NASA TEMA
Kdo oglašuje v zdravstvenih
domovih? str. 12-13
OMEJITEV GIBANJA
Koliko kršiteljev so
kaznovali? str. 14
TV SPORED
Robert Pikl: »V glasbenem svetu obstajajo velik! zaslužkarji«
■o ■t
len
iro
im "o
-r-!r-
Tednik za Savinjsko regijo / št. 45/ Leto 75 / 5. november 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Knjižnice so vendarle odprte
Na razlago, da knjižnice ne spadajo med izjeme, ki bi jim bilo pri opravljanju dejavnosti dovoljeno, da uporabnikom omogočajo brezstično prevzemanje knjig pred knjižnicami, so se knjižnice ostro odzvale. Dosegle so, da ob upoštevanju varnostnih ukrepov uporabniki vendarle lahko sami izberemo knjige s knjižnih polic. V času, ko so kulturne dejavnosti razen razstav na prostem obsojene na karanteno, je to vsaj nekakšen obliž na rano. str. 10-11
INTERVJU
CELJE
AKCIJA
Tadeja Vodovnik Plevnik, specialistka za vino str. 26-27
Vrsta vprašanj ob gradnji novega bloka str. 6

OPPN DEČKOVO NASELJE - OBMOČJE DN-5-1
Movember na Radiu Celje
str. 42-43

f

2
AKTUALNO
ZADETKI
»Treba je upoštevati, da gre za nagovor potrošnikov oziroma uporabnikov, ki so zaradi zdravstvenega stanja še posebej dovzetni za trditve in obljube, ki se nanašajo na pozitivne učinke na zdravje.«
Ana Predovič, vodja projektov pri Slovenski oglaševalski zbornici
»Proizvodnja je povsem zasedena. Letošnji cilj -preživetje - smo izpolnili, kako bo prihodnje leto, je trenutno zelo težko napovedati.«
Jani Jurkošek, glavni direktor podjetja Štore Steel
»Vinogradniki se združujejo v društvih, a manjka poslovne povezanosti. Ko govorimo o trženju vina, je vsak na svojem bregu, vsak v svoji kleti, s figo v žepu. Drug drugemu zbijajo cene.«
Tadeja Vodovnik Plevnik, specialistka za vino
»Hvaležna sem, da sem odrasla na kmetiji, kjer smo imeli s sestro in z bratom ves čas na voljo zdravo prehrano in veliko prostora za igro. Starša sta nas naučila, da moramo biti delavni in pošteni in da moramo imeti radi drug drugega.«
Sara Očko, študentka zgodovine in model
»Pogrešam več vključevanja nas trenerjev v strokovne polemike, ki jih vodijo tudi politiki, ob letos že drugi ustavitvi vadbe vseh mladih in amaterskih odraslih nogometašev.«
Jani Žilnik, trener Uefa pro
ČETRTEK 1	1 PETEK
> \l/ 12 o9	>41/ 12 W 3 O
SOBOTA I	1 NEDELJA
N 1 / 13	\ 1 / 14
hÄ- i	o
O
CO
d: <
Kam drvimo?
»Vse to je posledica zadnjih dveh tednov«
Strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Franci Vindišar trenutno situacijo v bolnišnici ocenjuje kot izredno resno. Hospitaliziranih bolnikov je vedno več, zato število postelj za bolnike s covidom-19 ves čas povečujejo. Zdaj so v bolnišnici tem bolnikom namenjeni že kar štirje oddelki. Zagotovo se bo to še spremenilo. V covidne oddelke so zdaj že v celoti spremenjeni infekcijski oddelek, hemato-onkološki oddelek, oddelek za bolezni prebavil in tudi oddelek urologije. Bolniki so nameščeni tudi v enoti intenzivne terapije. Vse to »srka« vedno več in več zaposlenih z drugih oddelkov in iz ambulant.
SIMONA SOLINIC
Tako na covidnih oddelkih delajo tudi medicinske sestre na primer z očesnega oddelka in s številnih drugih. Dnevno na sprejem čaka še nekaj bolnikov v urgentnem centru. Zato so v bolnišnici v teh dneh spet pozvali, naj ljudje v urgentnem centru iščejo pomoč le za nujne primere, za blažje težave naj se obrnejo na osebne zdravnike.
»Na pomoč!«
V bolnišnici se povečuje tudi število okuženih zaposlenih, do zdaj jih je že več kot 130, od tega 29 zdravnikov, 52 diplomiranih medicinskih sester in skoraj 60 zdravstvenih tehnikov. Več kot 30 zaposlenih je v karanteni, zaradi različnih drugih razlogov je v bolniškem sta-ležu tudi več kot sto medicinskih sester. Pred dnevi so na otroškem bolnišničnem oddelku odkrili okužbo še pri dveh otrocih in na ginekologiji pri nosečnici. Na vprašanje, ali so se tudi na Celjskem na klic na pomoč odzvali kon-cesionarji oziroma zasebni medicinski centri, Vindišar pravi, da vsaj pretekli teden z neposredno pomočjo s kadri ne, a so ponudili, da bi pre-
Se je kdo okužil dvakrat?
Vindišar na vprašanje, ali je med zaposlenimi kdo, ki se je ponovno okužil z novim koronavirusom, odgovarja, da mu to ni znano. A da so primeri, ko se posameznik kljub bližini okuženega v prvem valu ni okužil, medtem ko se zdaj je, pri čemer gre v teh primerih tudi za resno klinično sliko bolezni.
»Stanje, s katerim se srečujemo danes, je posledica
dogodkov pred 14 dnevi. Povečanje števila bolnikov v teh dneh terja njihovo oskrbo. V Celju imamo 16 odstotkov vseh intenzivnih postelj za bolnike s covidom-19 v Sloveniji. Urgentni center zdaj deluje v dveh delih, čisti del je namenjen za bolnike, pri katerih ni suma okužbe, ostali del je covidni urgentni center. Polovica vseh bolnikov, ki jih obravnavamo v urgentnem centru, pride v del, ki je covi-dna urgenca. Zadeva je resna. A naredili bomo čisto vse, kar
vzeli del zdravstvenih programov, torej del obravnav bolnikov, ki bi sicer morali preglede in posege opraviti v bolnišnici.
»Na pomoč so prišli študentje medicine in nekaj upokojenih medicinskih sester,« pravi Vindišar. Ministrstvo za zdravje je objavilo poziv primarnemu zdravstvu - zdravstvenim domovom - naj takoj vzpostavi sodelovanje z bolnišnicami in naj jim zagotovi kader za pomoč. Predvsem zato, ker so tudi v zdravstvenih domovih začasno ustavljene preventivne dejavnosti in bi lahko ta kader prerazporedili v bolnišnice. Vidnišar na drugi strani omenja, da je samo letos celjsko bolnišnico zapustilo 34 medicinskih sester in da so večinoma odšle delat na primarno raven zdravstva, zato pričakuje predvsem njihovo pomoč. A je ta predlog že povzročil vihar v zdravstvenih domovih, saj tam ne sedijo križem rok. Medicinsko osebje iz zdravstvenih domov ne le da jemlje brise in obravnava vse ostale bolnike, ki so zdaj ostali brez nenujnih pregledov v bolnišnici, ampak tudi vse covidne bolnike, če niso sprejeti v bolnišnico.
Telefonska številka občinskega štaba civilne zaščite Mestne občine Celje je 03 49 10 920. Na tej številki lahko občani izrazijo potrebo po pomoči, če^ potrebujejo živila iz trgovine ali zdravila iz lekarne. Številka je namenjena predvsem ljudem, ki so v karanteni in določenih zadev ne morejo sami opraviti, ter ranljivim skupinam.
Civilna zaščita Občine Polzela poziva vse polnoletne občane in občanke, ki se izobražujejo na področju zdravstvene nege ali medicine oziroma že imajo pridobljeno izobrazbo, da pomagajo v primeru, da bi se pojavila potreba po pomoči na področju zdravstvene nege in medicine. Vse informacije so možne na cz@ polzela.si ali na številki 041 508 860.
Aktiviran je telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji covida-19. Na brezplačni telefonski številki 080 51 00, ki deluje 24 ur in vse dni v tednu, bodo strokovno pomoč nudili strokovnjaki s področja duševnega zdravja, je zapisano na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje. K pomoči pri blaženju duševnih stisk v času epidemije so pristopili tudi partnerji, združeni v programu OMRA. Na brezplačnih spletnih delavnicah strokovnjaki na razumljiv način med drugim razložijo, kam in h komu po pomoč v duševni stiski ter kaj lahko glede tega stori vsak sam.
AKTUALNO
3
bo potrebno,« pravi Vindišar. V skrajni sili je predvidenih še dodatnih 150 postelj za bolnike s covidom-19 tudi v srednji zdravstveni šoli.
»Pomislite na
svojce«
»Vem, da je situacija spremenila naša življenja. Če se nam je še pred letom zdel stisk roke izraz sočutja in spoštovanja, je zdaj drugače. Bolezen je to spremenila. Potisnila nas je narazen zaradi fizične razdalje. A to je potrebno, da ostanemo zdravi. Dvakrat pomislite, ali boste komu stisnili roko ali boste ta čas z njimi raje v stiku po telefonu in ostalih aplikacij. Do zdaj vemo, da se ta virus izredno hitro širi v zaprtih prostorih, prosim, odpovejte se različnim druženjem. Vem, da so najstniška leta namenjena zabavam in druženju, a pomislite na starejše in svojce, ki so v tveganih skupinah in jim ta bolezen lahko ogrozi življenje. Pred nami je martinovanje, ki naj mine v osami, vse zabave naj počakajo na drugo
leto. Spoštujmo priporočila in omejimo ta virus. Zdaj je čas, da je vsak odgovoren do sočloveka. Drugega recepta ni,« pravi vodja celjske izpostave uprave za zaščito in reševanje Janez Melanšek. Dodaja, da imajo tudi v celjski civilni zaščiti primere okužbe, kar vpliva tudi na delo na terenu.
Tudi v Celju je okuženih vedno več. »Trenutno izvajamo vse dejavnosti občinskega štaba, kjer aktivno spremljamo situacijo na terenu, prosili smo tudi prostovoljce, naj nam na kakršenkoli način pomagajo. Prostovoljci imajo že izkušnje s pomočjo iz prvega vala epidemije. Poskušamo oskrbovati najranljivejše skupine, da jim pomagamo z najnujnejšimi potrebščinami ali z oskrbo zdravil iz lekarne,« pravi poveljnik štaba civilne zaščite Mestne občine Celje Teodor Goznikar. Tako kot v prvem valu je celjska civilna zaščita pozvala prostovoljce skupaj s Celjskim mladinskim centrom. Ta ima na svoji spletni strani tako že objavljeno, da poziva vse mlade zdrave polnoletne osebe, naj se pri-
družijo bazi prostovoljcev. Njihove naloge bodo dostava hrane ranljivim skupinam in pomoč pri njeni delitvi, dostava zdravil starejšim občanom in opravki, ki bodo pomagali ljudem v stiski.
Predstavniki štaba civilne zaščite pomagajo tudi na terenu, kjer je na Celjskem kar nekaj žarišč v domovih za starejše. Na terenu pomagajo vzpostavljati rdeče cone. Še vedno je kar nekaj okuženih v Domu sv. Jožefa Celje, kjer je bilo pred dnevi še 29 okuženih stanovalcev in 13 zaposlenih. Okužbe so se pojavile tudi v VDC Golovec, kjer so potrdili približno 24 okuženih varovancev in 14 zaposlenih, dve osebi se zdravita v bolnišnici. Žarišča z več okužbami so tudi v domu starejših v Šentjurju, Vojniku, Zavodu sv. Rafaela na Vranskem, Domu Nine Pokorn Žalec, v domu starejših v Štorah. Civilna zaščita je bila nepogrešljiva tudi pri postavljanju dodatnih zabojnikov za tako imenovane covidne ambulante v zdravstvenih domovih.
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Socio, večgeneracijski center, je ponovno omogočil psihosocialno pomoč za vse, ki so zaradi teh razmer v duševni stiski. Pomoč nudi psihologinja in logoterapevtka Tanja Peček iz Javnega zavoda Socio. Dosegljiva je na telefonski številki 031-350-344, in sicer vsak delovni dan med 10. in 13. uro ter med 15. in 18. uro. V nujnih primerih je dosegljiva tudi izven tega časa. Možen je tudi dogovor za srečanje s pomočjo Zooma ali drugih kanalov. Ob umiritvi razmer bo možen tudi pogovor v živo.
V času podaljšanih počitnic, šolanja na daljavo in od doma so otroci in mladostniki več časa doma sami in imajo več prostega časa. Veliko družin se sooča z vprašanji, kolikšna uporaba spleta je primerna za otroka, so spletne vsebine, do katerih otrok dostopa, primerne, bo to imelo posledice, kakšna so priporočila za varno šolanjem na daljavo, kako je z druženjem na spletu in podobno. Zato brezplačno psihološko svetovanje nudi tudi psihološka ambulanta v Celju, LOGOUT - Center pomoči pri prekomerni rabi interneta. V trenutnih razmerah so svetovanja možna na daljavo (Skyp, Discord, Zoom, elektronsko sporočilo in podobno. Stik: info@logout.si ali franja.gros@ logout.si ali 080 73 76 ali 031 832 646).
Tudi na Centru za socialno delo Celje, enota Šmarje pri Jelšah, občani lahko dobijo psihosocialno pomoč, ki obsega razbremenilne pogovore, svetovanje, krepitev moči, opolnomočenje, zagovorništvo, pogovore, ki so usmerjeni v preprečevanje socialne izključnosti, in podobno. Psihosocialno pomoč nudijo tudi na telefonski številki 031
Poslovalnice Celjskih lekarn bodo do preklica obratovale po skrajšanem delovnem času. Lekarna Center je tako do preklica zaprta ponoči od 21.00 do 7.00. Namen prilagojene organizacije dela je, da bodo izvajalci lekarniške dejavnosti lahko še naprej omogočali nemoteno preskrbo z zdravili, sporočajo iz Celjskih lekarn.
Zupan Občine Žalec je sprejel soglasje k delovanju enot javnih vrtcev občine, in sicer v enoti Žalec II in III ter - glede na obseg potreb po nujnem varstvu - tudi v rezervnih enotah Petrovče in Šempeter ter k delovanju enote Waldorfskega vrtca Žalec. Podatki o delovanju vrtcev za nujno varstvo na različnih območjih so objavljeni na spletnih straneh občine.
V celjski in velenjski občini občanke in občane pozivajo, naj se ne zadržujejo v skupinah na otroških igralih in igriščih. Mestno redarstvo bo v sodelovanju s policijo izvajalo pogostejše nadzore, saj ugotavlja, da ponekod ukrepov ne jemljejo dovolj resno.
Občina Šoštanj bo najemnike poslovnih prostorov v lasti občine za dva meseca oziroma do preklica oprostila plačila stroškov mesečne najemnine. Do oprostitve bodo upravičeni samo tisti najemniki nepremičnin v lasti občine, katerih poslovna dejavnost je odvisna od zmožnosti poslovanja v kriznih razmerah, oz. tisti, ki v kriznih razmerah izvajajo delovno obveznost v korist vseh prebivalcev občine (to so trgovci, lekarna, zdravstveni delavci, poslovni subjekti ...).
Županja Občine Rečica ob Savinji Ana Nuša Rebernik je v sodelovanju z učenci OŠ, malčki iz vrtca ter njihovimi mentoricami pripravila prav poseben pozdrav, ki ga je namenila starejšim in osamljenim. Ti so namreč v času epidemije še posebej izpostavljeni. Otroci so izdelali risbice in jih opremili s prijaznimi željami, županja je »darilca« dopolnila s spremnim pismom in jih odposlala rečiškim občanom ter tudi drugim v domove ostarelih, nekaj so jih razdelili tudi po domovih v občini, kjer živijo osamljeni starejši.
Zapeli vsi v en glas
ŠENTJUR - Dom starejših Šentjur je pripravil virtualno revijo pevskih zborov. Čeprav je epidemija koronavirusa letos pretresla delovanje domov za starejše, se je za sodelovanje pri tem pevskem dogodku odločilo 21 domov iz vse države. Stanovalci so še pred razglasitvijo epidemije zapeli tri ljudske pesmi ob spremljavi harmonikarskega orkestra Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur. S pomočjo sodobne tehnologije so dogodek, poln glasbe in optimizma, predvajali na družbenem omrežju Facebook.
Direktorica Doma starejših Šentjur mag. Vesna Vodišek Razboršek je pojasnila, da je letošnje leto za socialnovarstvene zavode polno preizkušenj. Pevci šentjurskega doma, združeni v zbor Večno mladi, so bili na lanski reviji proglašeni za zmagovalce. Letos bi prav oni organizirali in gostili revijo, ki so jo zaradi epidemije koronavirusa organizirali virtualno. Stanovalci domov iz Slovenije so zapeli tri ljudske pesmi, in sicer Moje dekle je še mlado, En hribček bom kupil in Mi se imamo radi. Po spletu so stanovalce pozdravili predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Valerija Lekić Poljšak in župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci. Slednji je pevcem čestital in se zahvalil tudi vsem zaposlenim v socialnovarstve-nih zavodih, ki v teh težkih razmerah skrbijo za stanovalce.
TS
4
GOSPODARSTVO
Kljub stoodstotni zasedenosti proizvodnje v zadnjih mesecih bo ob koncu leta izguba
V podjetju Store Steel dovolj naročil, skrbi ostajajo
Po šestih mesecih se v družbi Štore Steel vračajo v običajne tirnice, iz katerih jih je marca »vrgla« razglasitev pandemije, vendar so veliko težav pri poslovanju imeli še pred tem zaradi ohlajanja avtomobilske industrije, od katere so skoraj v celoti odvisni. Od prejšnjega meseca nihče od zaposlenih ni več doma na čakanju, z novembrom so v tovarni namesto 36-urne-ga spet uvedli normalen delovni teden. »Proizvodnja je povsem zasedena. Letošnji cilj - preživetje - smo izpolnili, kako bo prihodnje leto, je trenutno zelo težko napovedati,« pravi glavni direktor Jani Jurkošek.
JANJA INTIHAR
Štorska jeklarna je leto 2020 začela dobro, prve tri mesece je celo presegala načrte. Tudi za april je imela dovolj naročil, a se je potem zgodila razglasitev pandemije. Kupci so približno 30 odstotkov svojih naročil prestavili in 25. aprila so v tovarni prvič ustavili proizvodnjo. Od takrat so delali samo toliko, kolikor je bilo naročil. Bilo pa jih je kar 50 odstotkov manj kot običajno. V maju, juniju in juliju so zato delali le polovico meseca. Takšno stanje se je odrazilo v poslovnih rezultatih. Do aprila je podjetje še poslovalo z dobičkom, maj in junij pa sta bila tako slaba, da je ob koncu prvega polletja zabeležilo malo manj kot 1,5 milijona evrov čiste izgube.
Največji izziv
zdravje zaposlenih
Avgusta se je stanje naročil začelo izboljševati, pravi Jani Jurkošek, in v tem mesecu so glede na lanski avgust delali že z 80-odstotno zmogljivostjo. Nato je začelo prihajati še več naročil, tako da so v tovarni za zadnjo četrtino leta povsem zasedeni. Največji izvozni trg štorske jeklarne je Nemčija, pomemben je tudi italijanski trg. V Sloveniji je njen pomemben kupec Unior, ki je prav tako odvisen od avtomobilske industrije in je sredi marca ustavil večino svoje proizvodnje. Samo zaradi upada naročil zreškega
podjetja so v Štorah v prvi polovici leta imeli za 15 odstotkov nižjo količinsko prodajo. Od septembra prihajajo iz Uniorja spet normalna naročila.
»Takšnega krča, kot je bil spomladi, ko so marsikje po Evropi zaprli tovarne avtomobilov, ni več. Res je, da so zdaj zdravstvene razmere veliko bolj kritične, vendar gospodarstvo dela. Tudi v naši tovarni je drugače, razmere so bistveno boljše. Od
Jani Jurkošek, glavni direktor podjetja Štore Steel
septembra ni več nihče od zaposlenih na čakanju, od 1. novembra imamo spet normalen delovni teden,« poudarja Jani Jurkošek. Edino, česar se v podjetju bojijo, so morebitne zdravstvene težave. Tudi pri njih je kar nekaj zaposlenih okuženih in so doma v karanteni, nekaj je odsotnih zaradi varovanja otrok. »Naš največji izziv trenutno je, kako ob ponovnem izbruhu >korone< zagotoviti, da bodo vse delovne ekipe v polnem sestavu. Zato delamo vse, kar lahko, izvajamo stroge zaščitne ukrepe, da zaposleni ne bi zboleli,« še dodaja Jurkošek.
Uspeli zadržati
pozitiven denarni
tok
Glavni direktor družbe Štore Steel pravi, da kar je podjetje zamudilo v prvem polletju, je deloma nadoknadilo, vendar v zadnjih dveh mesecih proizvodnje ne bo
Štorska jeklarna spet dela s polno paro. Kljub povečanju naročil v zadnjih mesecih bo letos imela za približno četrtino manj prihodkov kot lani in bo leto končala z izgubo.
t-** _	• r- '4



I S» . , kr, -| , •
гј
fSBSSk
povečevalo. »Julija smo naredili oceno poslovanja do konca leta in zdaj ugotavljamo, da predvidene prihodke vsak mesec povečamo za 10 odstotkov. Glede na to, kako je bilo in kako bi lahko bilo, smo zelo veseli, da lahko delamo z vso zmogljivostjo in v polni sestavi. Tudi strah pri zaposlenih je popustil, čeprav nas vse skupaj begajo nenehno spreminjajoči se ukrepi,« pravi Jurkošek. Kot ocenjuje, bodo letos njihovi čisti prihodki od prodaje v primerjavi z lanskimi, ki so znašali 113 milijonov evrov, nižji za 23 odstotkov.
Čeprav v podjetju ves čas izvajajo različne ukrepe za zmanjševanje stroškov, izkoristili so tudi vse ukrepe, ki jih je država sprejela za premagovanje krize v gospodarstvu, bodo letošnje poslovno leto končali z izgubo. Predvidoma bo znašala 2,8 milijona evrov. Toliko so v podjetju Štore Steel lani imeli čistega dobička. Vendar ob tem Jurkošek opozarja, da jim je uspelo zadržati pozitiven denarni tok.
Brez odpuščanj
Za prihodnje leto so v družbi Štore Steel pripravili različne scenarije poslovanja, ki jih nenehno prilagajajo spreminjajočim se zdravstvenim razmeram in tudi razmeram na trgu. Ker koristijo vse ukrepe države in se trudijo čim bolj obvladovati stroške, jim ni bilo treba odpuščati, vendar niso nadomeščali tistih, ki so se upokojili. Vendar bodo, če se razmere dolgoročno ne bodo spremenile, morali začeti razmišljati tudi o tem. A bo to, poudarja Jurkošek, res skrajni ukrep. »Pri nas nismo takšni kot v nekaterih proizvodnih podjetjih v regiji, ko danes odpustijo sto ljudi, jutri pa jih na novo zaposlijo petdeset. Mi potrebujemo ljudi z znanjem in izkušnjami, ki jih ni mogoče pridobiti kar čez noč.«
Jani Jurkošek poudarja, da je bilo letos za podjetje ključno, da preživi in ohrani kondicijo za čas, ko bo gospodarstvo spet oživelo in bodo razmere na evropskem ter svetovnem trgu spet normalne. »Ta osnovni cilj smo dosegli, kako bo prihodnje leto, težko napovem. A je treba biti optimističen.«
Foto: arhiv NT (SHERPA, Andraž Purg-GrupA)
V štorskem invalidskem podjetju stavkajo
Ker niso dobili plač za september, ki bi morale biti izplačane 20. oktobra, so se zaposleni v invalidskem podjetju Center ISI iz Štor odločili za stavko. Neizplačilo plač je bilo pravzaprav samo povod za prekinitev dela. Podjetje je že dlje časa v težavah in zadnja leta posluje z izgubo. Takšno stanje je predvsem posledica dejstva, da je povezano z družbama Valji in Valji Group. Družba Valji Group, ki je njegova lastnica, je zaradi visokih dolgov od lanskega aprila v prisilni poravnavi. Valji, na katere je vezana proizvodnja Centra ISO, so v zadnjih letih prav tako imeli velike finančne težave in so letos doživeli pomembne lastniške spremembe. Avgusta je njihova lastnica postala avstrijska družba Rudolf Weinberger Holding.
Center ISO je bil kot invalidsko podjetje ustanovljen leta 1998, dve leti kasneje so njegov lastnik postali Valji Group, ki jih lastniško in upravljavsko še vedno obvladuje družina Štrle-kar. Glavna dejavnost Centra ISO, ki trenutno zaposluje 52 ljudi, od tega jih ima polovica status invalida, so izdelava orodij, strojegradnja in mehanska obdelava kovin. Večino del, približno 60 odstotkov, opravlja za družbo Valji, ki je bila do prisilne poravnave prav tako v večinski lasti Štrlekarjev. Poleg tega Center ISI deluje v prostorih, ki so last Valjev in za katere plačuje najemnino, ki naj bi se v zadnjem času povečala.
Zaradi vedno bolj nevzdržnih razmer so se sindikalni predstavniki konec septembra sestali z direktorjem Centra ISO Gorazdom Šo-sterjem, da bi izvedeli, kakšna bo prihodnost podjetja, kako bo z izplačili plač ter kakšna
bodo v prihodnje razmerja med vsemi tremi podjetji. Odgovori niso bili prav nič spodbudni, saj jim je direktor povedal, da so se z epidemijo razmere v podjetju še poslabšale, ker se je obseg del, ki jih opravljajo za Valje, začel zmanjševati, in da ni denarja niti za obratna sredstva. Sindikalisti so direktorja tudi opozorili, da zaposleni še vedno niso dobili drugega dela regresa. S stavko takrat še niso zagrozili.
To se je zgodilo 20. oktobra, ko zaposleni niso dobi plač, a so kljub temu skupaj s sindikatom Skei še pričakovali, da jih bo direktor pozval na pogajanja in bodo skupaj našli rešitev za odpravo razlogov, zaradi katerih so se odločili za stavko. Ker se to ni zgodilo, so 26. oktobra začeli stavkati. Njihovi stavkovni zahtevi sta le dve - izplačilo drugega dela regresa za letni dopust in septembrske plače, ter plačilo vseh zaostalih socialnih prispevkov in
davkov. Od 2. novembra delavci Centra ISO stavkajo na domu, ker nimajo denarja, da bi si plačali pot do službe, na sedežu družbe je le stavkovna straža.
Zaposleni in njihovi sindikalni predstavniki pravijo, da bodo stavkali do izpolnitve njihovih zahtev. Vendar je veliko vprašanje, ali jim bo podjetje lahko poplačalo vse njihove terjatve. »Bojim se, da se ta zgodba ne bo dobro končala in bodo posledice katastrofalne,« meni Mirko Hirci, sekretar celjskega regionalnega odbora sindikata Skei. Ob tem je prepričan, da bi bile razmere v Centru ISI danes manj dramatične, če bi se vodstvo podjetja še pravočasno zganilo in bi ob vsem, kar se je dogajalo s podjetjema Valji in Valji Group, poskrbelo za reorganizacijo ter začelo pridobivati nove posle.
JI
GOSPODARSTVO
5
Od 24. oktobra je celoten kompleks Thermana Park spet zaprt. Odprt je le hotel Zdravilišče Laško za tiste goste, ki prihajajo na zdraviliško zdravljenje in obnovitveno rehabilitacijo, izvajajo tudi vse fizioterapevtske storitve, ki imajo oznako »zelo hitro«. Ves čas nemoteno deluje dom starejših.
V Thermani se trudijo ohranjati stabilnost delovnih mest
Zaradi krize odpustili le devet ljudi
Tako kot vsa turistična podjetja so tudi v laski Thermani pričakovali, da jih po dobri poletni čaka še dobra jesenska sezona. A so morali zaradi ponovnega širjenja koronavirusa in novih vladnih ukrepov 24. oktobra ponovno zapreti celoten kompleks Thermana Park. Odprt je le hotel Zdravilišče Laško, ves čas nemoteno deluje tudi dom starejših. Najbrž so se prav zaradi ponovnega zaprtja v javnosti pojavile informacije, da v Thermani odpuščajo, pri čemer jih v podjetju zavračajo kot napačne.
JANJA INTIHAR
Namigi, da naj bi v Thermani v zadnjih dneh odpustili dvajset ljudi, torej ne držijo. V podjetju pravijo, da so od začetka krize v marcu do danes zaradi poslovnih razlogov odpovedali pogodbo o zaposlitvi devetim ljudem, ki so delali na različnih področjih. Kako bo z odpuščanjem v prihodnje, ne vedo, upajo, da takšen
ukrep ne bo potreben. »Tako kot druga turistična podjetja se tudi pri nas srečujemo z izzivom, kako navkljub epidemiji, ki hromi naše delovanje na skoraj vseh področjih dela, ohranjati stabilnost delovnih mest,« pravijo v Thermani. Sprejeli so vrsto ukrepov, da bi čim bolj omilili negativne učinke trenutnih razmer. Med
najpomembnejšimi, pravijo, je ukrep čakanja na delo na domu, v katerega je trenutno vključenih 133 zaposlenih. Ukinili so večino pogodbenega dela in dela preko študentskega servisa. Glede na dolgoročno napoved zmanjševanja obsega dela in predvideno zasedenost posameznih programov so do zdaj, torej v sedmih mesecih, odpustili devet ljudi. »Želimo si, da bi se razmere hitro spremenile in da takšni ukrepi ne bi bili več potrebni. Če bodo, bomo uporabili tako imenovane mehke načine odpuščanja, kot so morebitne predčasne upokojitve,« zatrjujejo v laškem zdravilišču.
Letos za četrtino
manj prihodkov
V letošnjem prvem polletju je Thermana zabeležila
40-odstotni upad čistih prihodkov od prodaje. Znašali so 6,7 milijona evrov, lani ob enakem času je družba imela za 11,2 milijona evrov prometa. Čista izguba, ki so jo Laščani pridelali v prvih šestih mesecih, je znašala 1,1 milijona evrov, lani so imeli v prvem polletju prav toliko čistega dobička. V podjetju ocenjujejo, da bodo zaradi posledic prvega in drugega vala epidemije letos njihovi prihodki nižji za 25 odstotkov. Končna številka bo odvisna od dolgotrajnosti in globine gospodarskega krča, ki ga bo prinesel drugi val, napovedujejo v Thermani. O tem, ali bodo ob koncu leta imeli izgubo ali dobiček, za zdaj še ne govorijo.
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Za zeleno prenovo gradbene dejavnosti
Celjsko podjetje Fit media je izdalo brezplačen priročnik o trajnostni gradnji in življenjskem ciklu stavbe. Gre za prvi priročnik, ki je namenjen celotni vrednostni verigi, od načrtovanja gradnje in posegov v prostor, kakovostne gradnje, ureditve življenja in bivanja v stavbi do njene razgradnje in ponovne uporabe virov. Ob izidu priročnika bo podjetje jutri, v petek, pripravilo tudi virtualno strokovno konferenco.
Kot pravijo v Fit medii, je namen priročnika spodbuditi spremembe. Slovenija nima uredbe o trajnostni gradnji, usmeritev, kakšna naj bo prenova stavb in kakšne naj bodo nove stavbe, pa je veliko. Novejša dokumenta sta
Dolgoročna podnebna strategija do leta 2050 in Zakon o učinkoviti rabi energije. Medtem ko Evropa napoveduje val prenove stavb, tudi Slovenija ponuja spodbude in pripravlja sistem kazalnikov trajnostne gradnje. Kako torej do stavb z manj izpusti toplogre-dnih plinov, kako do krožnih in pametnih stavb, pred kakšnimi izzivi in priložnostmi je gradbena dejavnost, ki se mora podati na pot zelene prenove, so vprašanja, na katera želijo v Fit medii opozoriti v novem priročniku. Pri njegovi izdaji so sodelovali tudi ministrstvo za gospodarstvo in več podjetij.
Vsebina priročnika, ki je izšel v nakladi 2 tisoč izvodov, je razdeljena na štiri dele. V prvem so teoretični kon-
cepti in modeli, v drugem tematski prispevki, v tretjem primeri domače in tuje prakse, v četrtem pa trideset podjetij in ustanov predstavlja svoje dosežke in možnosti za zeleno prenovo gradbene dejavnosti. Med 42 prispevki, ki jih je napisalo 67 avtoric in avtorjev, v Fit medii izpostavljajo napovedano uvedbo digitalnega potnega lista materialov, ki bo temelj krožnega gospodarstva, ter zapis o nujni usmeritvi h krožni vrednostni verigi graditve s premišljeno razgradnjo. V Sloveniji namreč nastaja vedno več gradbenih odpadkov, na leto naj bi jih bilo za približno pet milijonov ton, a se ta vir surovin večinoma izgubi.
JI
Leto rekordov in mejnikov
Spomladi se je govorilo predvsem o množičnem odpuščanju, danes se lahko v Hisense Gorenju pohvalijo z rekordno proizvodnjo, ki sledi rekordnemu povpraševanju. V tovarni kuhalnih aparatov so tako prvič že v oktobru izdelali milijonti kuhinjski aparat. Podarili so ga sodelavki Dragici Senić iz obrata galvana.
Naročila in proizvodne količine so se po prevzemu Gorenja ter prihodu novega lastnika povečale in tako so v podjetju že lani milijonti aparat izdelali v novembru, kar je prej kot minula leta. »Letos smo kljub hudi krizi zaradi situacije, povezane s pandemijo koronavirusa, ko smo morali v marcu za tri tedne zaustaviti tovarne, milijonti kuhalni aparat izdelali že 19. oktobra,« so ponosno sporočili iz podjetja. Kot priznava Rok Borovnik iz oddelka planiranja proizvodnje v tovarni kuhal-nih aparatov, so spomladi zaradi težav s koronavirusom že skoraj obupali, saj so naročila čez noč skoraj povsem upadla. »Kljub temu smo se hitro pobrali, prodaja je pridobila nova naročila in zaostanek smo na podlagi dobrih rezultatov povečanja produktivnosti in dobrega dela sodelavcev v proizvodnji takoj nadomestili in izpolnili obveznosti.«
Avgusta so iz Gorenja poročali o rekordno količini naročil, za določene tipe aparatov tudi do 25 odstotkov več kot lani. Od julija do avgusta 2020 so mesečno količino proizvedenih aparatov povečali za 70 tisoč (z 110 na 180 tisoč). Septembra so izdelali rekordnih 184.324 kuhalnih aparatov. »Posledično smo tudi milijonti aparat izdelali že 19. oktobra in tako postavili nov mejnik v Gorenjevi proizvodnji. Načrtujemo, da se bodo rekordi vrstili še naprej, saj bo tudi letna količina izdelanih kuhalnih aparatov, to je 1.373.000, največja doslej. Lani smo izdelali 1.200.000 aparatov,« še sporočajo iz podjetja in dodajajo, da so njihove kapacitete z naročili zapolnjene vse do marca prihodnje leto.
Nagradili sodelavko
Milijonti aparat - pečico - je podjetje podarilo sodelavki Dragici Senić iz obrata galvana. »S tem smo simbolično pokazali, da galvana zdaj sodi v sklop tovarne kuhalnih aparatov, a ne le na papirju. Vsi smo ena ekipa, ki si z odgovornim in ekipnim delom prizadeva za rast in izboljšanje rezultatov,« je povedal direktor tovarne kuhalnih aparatov Jernej Heindl. »Na dosežen mejnik smo zelo ponosni in smelo zremo v nove ambiciozne cilje.«
Prejemnico sodobne kombinirane Gorenjeve pečice so v tovarni izbrali v sodelovanju s sindikatom. Zlatko Svečko, vodja obrata galvana, je prepričan, da je nagrada prišla v prave roke. Senićeva je namreč v Gorenju zaposlena že 36 let in pol, ves ta čas dela v galvani.	LKK
Frizerji in kozmetiki opozarjajo na delo na črno
Sekciji frizerjev in kozmetikov pri Obrtno-podje-tniški zbornici Slovenije (OZS) ponovno opozarjata na razmah dela na črno zaradi zaprtja frizerskih in kozmetičnih salonov. Vlado pozivata, naj v svojem odloku obe dejavnosti uvrsti med izjeme in jima dovoli čimprejšnje odprtje. Kot zgled navajata sosednje države, kjer kljub zdravstveni krizi frizerskih in kozmetičnih salonov niso zaprli.
Kot so sporočili iz OZS, frizerji in kozmetiki opozarjajo, da kozmetične in frizerske storitve zdaj opravljajo v zasebnih prostorih brez nadzora nad izvajanjem zaščitnih ukrepov, zato je verjetnost okužbe s koronavirusom še večja. Člani obeh sekcij menijo, da bi lahko storitve v svojih salonih opravljali legalno in v skladu s priporočili NIJZ zagotavljali popolno zaščito za stranke ter zaposlene. Ob tem vlado pozivajo, naj poleg kozmetičnih in drugih storitev za nego telesa dovoli tudi opravljanje pedikure, ki je nujna predvsem za starejše ljudi in sladkorne bolnike. S tem, ko bi dovolila izvajanje preventivnih in negovalnih storitev v kozmetičnih, pedikerskih in drugih salonih za nego telesa, bi vlada razbremenila tudi zdravstveni sistem, saj lahko neustrezna nega privede do resnih zapletov, so prepričani v obeh sekcijah. Pri tem se sprašujejo, zakaj lahko po drugi strani estetski centri nemoteno opravljajo svoje storitve, med katerimi so tudi povsem enake, kot se izvajajo v kozmetičnih salonih.
Predsednik OZS Branko Meh verjame, da bo vlada prisluhnila frizerjem in kozmetikom ter jim omogočila opravljanje njihove dejavnosti, tako kot je že upoštevala pobude obrtne zbornice ter v zadnjem svojem odloku gradbena, vzdrževalna in montažna dela ter nekatere druge storitve vpisala med izjeme.	JI
6
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - Javna razgrnitev OPPN v Dečkovem naselju
L
OPPN DEČKOVO NASELJE - OBMOČJE DN-5-1
Vrsta vprašanj ob gradnji novega bloka
Še do 18. novembra bo v javni razgrnitvi predlog občinskega prostorskega načrta (OPPN) Dečkovo naselje za DN-5-1, ki predvideva gradnjo večstano-vanjske stavbe s 46 tržnimi stanovanjskimi enotami, kletno garažo s 56 parkirnimi mesti in 16 zunanjimi parkirnimi površinami ter ostalo pripadajočo infrastrukturo (odlaganje odpadkov, kolesarnica, zelenice, drevje ...). Gre za območje nekdanjega vrtca ob Drapšinovi ulici, ki je že desetletje nepozidano. Zadnji dan javne razgrnitve je v prostorih MOC predvidena tudi javna obravnava OPPN. V MOC so povedali, da jo nameravajo izvesti v skladu z veljavnimi ukrepi in priporočili NIJZ.
ROBERT GORJANC
Javna razgrnitev je namenjena zbiranju predlogov in pripomb zainteresirane javnosti, predvsem prebivalcev tega območja, ki se jih bo načrtovana gradnja tako ali drugače dotaknila in vplivala na njihovo bivalno okolje.
V času, ko smo pripravljali prispevek, vodstvo MČ Dečkovo naselje še ni prejelo pripomb ali predlogov tam-
kajšnjih stanovalcev. »Kljub temu bo načrtovana gradnja verjetno vzbudila podobne pomisleke kot pred leti, ko je bila v postopku sprejemanja sprememba zazidalnega načrta (ZN) Dečkovo naselje za isti prostor, a je na koncu ostala nesprejeta,« so povedali v vodstvu MČ Dečkovo naselje.
Sicer pa so odprli nekaj vprašanj, za katera menijo, da
bi prebivalci na tem območju nanje morali prejeti ustrezne odgovore v postopku sprejemanja OPPN. Tako v vodstvu MČ Dečkovo naselje sprašujejo, kolikšno je še primerno število novih stanovanj, ki jih ta prostor prenese, in kako bo investitor zagotovil zakonsko določeno število parkirnih mest (1,5 parkirnega mesta na enoto) na obravnavani parceli.
Ob tem so navedli, da imajo stanovalci stavbe v Drapšinovi ulici 5a in 5b (24 stanovanj) zagotovljenih le 8 parkirnih mest ob stavbi, zato so po porušitvi vrtca uredili dodatnih 12 parkirnih mest na zemljišču, ki je bilo prodano zasebniku. Zaradi načrtovane gradnje bodo ta dodatna parkirna mesta izgubljena in stanovalci bodo pred nerešljivim problemom parkiranja svojih vozil.
»Višina predvidenega objekta (P+5) je enaka najvišji v naselju in pomeni relativno (pre) velik kubus na tako majhnem
Javna razgrnitev predloga OPPN
Grafični prikaz načrtovane nove večstanovanjske stavbe v Dečkovem naselju
Načrtovane gradnje v MČ Dečkovo naselje
V Mestni četrti Dečkovo naselje so v prihodnjih letih predvidene še nove naložbe, dodatne večstanovanjske stavbe. Kar pomeni, da se območju obeta obsežna pozidava. V infografiki predstavljamo razsežnosti načrtovanih gradbenih projektov v prihodnjih letih.
Ocena števila novih krajanov v naselju (3 osebe/enoto) - 1.500 ljudi Ocena skupnega števila krajanov v naselju po končanih gradnjah - ca. 5.500 - 6.000 Ocena števila novih pripadajočih vozil k novogradnjam (1,5 vozila/enoto) - 720 vozil Skupna površina mestne četrti - ca. 40 ha
zemljišču. Na jugu in severu je enostanovanjska pozidava, na vzhodu P+3. Gradnja pomeni dodatno prometno obremenitev Drapšinove ulice, ki je že danes tako obremenjena (obvoz
mimo radarja na Dečkovi cesti, pri IV. OŠ Celje), da predstavlja precejšnjo nevarnost za udeležence v prometu in tudi povečan hrup za okoliške stanovalce,« so pojasnili svoje stališče v
vodstvu MČ Dečkovo naselje. Ob tem opozarjajo na veliko pomanjkanje zelenih, igralnih in športnih površin v naselju, ki zaradi dodatnih prebivalcev postaja samo še bolj akutno.
Še vedno preveč nitratov v podtalnici
Lani spomladi je na nekatere manj spodbudne podatke o kakovosti pitne vode v Sloveniji opozorila revizija računskega sodišča. Preverjalo je učinkovitost dolgoročnega ohranjanja virov pitne vode in ugotovilo, da so prekomerne količine nitratov eden pomembnejših vzrokov za zmanjšanje kakovosti pitne vode.
Ker te prekomerne količine nitratov, ki so težava tudi v Savinjski kotlini, negativno vplivajo na zdravje ljudi in ekosistemov, se je računsko sodišče odločilo v novi reviziji podrobneje raziskati dejavnosti ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in ministrstva za okolje in prostor (MOP) pri uspešnosti zmanjševanja nitratov v vodi od januarja 2014 bo konca leta 2018. Po opravljeni reviziji je računsko sodišče ugotovilo, da je bila država v omenjenem času le delno uspešna pri zmanjševanju nitratov v vodi.
Savinjska kotlina med slabšimi
Ohranjanje kakovosti podtalnice je ključnega pomena, saj je na ta način zagotovljene kar 97 odstotkov oskrbe s pitno vodo. A prebivalci Slovenije nimajo na voljo povsod enako kako-
VZROKI
izpusti iz kmetijstva
o
trend zmanjševanja neto bilančnega presežka dušika se je v zadnjih 10 letih upočasnil
Oni spremljanja presežkov dušika na ravni posameznega kmetijskega gospodarstva
lastnosti tal - ne poznamo dovolj
O podatki analize tal in hitrih nitratnih testov niso centralno zbrani
Oni monitoringa tal, s katerim bi lahko načrtovali ukrepe
:Qf vremenski pogoji (na primer suša)
slabša rast rastlin, ki zato ne porabijo dušika
vostne vode. MOP spremlja stanje in gibanje nitratov v vodah ter kemijsko stanje podtalnice. Meritve so pokazale, da je stanje že več desetletij slabo na območju Dravske, Murske in Savinjske kotline, poleg tega še na delu Savske kotline in Ljubljanskega barja ter Krške kotline. Na merilnih mestih, kjer je bila v letu 2018 presežena dovoljena vsebnost nitratov, se izboljšanje še ne kaže, na Krškem polju analize kažejo celo naraščanje vsebnosti nitratov.
Na vodne vire močno vpliva človekovo delovanje. Kmetijstvo je ena od dejavnosti, ki močno vpliva na podtalnico. Zaradi nje se tudi na območju Spodnje Savinjske doline že desetletja srečujejo s pojavom nitratov v podtalnici, občasno tudi z ostanki pesticidov. Ocena kemijskega stanja podzemne vode Savinjske kotline je zato že vrsto let slaba, saj vsebnosti nitratov ponekod presegajo dovoljene vrednosti 50 mg v litru vode. Povišane vrednosti je Arso lani ugotovil na šestih od dvanajstih merilnih mest v Savinjski kotlini, in sicer v Trnavi, Šempetru, Žalcu, Pari-žljah, Levcu in v enem od vodnjakov v Medlogu.
Računsko sodišče je opozorilo, da smo v Sloveniji na področju kmetijstva izvajali predvsem obvezne ukrepe, ki jih določa nitratna uredba in ki predstavljajo minimalno raven varstva voda pred nitrati. Kmetijska gospodarstva so izvajala tudi prostovoljne ukrepe na področju razvoja podeželja in nekatere ukrepe na področju vodo-varstvenih območij ter proizvodnje in uporabe komposta in digestata, stranskega proizvoda bioplinarn. Inšpektorata s področja kmetijstva in okolja ter agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja so kljub temu ugotavljali neupoštevanje predpisov na vseh navedenih področjih. MKGP ni dovolj podpiralo in spodbujalo večjih sprememb v kmetijskih praksah, ki bi lahko bile bistvene za zmanjševanje nitratov v vodah, in se ni dovolj usmerjalo na onesnažena območja, je ugotovilo računsko sodišče in opozorilo tudi na pomembno vlogo kmetov in njihove izobraženosti ter poznavanja povezav med kmetijsko dejavnostjo in okoljem pri doseganju učinkov na tem področju.
TC
Očiščena struga Travniškega potoka
CELJE - Avgusta so imeli težave prebivalci Milčinskega ulice, saj ob takratnem močnem deževju odtočni jaški niso požirali vode in se je iz struge bližnjega Travniškega potoka voda prelivala po parkirišču in med garažami. Stanovalci so takrat ponovno opozorili na nujnost pogostejšega čiščenja struge potoka.
Potok je večinoma speljan v kanal, v odprto strugo preide na kratkem odseku mimo naselja Hudinja in nato do iztoka. Vanj so speljane tudi meteorne vode širšega območja poselitve. Struga je te dni očiščena in bolj pretočna.
Kot je povedala Alenka Zupančič, vodja sektorja območja Savinje v okviru Direkcije RS za vode, je koncesionar Nivo Eko v sklopu rednih vzdrževalni del očistil strugo potoka na približno 500 metrih odseka od izliva v Hudinjo do prehoda v kanaliziran del v bližini OŠ Hudinja. Izvajalec je iz struge potoka odstranil naplavine, odvečno zarast in komunalne odpadke. Vrednost del je znašala približno 25 tisoč evrov, pri čemer je MOC sodelovala pri prevzemu in odlaganju komunalnih odpadkov na deponijo.
TC
Foto: arhiv DRSV
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Dobrodelna spletna dražba
Mali koraki na poti do velikega cilja, samostojnosti
Bralci Novega tednika ste lahko družino Šukelj spoznali ped letom, ko smo objavili zgodbo male borke Line in njenih pogumnih staršev, ki se z vsemi močmi trudita deklico pospremiti na pot samostojnosti. Po več letih stagnacije in neumornega raziskovanja sta starša rešitev našla v terapiji z matičnimi celicami, ki so seveda samoplačniške in za družino finančno nedosegljive. Lina je že prejela dve terapiji in napredek je izjemen, a do cilja, do njene samostojnosti, bo pot še dolga in naporna. Volje in optimizma ne manjka, ponavadi se zatakne pri denarju. Koronavirus je odnesel marsikateri dogodek, ki bi na Linin račun lahko prinesel nekaj dodatnega denarja. Da bo lahko prihodnje leto ponovno odpotovala v Ukrajino in prejela nov odmerek zanjo čudežnega zdravila, sta starša s pomočjo številnih podpornikov organizirala spletno dražbo.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Lina Šukelj bo na božič dopolnila šest let. Na prvi pogled je povsem običajna deklica, čeprav že od mnogo prezgodnjega rojstva bije težke bitke za preživetje. Prvi zapleti so se pojavili, ko je v 24. tednu nosečnosti, velika približno 31 centimetrov in težka borih 620 gramov, ugledala luč sveta. Že takrat je pokazala in dokazala, da je velika borka, ki želi živeti. Njeni sestrici dvojčici Liji žal ni uspelo in Lino kot zvezdica spremlja na vsakem koraku.
Lina je zaradi nedonošenosti utrpela škodo, ki danes botruje njenim številnim diagnozam z velikim razvojnim zaostankom in zmerno duševno motnjo.
Do zastavljenega cilja je zelo dolga pot z ogromno težkimi vzponi in s številnimi prepre-kami. A napredek, ki ga je Lina dosegla v zadnjem letu, je, kot pravi Mir-jana, izjemen. »Uspeli smo najti skupek terapij, ki so po petih letih vegetiranja kot \ edine začele kazati rezultate
»Slovenija je spet pokazala, kako dobrodelni znamo biti Slovenci, koliko dobrih duš živi v naši zeleni oazi. In prav vsak od izdelkov si zasluži, da bo nekomu prečudovito darilo, da mu bo služil z namenom, za katerega je bil izdelan, podarjen,« pravi Mirjana Šukelj.
refleksov. Lina ob teh terapijah končno napreduje na vseh razvojih področjih, od govora, prehranjevanja, motorike do gibanja in sodelovanja s terapevti in z okolico,« razlaga Mirjana. Za plačilo vsega tega, kar Lini pomaga, družina potrebuje vsaj 60 tisoč evrov.
Dobrodelna dražba
»Zadnje leto nam ni bilo naklonjeno, epidemija nove koronavirusne bolezni je močno prizadela in omejila tudi področje zbiranja denarja za terapije otrok ter nam staršem zvezala roke na mnogih področjih, kjer bi sicer lahko uspeli zbrati potrebno vsoto denarja,« žalostno ugotavljata starša male Line.
Ker staršema nikakor ne uspe zbrati minimalnega zneska, s katerim bi lahko plačala terapije svoji deklici, in ker so odpadli številni načrtovani dobrodelni dogodki, sta se odločila za organizacijo spletne licitacije, ki je v novembru na socialnem omrežju Facebook pod imenom Dobrodelna predpra-znična licitacija (za deklico
Vv^v»
Tako je Lina še vedno odvisna od 24-urne nege odrasle osebe. A kljub vsemu je prava borka in tudi zaradi njene borbenosti se starša ne predajata. Ko je domača stroka že obupala, sta mama Mirjana in oče Blaž še naprej iskala načine, kako Lini omogočiti karseda kakovostno otroštvo. Predvsem nista nikoli opustila vere, da bo njuna deklica lahko zaživela samostojno.
napredovanja na vseh področjih. Gre za terapije z matičnimi celicami v Ukrajini, za terapije v hiperbarični kisikovi komori v Brežicah in za MNRI-terapije za spodbujanje in razvoj primitiv-nih
V
V
Lino Šukelj). »Licitacija je v prečudovitem predpraznič-nem času, do-natorji so nam podarili čudovite izdelke in storitve, za katere verjameva, da so lahko krasna božično-novole-tna darila sebi, otrokom, bližnjim, prijateljem. Veseli smo, da lahko na licitaciji ponudimo umetnije izpod rok slovenskih ustvarjalcev: oblačila in modne dodatke, nakit, knjižna dela, kozmetiko, prestižna eterična olja in
' JI . ^ t j'
l
Њ
še veliko drugega,« razlagata starša. Kot sta povedala, so se tudi tokrat zelo dobrosrčno odzvali številni uspešni slovenski športniki, ki so v podporo Lini podarili podpisane drese in druge rekvizite, s katerimi nastopajo na najrazličnejših svetovnih športnih prizoriščih. Med drugim so na voljo podpisani dresi Primoža Rogliča, Jana Tratnika, Klemna Prepeli-ča, nogometašev NK Olimpija, hokejistov Jesenic in mnogih drugih.
Denar od licitiranih izdelkov je nakazan neposredno na Li-nin TRR-račun, ki je že ves čas zbiranja odprt pri Škofijski karitas Celje (TRR: SI56 0510 0801 5567 619, sklic: 29365, namen: za Lino.)
Kakšen je
napredek?
To je eno najpogostejših vprašanj, ki jih prejmeta Mir-jana in Robi. »Nad vsemi pričakovanji,« odgovarjata. »Lina se po letošnji drugi terapiji z matičnimi celicami in rednih obiskih hiperbarike počuti dobro, postaja vedno bolj vesela, navihana in razigrana deklica, prihaja tudi v obdobje klasične trme, ki je pri 2- do 5-letnih otrocih normalen del razvoja, nas pa je prvič dosegla zdaj, malo pred njenim šestim letom. Priznam, na trenutke je grozno naporno, ampak tudi neizmerno lepo, saj je tudi to znak razvojnega napredka,« pojasnjuje Mirjana, ki je presrečna, ko iz Lininih ust sliši vedno več črk in besed. Blaž je neizmerno srečen, saj je dočakal magično besedo, na katero čakajo vsi starši in ki včasih zveni kot »ati«, včasih kot »tati«. Mirjani je, prizna, veliko lažje, ker zna Lina povedati, ko je na primer
žejna in lahko reče čaj, ki ga nadvse obožuje. »Trenutno je v obdobju, ko je zelo vedoželjna, vse jo zanima, vse bi ponovila, vse bi poskusila. Tega prej nismo bili vajeni. Pomaga mi pri kuhi, pri pranju perila, pri zlaganju perila. Ogromen napredek je pri hranjenju, hrana je vedno bolj strukturirana, mešalnik je šel na zaslužen dopust. Tudi hrani se večinoma sama. Poleg tega je zrasla in se nekoliko poredila, kar je za nas čista zmaga, glede na to, da je njen endokrinolog pod vprašaj postavil zastoj rasti.
V prvih mesecih prihodnjega leta naj bi Lina ponovno odpotovala v Kijev, kjer bo prejela novo, tretjo terapijo z matičnimi celicami. Mirjana in Blaž si želita, da bi jim čim prej uspelo zbrati dovolj denarja in da bi se epidemiološke razmere v Evropi v tem času toliko umirile, da jim bo omogočeno potovanje.
Foto: osebni arhiv
Lina je v zadnjem letu zaradi kombinacije terapij močno napredovala. Veliko lažja je tudi nega in pred časom je zobozdravniku prvič dovolila pregledati ter prešteti zobke.
čno
Iliife
Kako po počitnicah?
Ta teden imajo učenci osnovnih in glasbenih šol podaljšane počitnice, kar je po sklepu vlade eden od ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa. Srednje šole izvajajo pouk na daljavo, podobne odločitve so sprejeli tudi v višjih strokovnih šolah ter visokošolskih zavodih. Odprti so ostali zavodi za delo z otroki s čustvenimi in z vedenjskimi motnjami. V nujno varstvo v vrtcih so se lahko te dni vključili otroci, katerih starši so zaposleni in varstva ne morejo zagotoviti na drug način.
V Celju, kjer je nujno varstvo predšolskih otrok iz vseh treh celjskih javnih vrtcev organizirano v enoti Gaberje Vrtca Tončke Čečeve, so starši ta teden prijavili sto otrok. Vsak dan ni bilo vseh, prvi dan po praznikih jih je bilo na primer prisotnih 87. V nujnem varstvu so v vrtcu oblikovali več oddelkov: Vrtec Tončke Čečeve ima štiri oddelke, Vrtec Zarja tri in Vrtec Anice Černejeve dva oddelka. »Zaposleni, ki trenutno ne opravljajo dela na delovnem mestu, so ostali doma. Nekateri delavci koristijo letni dopust, večina čaka na delo doma,« je povedala ravnateljica Vrtca Tončke Čečeve in koordinatorica treh javnih vrtcev Irena Hren.
Po počitnicah pouk na daljavo?
Kako dodaten teden počitnic komentirajo ravnatelji celjskih osnovnih šol in kako so pripravljeni na možnost izvajanja pouka na daljavo po počitnicah? Stališča je strnil Jože Berk, vodja aktiva ravnateljev OŠ in GŠ MOC, ki pravi, da je odločitev o podaljšanju počitnic ravnatelje presenetila. »Smiselnost te odločitve vidimo le v primeru, če se bodo po jesenskih počitnicah učenci vrnili v šolo. Ker ocenjujemo, da je ta možnost dokaj majhna, se nam zdi podaljšanje počitnic vprašljivo - mnogi starši imajo v tem tednu težave z varstvom otrok, učenci se bodo še bolj odvadili šolskega dela. Menimo, da bi lahko imeli vsaj učenci predmetne stopnje podobno kot srednješolci v tem tednu pouk na daljavo, ki so ga začeli že teden pred počitnicami.« Na argument ministrstva, da je razlog za podaljšanje počitnic tudi več okužb med pedagoškimi delavci, ravnatelji odgovarjajo, da bi lahko v tem primeru zaprli samo določene šole. »To bo najbrž potrebno tudi v prihodnje, a zaradi slabe epidemiološke situacije v posameznih šolah ni treba zapirati vseh šol.«
»Osnovne šole so pomembne tudi z vidika zagotavljanja enakih možnosti, urejene in zdrave šolske prehrane, varnega in spodbudnega učnega okolja in še marsikaj. Vse to je s poukom na daljavo postavljeno pod velik vprašanj.«
Ravnatelji so ob sprejetju tokratne odločitve o podaljšanju jesenskih počitnic pogrešali bolj izdelana navodila in odgovore na nekatera odprta vprašanja - npr. kako bo z nadomeščanjem delovnih dni na račun podaljšanih počitnic. »Naš predlog je, da se ti dnevi nadomestijo med šolskim letom z določenimi dejavnostmi (npr. športni dnevi in ostali dnevi dejavnosti), ki bodo čim manj obremenile učence, in da se pri tem dopusti avtonomija ravnateljem oziroma posameznim šolam.«
Celjski ravnatelji opozarjajo še na veliko obremenjenost pedagoških delavcev, saj izvajanje pouka na daljavo terja dodatno delo in veščine, preoblikovanje in prilagoditev učnih ur. »V večini primerov pouk na daljavo izvajajo s svojo opremo, ki jo imajo doma ali so jo v ta namen celo sami kupili. MiZŠ bi lahko podobno kot v nekaterih drugih državah učiteljem sofinanciralo nakup potrebne računalniške opreme.«
Celjski ravnatelji so soglasni, da so na morebitno izvajanje pouka na daljavo po počitnicah dobro pripravljeni, saj so se učitelji minule mesece nanj pripravljali. »Kljub temu si vsi želimo, da bi se učenci vrnili v šolo, saj ugotavljamo, da osnovnošolci težko samostojno delajo v okviru pouka na daljavo. To še posebej velja za mlajše učence od 1. do 5. razreda, za učence z učnimi težavami in za učence tujce. Upamo in želimo, da bo tudi naša država sledila praksi večine evropskih držav, ki so kljub zaprtju skoraj celotne družbe pustile odprte ravno osnovne šole. Pouk je kompleksen proces in ugotavljamo, da ne glede na ves trud in poenotenje pri izvajanju večina učencev težko sledi pouku na daljavo - to se bo še posebej pokazalo, če bo pouk na daljavo trajal dlje časa. V šolah ugotavljamo, da se učencem že iz preteklega šolskega leta pozna primanjkljaj na mnogih področjih znanja in veščin. Velik problem so tudi različni pogoji za delo, saj kljub temu da smo večini učencev zagotovili potrebno opremo, še vedno ostaja problem glede časa (družine z več otroki), prostora in ostalih dejavnikov, ki vplivajo na delo,« opozarjajo celjski ravnatelji osnovnih šol.
TC
8
IZ NAŠIH KRAJEV
ROGAŠKA SLATINA - Na volišča bodo odšli 13. decembra
Referendum v izrednih razmerah
13. decembra bodo volilni upravičenci iz občine Rogaška Slatina odločali o tem, ali podpirajo gradnjo Razglednega stolpa Kristal. Referendumsko vprašanje se bo sicer glasilo, ali podpirajo uveljavitev odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za območje P3 z okolico. Občinski svet je omenjeni datum in referendumsko vprašanje podprl na seji zadnjo oktobrsko sredo. Volilna kampanja za naknadni referendum se bo začela 13. novembra.
Med ljudmi je veliko ugibanja o tem, kdo so donatorji, ki naj bi podprli gradnjo stolpa. Občina je sporočila, da projekt med drugim podpirajo lastnik in direktor družbe Grand hotel Sava Rogaška Stanislav Pšeničnik, direktorica podjetja Kozmetika Afrodita Danica Zorin Mijošek, vodja gostišča Jurg Gregor Narat, vodja restavracije Sonce Boštjan Hernavs, Anton Škrabl iz Orglarstva Škrabl, lastnik Turizma Pomona Janko Zupanec in drugi.
■
TINA STRMCNIK
Pobudnica referenduma Eva Žgajner je v zakonsko določenem roku zbrala podpise več kot petih odstotkov volivcev iz občine, kar je zadoščalo za razpis naknadnega referenduma. O zastavljenem vprašanju bodo lahko glasovali vsi občani Rogaške Slatine, ki imajo volilno pravico. Čeprav Nacionalni inštitut za javno zdravje še ni dal mnenja o tem, ali je organizacija referenduma v času, ko se Slovenija spopada z epidemijo koronavirusa, ustrezna, je ministrstvo za notranje zadeve v svojem mnenju, ki ga je posredovalo občinski upravi, sporočilo, da referendum zaradi izrednih razmer ne more biti preložen.
Volilni upravičenci bodo lahko svoje mnenje o gradnji razglednega stolpa, ki bi postal najvišja stavba v državi, izrazili na 14 voliščih. Po besedah podsekretarke Petre Gašparič bo volilna komisija poskrbela za vse potrebne ukrepe, kot so posamično vstopanje v prostor, dovolj velika razdalja med volilnimi mesti in razkuževanje.
Ponovno polemike
o vprašanju
Nekateri svetniki so na seji ponovno opozarjali, da bi bilo referendumsko vprašanje bolje zastaviti drugače. In sicer tako, da bi vsebovalo pojasnjevalni del, da uveljavitev odloka o OPPN za območje P3 omogoča gradnjo razglednega stolpa. Zavzemali so se tudi za to, da bi o tem, ali vprašanje lahko vsebuje pojasnjevalni del, odločalo ustavno sodišče. »Če je več kot pet odstotkov volilnih upravičencev iz občine izrazilo podporo referendumu, bi bilo prav, da bi tudi ostali ljudje, ki se bodo udeležili referenduma, vedeli, o čem bodo odločali,« je dejala občinska svetnica mag.
Andrejka Flucher (SD).
Da bo referendumska kampanja trajala 30 dni, kar bo
dovolj časa, da bodo predlagatelji referenduma občanom pojasnili, za kaj gre, je menila Gašparičeva. Dodala je še, da zakon natančno predpisuje način oblikovanja referendumskega vprašanja. Tudi slatinski župan mag. Branko Kidrič se je zavzel za obliko vprašanja brez pojasnjevalnega stavka. Po njegovem prepričanju je načrtovana gradnja stolpa tako izpostavljen projekt, da vsi volilni upravičenci že danes vedo, ali so za ali proti, ne glede na to, kaj bo pisalo na lističu.
Pomembna bo
kvota
Eva Žgajner je kljub nespremenjenemu referendumskemu vprašanju prepričana,
Ce bi idejo o stolpu uresničili, bi bil vstop v Rogaško Slatino videti takole. (Foto: Nande Korpnik)
da večina občanov ve, za kaj gre, saj je referendum o razglednem stolpu pogosta tema njihovih pogovorov. Veliko
Eva Žgajner meni, da zagovornikom stolpa zelo ustreza datum izvedbe v obdobju epidemije, saj bi lahko epidemiološke razmere marsikoga odvrnile od tega, da bi se udeležil referenduma. Kljub vsemu upa, da se bodo občani referenduma udeležili in se izrekli o projektu, ki naj bi, kot je poudarila, občutno spremenil podobo Rogaške Slatine.
bolj jo skrbi, da bo referendum zaradi epidemije morda naknadno prestavljen. »Trenutno je težko napovedati, kaj bo. A se mi zdi, da bi se morala prav občinski svet in občinska uprava zavzeti za to, da bi referendum prestavili na kasnejši datum zaradi zaščite zdravja ljudi.«
Dejala je, da bo pri odločanju pomembno vlogo igrala tudi zadostna kvota udeležencev. »Odlok bo na referendumu zavrnjen le, če bo proti njegovi uveljavitvi glasovala večina volivcev, pod pogojem, da bo proti glasovala najmanj petina vseh volivcev. Da ustavimo ideje o stolpu, bi se moralo proti izraziti malo manj kot dva tisoč ljudi, delež tistih, ki bodo za, mora biti seveda manjši.«
Nasprotniki gradnje stolpa Kristal bodo volilne upravičence skušali nagovarjati predvsem na družbenem omrežju Facebook in s pomočjo drugih spletnih kanalov. O razlogih za nasprotovanje gradnji razglednega stolpa bodo občane osveščali tudi s pomočjo plakatov. Še vedno razmišljajo tudi o možnosti, da bi s pomočjo kakšnega medija organizirali javno razpravo, kjer bi lahko svoja mnenja soočili z županom Brankom Kidričem, z arhitektom Nan-detom Korpnikom ter s podjetnikom Antonom Škrablom,
ki je na območju nekdanjega mizarstva predvideval gradnjo Evropskega orglarskega centra.
Ne verjame ocenam
Svetniki so na seji obravnavali tudi oceno investicijskih stroškov in projekcijo poslovanja razglednega stolpa. Trenutno je predvideno, da bi gradnja stolpa stala malo več kot 2,1 milijona evrov. V prvem polnem letu poslovanja naj bi vsak peti obiskovalec
Župan Rogaške Slatine Branko Kidrič poudarja, da je ocena investicijskih stroškov narejena glede na natečajni elaborat. »Ker gre za edinstven stolp v slovenskem prostoru, je težko dobiti konkretnejše informacije.» Omenil je še, da bo občina za gradnjo stolpa skušala dobiti tudi evropski denar. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
Rogaške Slatine in vsak deseti obiskovalec Podčetrtka obiskal stolp, kar pomeni, da bi se nanj v prvem polnem letu delovanja povzpelo približno 46 tisoč ljudi. Delo naj bi dobili trije ljudje. Glede na projekcijo poslovanja naj bi na letni ravni presežek prilivov nad odlivi znašal 160 do 218 tisoč evrov, ki jih želi občina vlagati nazaj v turizem.
Pobudnica referenduma Eva Žgajner meni, da so v oceni stroškov in v projekciji poslovanja tudi zavajajoči podatki. Medtem ko je občina za zemljišče pri starem mizarstvu, kjer naj bi stal stolp, odštela 330 tisoč evrov, je v elaborat vključila le del tega stroška, in sicer 30 tisočakov, je izpostavila. »V izračune je vključenih le 500 kvadratnih metrov, kjer bo postavljen stolp, kot da zemljišče za parkirišče in za nadhod Sonce ne sodi zraven. Ko nam želijo pozitivno predstaviti projekt, pa pravijo, da vse sodi skupaj.« Dodala je še, da še vedno niso znani stroški komunalne ureditve zemljišča, ki naj bi jih bilo težko oceniti, medtem ko občinska uprava brez težav predvideva, koliko obiskovalcev naj bi obiskovalo stolp. »Glede na omenjeno se le še potrjujejo moji dvomi v projekt, zaradi katerih sem se lotila pobude in zahteve za referendum.«
Kakovostno življenjsko okolje in trajnostni razvoj
VELENJE - V avli občine bo do 18. novembra možen ogled osnutka občinskega programa varstva okolja, ki ga občinske službe pripravljajo za obdobje 2021-2025 in izhaja iz stanja okolja v lokalni skupnosti, določa izvedljive cilje in ukrepe, je trajnostno naravnan ter služi kot temeljna podlaga pri prostorskem, gospodarskem in družbenem razvoju mestne občine Velenje.
V Velenju so prvi tovrsten program sprejeli leta 2010 in ga po petih letih nadgradili, lani so pripravili tudi poročilo o stanju okolja. Slednje je, kot pojasnjujejo v velenjski
občini, pokazalo, da se kakovost okolja v občini izboljšuje. »Najpomembnejša dejavnika obremenjevanja okolja sta bili v preteklosti energetika in industrija, danes je to
postal promet, ki obremenjuje predvsem zrak,« pravi Katarina Ostruh iz urada za urejanje prostora.
V času priprave novega dokumenta je občina v sodelovanju s pripravljavko programa visoko šolo za varstvo okolja, ki ima sedež v Velenju, pripravila delavnice, na katerih so se kot najbolj pereči problemi izkazali področje prometa z emisijami hrupa in izpušnimi
plini, izginjanje zelenih površin in odpadki. Kot je povedala Ostruho-va, se vizija, na osnovi katere so oblikovali program, glasi: »Mestna občina Velenje zagotavlja prebivalcem kakovostno življenjsko okolje in se usmerja v trajnostni razvij.«
Kot še pojasnjujejo v velenjski občini, bo delovanje v prihodnjem obdobju, do leta 2025, na področju varstva okolja sledilo strateškim ci-
ljem, kot so izboljšanje kakovosti zraka, trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri - ohranjanje in izboljševanje njihove kakovosti, učinkovito ravnanje in gospodarjenje z odpadki, sprotna sanacija in ponovna oživitev okoljsko degradiranih površin, zagotavljanje kakovosti tal, spodbujanje samooskrbe, zmanjševanje obremenjevanja s hrupom, ohranjanje naravnega okolja, vzdrževanje zelenih površin in trajnostni razvoj naselij.
LKK
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Na Solčavski panoramski cesti je že od marca zaprt del asfaltirane ceste med Logarsko dolino in mejnim prehodom Pavličevo sedlo. Tako naj bi ostalo do konca junija 2021. Obvoz je urejen.
SOLČAVA - Urejanje Solčavske panoramske ceste je zahtevna naloga
Država je letos uredila obvozno cesto ob železnem mostu na Macesnikovem plazu, največjem v Sloveniji. Po več kot dveh desetletjih ga spet prečkajo tovorna vozila.
Velike potrebe
Na turistični cesti bi se radi znebili makadama
Asfaltiran odsek Solčavske panoramske ceste med domom duhovnih vaj (domom »sester Logar«) v Logarski dolini in mejnim prehodom Pavličevo sedlo je od marca zaprt. Tako bo do konca junija prihodnje leto. Potniki lahko ta odsek obvozijo po makadamski cesti skozi Matkov kot ali iz Solčave čez Podolševo. Solčavska panoramska cesta meri 21 oziroma 34 kilometrov, odvisno od tega, po kateri poti se peljemo ali hodimo. Velik del te ceste, ob kateri se vrstijo turistične kmetije in znamenitosti, je še v makadamski izvedbi. Občani in turisti si želijo bolj urejeno cestišče.
BRANEJERANKO
Solčavska panoramska cesta ni pomembna zgolj za turizem Solčavskega, ampak tudi za celotno Zgornjo Savinjsko dolino in širšo regijo. Ob panoramski cesti živijo in delajo občani na velikih gorskih kmetijah, k njim prihajajo turisti, po cesti opravljajo prevoze lesa in druge prevoze ... Cesta je prav tako povezava s sosednjo Železno Kaplo v Avstriji ter (čez Jezersko) naprej z Gorenjsko, s Črno na Koroškem, z najvišje ležečo kmetijo Slovenije, to je s kmetijo Bukovnik ... Po panoramski cesti odhajajo domačini po opravkih v dolino in nazaj, v avstrijski Železni Kapli imajo nekateri sorodnike ali službo .
Pred petimi leti je izvedla Občina Solčava velik turistični projekt, to je ureditev turistične infrastrukture panoramske
ceste. Ob njej so med drugim postavljene table, ki opisujejo turistične znamenitosti, klopi in mize za počitek, leseni razgledni terasi ... Vloženih je bilo šeststo tisoč evrov. Panoramska cesta je postala zelo dobro obiskana, še posebej ob koncih tedna. Prevladujejo enodnevni obiskovalci, ki uživajo v lepotah gorskega sveta in dobrotah kmetij. Ob njej so turistične kmetije Ramšak, Majdač, Ro-gar, Strevc, Žibovt, Gradišnik, Perk in Matk ter izletniški kmetiji Bukovc in na Klemenčevem.
»Za nas je cesta izredno pomembna,« poudarja solčavska županja Katarina Prelesnik. Vzdrževanje makadamskega dela ceste je seveda zelo drago. »Neurja so vedno pogostejša, pogosti so nalivi. Da bi bili domačini in obiskovalci zadovoljni, bi moral opraviti konce-
sionar vzdrževanje ceste vsak mesec. Seveda razumemo, da v državnem proračunu za vzdrževanje ni toliko denarja,« pravi županja in pripominja, da je država zadnji dve leti panoramsko cesto delno sanirala. Direkcija za infrastrukturo je poskrbela letos - v okviru rednega vzdrževanja - za popravilo približno sedmih kilometrov makadamskega vozišča. To jo je stalo 24 tisoč evrov.
Dolgo zaprt odsek
In kakšne načrte ima s Solčavsko panoramsko cesto država? Na zaprtem cestnem odseku med domom duhovnih vaj in Pavličevim sedlom letos sanira plaz, ob njem bo obnovila tudi zidove in cestišče. Gre za približno pol kilometra dolg odsek ceste. Izvajalec Voc Celje je že uspel postaviti več kamnitih zložb
in opraviti globoko temeljenje treh pilotnih sten. »Zaradi odstopanja geomehanskih značilnosti zemljin, ugotovljenih med izvajanjem del, je bilo treba projekt popraviti. Tako delo po prvotno predvidenem načrtu ni moglo napredovati,« nam je odgovorila republiška direkcija za infrastrukturo. Zaradi bližajočih zimskih razmer bo moral izvajalec delo -ko vremenske razmere tega ne bodo več dopuščale - prekiniti do spomladi. Rok za dokončanje plazu, ki je na 1.100 metrih nadmorske višine, je zato bil podaljšan.
A -v	^
Velik del turistične Solčavske panoramske ceste je v makadamski izvedbi.
Sanacija omenjenega plazu bo stala 2,3 milijona evrov, potrebe po ureditvi Solčavske panoramske ceste pa so še velike. Direkcija načrtuje modernizacijo makadamskega vozišča na odseku »kmetija Žibovt-Sv. Duh-Podolševa«, ki meri 10 kilometrov. Za štiri kilometre je izdelana PZI-pro-jektna dokumentacija, po kateri je predvideno asfaltiranje ceste. »Na podlagi pravnomočne parcelacije trenutno potekajo odkupi zemljišč. Po ureditvi vseh zemljiškoknjižnih zadev bo objavljen razpis za gradnjo, nato bo sledila gradnja,« odgovarja direkcija. Na omenjenem cestnem odseku je bila konec lanskega leta dokončana sanacija dveh plazov, kar je stalo 740 tisoč evrov.
In kako je na drugem koncu oziroma na začetku Solčavske panoramske ceste, med Solčavo in Podolševo? Predvidena je postopna modernizacija makadamskega vozišča. »Trenutno pripravljamo razpisno dokumentacijo za javno naročilo za izdelavo izvedbenega projekta za nadaljevanje modernizacije,« pravijo v direkciji. Gre za pet kilometrov ceste. Pred devetimi leti in lani je država modernizirala po kilometer ceste in med drugim še sanirala usad. Na tem območju predstavlja posebno težavo cestišče na območju Macesnikovega plazu, največjega plazu v Sloveniji. Ministrstvo za okolje in prostor ga je v preteklosti že delno saniralo, direkcija bo modernizacijo na območju plazu lahko nadaljevala, ko bo ministrstvo svoje delo končalo. Ob železnem mostu, ki prečka plaz, je bil letos urejen začasni obvoz, kar je omogočilo prečkanje tovornih vozil. To namreč več kot dve desetletji ni bilo mogoče.
Boljša cesta skozi Logarsko dolino
SOLČAVA - Prejšnji mesec je bila v celoti končana letošnja naložba v asfaltiranje dela ceste skozi Logarsko dolino. Za naložbo, ki je stala 187 tisoč evrov, je občina izkoristila sredstva, ki ji pripadajo po 21. členu Zakona o financiranju občin.
Letos je občina asfaltirala približno dva kilometra ceste skozi Logarsko dolino. Asfaltirana sta bila odseka od doma planincev do obračališča ter od hiše Ojstrica do penziona Na razpotju. Večina del je bilo opravljenih julija, konec je bil prejšnji mesec. Pred tem je občina v zadnjih letih prenovila prva dva kilometra ceste skozi Logarsko dolino. Prihodnje leto naj bi bilo urejeno še obračališče pri slapu Rinka.
BJ
Prihodnje leto bo na vrsti še ureditev obračališča v širši okolici slapa Rinka.
V	državni svet Naraločnik
V	državni svet je bil izvoljen Franjo Naraločnik, župan Ljubnega, ki je nasledil preminulega Bojana Kontiča. Na-raločnik je bil izvoljen kot predstavnik lokalnih interesov v velenjski, to je 6. volilni enoti.
Kandidiral je na nadomestnih volitvah in bil izvoljen kot prvi državni svetnik iz Zgornje Savinjske doline. Izvolili so ga občinski elektorji Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Ti imajo 15 glasov, od tega približno polovico v Zgornji Savinjski dolini. Poleg Naraločnika sta kandidirala Jožef Jelen in Janko Kopušar.
Državni svet ima petletni mandat, začetek sedanjega je bil konec leta 2017. V državnem svetu deluje 22 svetnikov, ki zastopajo lokalne interese, ostalih je 18. Med slednjimi zastopajo po štirje svetniki delodajalce, delojemalce, kmete, obrtnike in samostojne poklice ter šest gospodarske dejavnosti. Državni svetniki opravljajo svoje delo nepoklicno.	BJ
10
KULTURA
Razstava ob 75-letnici Novega tednika.	Razstava ob 15-letnici delovanja Zavoda Celeia Celje
V središču Celja si je mogoče ogledati štiri panojske razstave
Ob zaprtih vratih muzejev ogled razstav na prostem
Ko so se pred dnevi zaprla vrata muzejev in galerij po ostrejših vladnih ukrepih zaradi slabše epidemiološke slike v državi, so razstave na prostem edina še dostopna fizična oblika kulturne ponudbe (poleg knjižnic). Trenutno so v središču Celja na ogled kar tri panojske razstave na prostem, na Krekovem trgu, v Gubčevi ulici in na Trgu celjskih knezov. Zaradi omenjene situacije so se pripravljavci razstav odločili, da jih bodo za nekaj časa še podaljšali.
na
Razstava o Knežjem dvoru in Stari grofiji
ROBERT GORJANC
Jubilej Novega tednika
Prav zaradi zaprtja muzejev in galerij bo do nadaljnjega na Trgu celjskih knezov pred Mestno občino Celje še vedno
na ogled razstava ob 75-letni-ci Novega tednika, ki smo jo v naši medijski hiši pripravili v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje. Razstava, katere avtorica je Darja Jan, na 16 panojih povzema pre-
rez razvoja časopisa od prvih povojnih začetkov do danes. Na vsakem od panojev je kratek uvodni zapis o tem, kako se je Novi tednik razvijal in spreminjal. Vsebino časopisa ponazarjajo izseki iz zapisov,
ki so bili objavljeni o nekaterih pomembnejših dogodkih v naših krajih.
Petnajst let Zavoda Celeia Celje
Tudi za Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje (ZCC) je to nenavadno leto v znamenju jubileja, aprila je obeležil 15 let delovanja. »Januarja smo načrtovali izdajo publikacije, pridobili smo nekaj fotografij, pripravili besedila, a nam jo je koronavirus zagodel. Upali smo, da bomo lahko obeležitev prestavili na kasnejši datum, a smo se na koncu odločili za panojsko razstavo,« so povedali v ZCC.
Prvi del tega obeleževanja je bil pred občino, ko so na panojih predstavljali center sodobnih umetnosti (galerijo, likovni salon in Račko), drugi del razstave je zdaj na ogled pred domovanjem zavoda na Krekovem trgu. Na razstavi predstavljajo stavbe, ki jih zavod upravlja, ter pomembnejše dogodke in dosežke v času delovanja.
Predstavitev Knežjega dvora in Stare grofije
Na dveh prizoriščih, na Krekovem trgu in na Trgu celjskih knezov, se z razstavo predstavlja Pokrajinski muzej Celje, ki na panojih prikazuje Knežji dvor in Staro grofijo, dve pri-
zorišči, kjer so imenitne zbirke pokrajinskega muzeja.
Grofje Celjski so Knežji dvor gradili več desetletij, v 14. in 15. stoletju, saj so ga nenehno širili in dograjevali. Osrednji del dvora je oblikoval palacij, pozidan na trapezasti osnovi v višino dveh nadstropij z dvema viteškima dvoranama.
Stara grofija, ki so jo zgradili grofje Thurn-Valssasina
konec 16. stoletja, s svojim arkadnim pročeljem vabi obiskovalce na ogled umetnostne in kulturnozgodovinske zbirke, ki je postavljena v prvem nadstropju. Največja znamenitost v njej je Celjski strop, ki krasi glavno dvorano in se uvršča v vrh iluzionistič-nega slikarstva prve polovice 17. stoletja.
Foto: SHERPA
Gledališče Celje ponovno z virtualnimi predstavami
Potem ko so zaradi ostrejših vladnih ukrepov gledališča ponovno morala zapreti vrata svojih dvoran za obiskovalce, so se v Gledališču Celje, tako kot ob prvem valu epidemije, odločili za predvajanje virtualnih predstav. Tako si je kot prvo v nizu v okviru aplikacije Youtube na spletni in Facebookovi strani gledališča mogoče ogledati tragedijo Williama Shakespearja Romeo in Julija v režiji Matjaža Zupančiča.
Največja ljubezenska zgodba vseh časov je poleg zgodbe o ljubezni zgodba o nesmiselnem sovraštvu veronskih družin Capulet in Monteg, ki sovraštvo prenašata na mlado generacijo, o nesmiselnosti in uničujoči sili sovraštva, ki uniči mlado ljubezen, o spravi sovražnih družin, ki se zgodi prepozno in ne more obuditi življenja mladih ljubimcev. V Gledališču Celje so to predstavo premierno uprizorili februarja 2017.
Gledališče Celje na svoji Facebookovi strani podobno kot ob prvem »lockdownu« objavlja še druge virtualne vsebine, tudi za otroke. Tako si je mogoče ogledati ljudsko pravljico Miška je šla k čevljarju v interpretaciji igralke Barbare Medvešček. Igralec Urban Kuntarič iz dela predstave Kletev in žetev, katere avtor je ob Evi Stražar tudi sam, interpretira pripovedko o stvarstvu sveta.
Na ta način poskušajo v Gledališču Celje ohraniti stik s svojimi zvestimi obiskovalci, ki so zaradi zaščitnih ukrepov ponovno prikrajšani za fizične oglede predstav. Kot so spomladi povedali v gledališču, je bila izkušnja s ponudbo virtualnih predstav in drugih vsebin ob prvem valu epidemije zelo dobro sprejeta pri obiskovalcih, saj so zabeležili visoko gledanost virtualnih vsebin.
RG
Prizor iz predstave Romeo in Julija
KULTURA
11
Po ostrem odzivu knjižnice spet odprte za uporabnike
Vlada poskrbela za presenečenje, nelogičnosti odpravljene
Potem ko je vlada na petkovi dopisni seji spremenila odlok o začasni prepovedi ponujanja blaga in storitev potrošnikom in med izjeme, za katere ta prepoved ne velja, uvrstila tudi knjižnice, so te od ponedeljka spet lahko odprte za uporabnike. Seveda ob pogoju, kot je navedeno v odloku in ki ga je mogoče smiselno uporabiti za knjižnice, da se uporabniku zagotovi gibanje na dvajsetih kvadratnih metrih. Če je prostor manjši od te površine, je omogočen vstop le enemu uporabniku.
ROBERT GORJANC
Prejšnji odlok vlade je namreč povzročil precej nejasnosti in razburjenja, še zlasti po razlagi, da knjižnice ne spadajo med izjeme, ki bi jim
bilo pri opravljanju dejavnosti dovoljeno, da uporabnikom omogočajo brezstično prevzemanje knjig pred knjižnicami. Po ostrem odzivu so knjižnice
Mag. Polona Rifelj, direktorica Osrednje knjižnice Celje
z zadnjo spremembo odloka pravzaprav dosegle še več od prvotnega cilja, da bi uporabnikom še naprej omogočale brezstično izposojo na za to določenem mestu pred knjižnico. »Po pravici povedano sem bila res presenečena nad takšno odločitvijo vlade. V resnici smo želeli samo opravljati svoje osnovno poslanstvo, da bi zagotovili gradivo vsem tistim, ki ga želijo, na takšen ali drugačen način. Seveda ob tem, da upoštevamo vse ukrepe vlade za preprečevanje širitve okužbe. A tega, da bi lahko povsem povsem odprli knjižnice, res nisem pričakovala,« je povedala mag. Polona Rifelj, direktorica Osrednje knjižnice Celje.
»Ob knjigah je
ljudem v tem času
lažje«
Pred to zdaj veljavno ureditvijo na podlagi spremenjenega odloka so knjižnice od ministrstva prejele navodilo, da knjig ne smejo izposojati niti brezstično. To se je naši sogovornici zdelo skregano z vsako logiko, saj bi v tem primeru prišlo do mnogo več stikov, mnogo ljudi bi lahko namreč rokovalo s pošiljko, kot če bi uporabniki lahko gradivo prevzeli pred knjižnico. Na to je med drugim tudi opozorila v pismu, ki ga je naslovila na ministra za kulturo in tudi na predsednika vlade Janeza Janšo.
»Menim, da je pomemben jeziček na tehtnici za takšno odločitev vlade bilo tudi to, da srednje šole in fakultete nadaljujejo izobraževanje na daljavo, dijaki in študentje pa potrebujejo učno in študijsko gradivo. Ljudje v tem čudnem
S ponovnim odprtjem knjižnic je znova omogočen tudi prost dostop do knjig v Osrednji knjižnici Celje.
času tudi potrebujejo vsaj nekaj za dušo, zato v knjižnicah menimo, da je dostop do kakovostne literature velikega pomena in da je bolje, da ljudje berejo tovrstno literaturo, kot da se preveč izpostavljajo družbenim omrežjem, ki lahko stisko le še povečujejo,« je še dejala Polona Rifelj.
K odločitvi vlade je najbrž pripomogla tudi nujnost odprave še ene nelogičnosti in nedoslednosti, da so šolske knjižnice, fakultetne knjižnice in univerzitetni knjižnici, ki spadajo pod ministrstvo za izobraževanje, lahko še naprej delovale, splošne knjižnice, ki spadajo po ministrstvo za kulturo, pa bi morale biti zaprte. Da sta ministrstvo in vlada spremenila stališče in odlok, je zelo pripomogla tudi usklajena akcija Združenja splošnih knjižnic ter Skupnosti občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije, ki zastopata ustanovitelje knjižnic.
V OKC bodo določila spremenjenega odloka zaradi velikosti knjižnice seveda lahko uresničili, v nekaterih manjših, kjer ne bodo mogli zagotoviti zahtevanega pogoja o 20 kvadratnih metrih na obiskovalca, pa bodo še naprej zagotavljale brezstično prevzemanje gradiva.
Zaposlenim ne bo treba na čakanje na delo
Polona Rifelj je še povedala, da zaradi izvajanja tega odloka ne bodo bistveno spreminjali režima v knjižnici, ki so ga že prilagodili koronačasu. »Obiskovalci si lahko med policami sami izbirajo knjige. Navodila so jasna in računamo tudi na zdravo pamet vseh obiskovalcev, da nosijo zaščitno masko, da skrbijo za varnostno razdaljo. Povsod imajo na voljo tudi razkužila, naše čistilke tudi sproti razku-žujejo delovne površine, klju-
ke ... Sicer pa imamo v knjižnici na voljo tudi aplikacijo, ki beleži, koliko obiskovalcev vsako uro vstopi v knjižnico in koliko jih jo zapusti, zato je mogoče natančno merjenje,« je še pojasnila Polona Rifelj in dodala, da bodo v OKC še naprej promovirali in usmerjali obiskovalce tudi v brezstično izposojo po predhodnih rezervacijah.
Direktorica je še dodala, da jim zaradi spremenjenega odloka vlade, ki je ponovno odprl vrata knjižnice, pri zaposlenih ne bo treba poseči po ukrepu čakanja na delo doma. »Pri nas vsi normalno delajo, a je res, da imamo nekaj sodelavcev tudi v karanteni, eden je tudi okužen, vendar se ni okužil v knjižnici. V primeru, da bi se število karanten ali okužb med zaposlenimi povečalo in bo prišlo do izpada kadra, bomo temu prilagodili delo,« je še sklenila Polona Rifelj.
Foto: SHERPA
Manj obiskovalcev in vodenj, več časa za digitalizacijo
Kulturne ustanove, tudi muzeji, različno zaznavajo spremembe, ki jih je v njihovo delovanje prinesel koronačas. Manjši muzeji, kot je na primer Muzej Laško, najbrž nekoliko drugače kot večji, a nekaj jim je zagotovo skupnega: manjši obisk zaradi vladnih ukrepov, ki so že drugič zaprli njihova vrata.
»Obiskovalcev je občutno manj, predvsem organiziranih skupin, ki smo jih imeli največ spomladi in jeseni. Pri tem ni bilo prevelikega upada med obiskovalci, ki so bili gostje Therma-ne Laško ali Rimskih term v poletnem času in so očitno izkoristili turistične bone. Opazen je tudi primanjkljaj obiskovalcev Piva in cvetja, ki ga letos ni bilo. Razstavo smo v muzeju sicer postavili, a pričakovanega obiska, kot ga beležimo ponavadi, seveda ni bilo,« je povedal Tomaž Majcen, strokovni sodelavec v Muzeju Laško.
Zelo dober odziv šolskih skupin je bil ob nedavnih Dnevih evropske kulturne dediščine, ko so v Muzeju Laško pripravili vodene oglede po delu mesta, v glavnem po Aškerčevem trgu. »Imeli smo precej najmlajših obiskovalcev, iz prvega in drugega
razreda osnovne šole. Manj je bilo starejših obiskovalcev, predvsem sem pogrešal prebivalce, ki živijo na Aškerčevem trgu, da bi tudi sami povedali kakšno zgodbo o hišah. Vodenja in druženja so bila takrat še dovoljena, ta projekt smo lahko uresničili pravzaprav v zadnjem trenutku, pred uvedbo za turizem zelo krutih ukrepov,« je dejal Tomaž Majcen.
Kot edini zaposleni v muzeju izvaja tudi vodenja po muzejskih zbirkah in to počne tudi za individualne obiskovalce, kar je zagotovo prednost manjših ustanov, kot je Muzej Laško.
Naš sogovornik je še dodal, da je zdaj, ko so onemogočena vodenja, malo več časa za druga opravila v muzeju, ki so prav tako pomembna: urejanje arhivov, vodenje evidenc in digitalizacija, ki ji posveča precej časa.
Razstava o Primorcih v
Laškem
Kljub ukrepom bo Muzej Laško poskušal v celoti uresničiti letošnji program dela in tako do 12. novembra načrtuje postavitev nove občasne razstave. »Posvečena bo Primorcem,
ki so se preselili v Laško. O tem je pred časom izšla tudi knjiga Andreja Mavrija. V njej so opisane zgodbe več kot tridesetih primorskih družin, ki so prišle v Laško pred drugo svetovno vojno in po njej,« je napovedal kustos v Muzeju Laško.
Zaenkrat še ni znano, kdaj si bo razstavo mogoče ogledati, glede na trenutne razmere tudi ne bo uradnega odprtja razstave. Ko bodo ukrepi in razmere to spet dovoljevali, bo muzej pripravil srečanje v Laško priseljenih Primorcev in njihovih potomcev.
Sicer pa je Muzej Laško kot druge kulturne ustanove, v času, ko si ni mogoče ogledati zbirk, še bolj dejaven v virtualnem svetu. »Že od začetka leta na Facebook strani muzeja skrbimo za serijo objav z naslovom Laški časolet, kjer predstavljamo podatke iz občinskega časopisa Naše delo, ki je izhajal leta 1970, torej gre za pol stoletja stare novice. Ob omenjeni razstavi o Primorcih v Laškem bomo na FB občasno objavljali zgodbe teh družin,« je sklenil pogovor Tomaž Majcen.
RG, foto: SHERPA
Tomaž Majcen, kustos v Muzeju Laško
12
NAŠA TEMA
Na sistemski ravni to področje še ni povsem urejeno
Zagotovo ste kdaj sedeli v čakalnici zdravstvenega doma (med epidemijo ali pred njo) in prebirali letake ali si med čakanjem krajšali čas z gledanjem preventivnih ali plačljivih oglasov na zaslonih v čakalnicah. Se vam je kateri oglas kdaj zdel sporen? Ali sploh niste pomislili na to in ste
SIMONA ŠOLINIČ
ponujeni izdelek celo naročili? Slovenska zakonodaja tega področja ne ureja povsem natančno. To odpira možnosti za zaslužke - ki niso veliki in po trenutnih predpisih niti niso nezakoniti - zdravstvenih domov in posrednikov, ki oglasne prostore v zdravstvenih domovih zakupijo za oglaševanje, ki ga prodajo tretjim osebam. A se to marsikomu zdi nekoliko sporno. Zakonodaja le nalaga, da to-
vrstno oglaševanje ne sme biti zavajajoče in da ne izkorišča stanja potrošnikov, saj so v zdravstvenih domovih ti bolj ranljivi zaradi svojega zdravstvenega stanja. Bi kdo, ki ima določeno zdravstveno težavo, hitreje kupil izdelek, ki ga v takšnih oglasih zasledi, ko čaka na pregled zaradi težave, ki jo izdelek odpravi? Ali ne?
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Zaslužki niso ravno bajni
Glede na to, da v zakonodaji niso ustrezno in natančno določeni kriteriji o oglaševanju v zdravstvenih zavodih, nas je zanimal pogled javnih zdravstvenih domov na to področje. Predvsem, koliko denarja so lani pridobili na podlagi oglaševanja. V tovrstnem oglaševanju praviloma vsi, ki so nam odgovorili, ne vidijo spornosti, vendar morajo biti vsebine povezane z zdravjem. Kar nekaj zdravstvenih domov ima o oglaševanju sklenjeno pogodbo z istim podjetjem iz Ljubljane.
»Oglaševanje zasebnih pod- Doslej v Celju niso prejeli pri-
jetij v prostorih Zdravstvenega doma Celje na podlagi pogodbe že vrsto let izvaja podjetje MGS, d. o. o., iz Ljubljane, druga podjetja v ZD Celje ne morejo izvajati oglaševalskih dejavnosti, razen povabil na dogodke v preddverju zdravstvenega doma,« so nam odgovorili iz ZD Celje, kjer posebnega pravilnika glede oglaševanja v svojih prostorih nimajo. »Leta 2019 je Zdravstveni dom Celje iz tega naslova - gre za najemnino za uporabo oglasnih prostorov -prejel 1.122 evrov (brez DDV), letos do 1. septembra 609 evrov,« so nam še odgovorili.
tožb v zvezi s tovrstnim oglaševanjem. Menijo, da so tovrstni oglasi ustrezni in da niso etično sporni.
V Velenju predvsem
plakati
Z istim podjetjem iz Ljubljane ima pogodbo sklenjeno tudi Zdravstveni dom Velenje. »To podjetje plačuje najem oglasnega prostora za postavitev plakatov B1 z brošurami. Cena za plakat je štiri evre brez DDV oziroma 4,88 z DDV. V vseh enotah našega zdravstvenega doma je takšnih plakatnih mest deset, osem v velenjskem
zdravstvenem domu in po eno v zdravstvenih postajah Šmartno ob Paki in Šoštanj. Vsebine teh plakatov so najpogosteje vezane na cepljenje otrok in na njegov pomen,« nam je odgovorila pomočnica direktorja ZD Velenje Tanja Kontič. Dodaja tudi, da imajo v velenjskem zdravstvenem domu center za krepitev zdravja, ki skrbi za plakatna mesta in jih redno vzdržuje glede na mesečne oziroma letne dogodke. »Vzgojno--izobraževalna gradiva dobimo od NIJZ in ZZZS, občasno center izdela plakat ali brošuro, če se pojavi tema, ki ni dovolj medijsko pokrita in želimo nanjo bolnike še dodatno opozoriti. Oglaševanj društev ali drugih individualnih oglaševanj z reklamno vsebino ne dopuščamo,« še omenja. V velenjskem zdravstvenem domu želijo tudi opremiti vse čakalnice s televizorji ali z zasloni, na katerih bi
V Splošni bolnišnici Celje so se že pred leti odločili, da v svojih prostorih ne bodo oglaševali proizvodov ali storitev podjetij. »Zato v bolnišnici nimamo oglaševalskih površin, ki bi jih lahko tržili. Ko smo to odločitev sprejeli, je bila v skladu s priporočili Ministrstva RS za zdravje,« pravijo v celjski bolnišnici. »Oglasne deske, ki jih imamo na nekaj mestih v bolnišnici, uporabljamo za plakate preventivnih akcij, ki jih pripravljajo Ministrstvo RS za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje, ZZZS ...« še dodajajo v bolnišnici.
Ker večina zdravstvenih domov kot podjetje, s katerim sodelujejo na področju oglaševanja v svojih prostorih, navaja MGS, d. o. o., smo se obrnili tudi nanj. Zanimalo nas je, s koliko zdravstvenimi domovi na Celjskem sodeluje, ali sodeluje tudi z zasebnimi medicinskimi centri in ali je tovrstno oglaševanje glede na zneske smiselno. Podjetju smo dopustili možnost omembe povprečnega zneska oglaševanja v določenem zdravstvenem domu. Hkrati
smo predstavnike podjetja prosili za komentar navedb nekaterih naših sogovornikov, da to področje ni ustrezno zakonodajno urejeno in kaj po njihovem manjka. Odgovorov kljub večkratnim klicem in prošnjam za pojasnila do zaključka redakcije nismo prejeli.
Sicer pa je MGS, podjetje za posredovanje oglaševalskega prostora, bilo ustanovljeno že leta 1992, direktor in ustanovitelj je Gregor Mis. Lani je imelo podjetje okoli 760 tisoč evrov prihodkov, toliko približno tudi zadnja leta. Podjetje svoje storitve trži pod blagovno znamko Vitamedia. Sicer pa je podjetje mGs vodilno podjetje v Rusiji za oglaševanje v notranjih prostorih. Kot direktor je v uradnih evidencah naveden Milan Radakovič, ki naj bi nekaj časa delal tudi v Celju. Direktor Vitamedie Group naj bi bil od aprila 2018. Je pa podjetje Vitamedia na slovenskem trgu že dolgo časa in kot takšno ima tudi dolgoletne izkušnje na področju oglaševanja v zdravstvenih ustanovah.	SŠol, JI
predvajali zdravstvenovzgojne vsebine, ki bi jih pridobili od NIJZ.«
»Niti evra«
S podjetjem MGS - pogodba o uporabi oglasnega prostora - sodeluje tudi konjiški zdravstveni dom, a kot pravi direktor doma Dejan Verhovšek, ne lani ne letos iz tega naslova zdravstveni dom ni pridobil niti evra. Pogodba s podjetjem, ki je oglaševalo, je potekla, zato so v tem času oglaševali le preventivne vsebine. Za oglase je poskrbljeno v nekaterih oglasnih okvirjih, brošurnikih in na zaslonih: »Posebnega pravilnika o tem nimamo, pri čemer smo s pravno službo to področje že začeli urejati, a nas je epidemija nekoliko zaustavila. Vodstvo zavoda praviloma oceni ustreznost vsebine.«
Na vprašanje, kdo največkrat oglašuje v zdravstvenem domu in kakšne vsebine, Verhovšek odgovarja: »Gre za organizacije, vezane na področje zdravstvene dejavnosti, NIJZ, ZZZS, ministrstvo za zdravje, ter druge organizacije z raznimi preventivnimi programi in vsebinami. Največkrat gre za preventivne vsebine. Zdravstveni dom upravlja zdravstveni dom zaslon, prav tako njegove vsebine, ki so namenjene obveščanju in preventivi.«
Direktor dodaja, da je oglaševanje preventivnih vsebin brezplačno, medtem ko so komercialni oglasi plačani glede na mesečni znesek za posamezno plakatno mesto. Kakšni so v povprečju ti zneski, direktor ne omenja. Pravi, da so bile vsebine oglasov do zdaj vedno ustrezne. Na vprašanje, ali se vodstvu zdravstvenega doma zdijo oglasi v čakalnicah, kjer
so morda ljudje bolj dojemljivi za nakup izdelkov, etično sporni, odgovarja, da »vsebine ne čutijo kot sporne, vendar mora biti povezana z zdravjem in usmerjena v preventivno delovanje«. Dodaja še, da društva, povezana z zdravstvom, oglašujejo brezplačno.
Zaradi epidemije ni
strank
»V Zdravstvenem domu Šmarje pri Jelšah oglašujejo v obeh oblikah - tako v obliki tiskanih publikacij kot tudi na zaslonih. Slednje je trenutno popolnoma ukinjeno, saj je najemnik oglasnega prostora zaradi epidemije, spremenjenih organizacijskih pogojev dela v zdravstvenih domovih in praznih čakalnic izgubil stranke. Kar zadeva tiskane publikacije, govorimo zgolj o občasnem oglaševanju,« pravi Aleksandra Jelača, strokovna sodelavka v Zdravstvenem domu Šmarje pri Jelšah. Zanimalo nas je, ali za oglaševanje skrbi določena agencija ali vodstvo ZD, na kar Jelača odgovarja, da » ... za oglaševanje in presojo vsebin, ki se lahko oglašujejo v našem ZD, skrbi vodstvo.« Kljub temu je posredi najverjetneje tudi najemnik, saj ga v Šmarju omenjajo. Ali gre za istega najemnika kot v ostalih zdravstvenih domovih, ni jasno.
Kot še dodaja, v Šmarju nimajo sprejetega posebnega internega pravilnika v zvezi z oglaševanjem. »Posamezne prošnje za oglaševanje v našem zavodu presojamo glede na primernost vsebine oglasa in načina le-tega, naše vodilo je Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki določa, da oglaševanje ne sme biti zavajajoče, nedostojno oziroma nedovoljeno primerjalno
glede na zakon, ki ureja varstvo potrošnikov. Publikacije, ki se občasno znajdejo npr. v čakalnicah, so večinoma povezane s pripomočki za kakovostnejše življenje starejše populacije, z rehabilitacijskimi pripomočki ter s pripomočki za higieno (npr. zobne ščetke). Kar zadeva oglasne zaslone, smo jih uporabljali tudi za oglaševanje naših delavnic na področju zdravstvene vzgoje in preventive, delavnic zmanjševanja in obvladovanja stresa, programa Svit in podobno. Za navedene publikacije, ki jih po vnaprejšnjem dogovoru bolnikom damo na voljo v naših čakalnicah, Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah ne prejme plačila.« Lani je šmarski dom iz naslova najema prostora in porabljene električne energije za oglasne zaslone prejel 398,86 evra.
Oglase že zavračali
Kot dodaja Jelača, so v preteklosti že zavračali oglase, ki so se jim zdeli neprimerni za bolnike ali oglase, ki niso izpolnjevali pogojev, ki jih predpisuje zakonodaja: »Absolutno so strogo prepovedani oglasi za alkohol, tobačne izdelke, politične vsebine ali oglasi, ki so kakorkoli v nasprotju z vizijo in s poslanstvom našega zavoda. Do zdaj pritožb bolnikov ni bilo, verjetno tudi zato, ker je tega oglaševanja relativno malo, vsebine pa so po našem mnenju primerno urejene.« Ob koncu še dodaja, da je oglaševanje društev, ki so povezana z zdravstvom, vsekakor brezplačno: »Po do zdaj zbranih podatkih je pri nas oglaševalo le društvo gluhih in naglušnih, ki je s svojimi publikacijami obveščalo o pravicah in možnostih gluhih in naglušnih.«
NAŠA TEMA
13
Avtonomija
Kaj je zavajajoče?
Zdravniška zbornica Slovenije je oglaševanje zdravstvene dejavnosti in zdravstvenih storitev zelo podrobno opredelila na svoji spletni strani. Opis se nanaša na tovrstno oglaševanje na splošno, a je kljub temu povezan tudi z oglaševanjem v zdravstvenih ustanovah, če sledimo njihovim navedbam, da je oglaševanje pri njih možno le, če je korektno in povezano z zdravstvom.
Če ste v zdravstvenih domovih opazili oglase, ki imajo naslednje značilnosti, potem bi lahko šlo za zavajajoče oglaševanje. Zavajajoče je tisto oglaševanje, ki...
... na kakršenkoli način, vključno s predstavitvijo izvajalcev zdravstvene dejavnosti, zdravstvenih delavcev, zdravstvenih sodelavcev ali zdravstvenih storitev, zavaja ali utegne zavajati.
... izkorišča ali bi lahko izkoriščalo bolnike zaradi njihove neizkušenosti, neobveščenosti ali neznanja v dobičkonosne namene.
... vsebuje nejasnosti, čezmerna pretiravanja ali druge podobne vsebine, ki zavajajo ali bi lahko zavajale.
... vsebuje napačne informacije ali izpusti bistvene informacije.
... vključno s celotno predstavitvijo zavaja ali bi utegnilo zavajati povprečnega potrošnika, čeprav je informacija točna glede enega ali več naštetih elementov, ter v vsakem primeru povzroči ali bi utegnilo povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel.
... prikriva ali nejasno, nerazumljivo, dvoumno ali ob neprimernem času navede bistvene informacije.
.... je takšno, da podjetje ne opredeli komercialnega namena poslovne prakse ali če ta ni razviden iz njene vsebine in s tem povzroči ali bi utegnil povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel.
Omenjeni zakon določa, da oseba, ki oglašuje v nasprotju s tem zakonom, stori prekršek in je kaznovana z globo 3 tisoč do 50 tisoč evrov, če gre za pravno osebo. Kazen je lahko od tisoč do 15 tisoč evrov, če gre za samostojnega podjetnika posameznika ali zasebnega zdravstvenega delavca. Za nadzor nad izvajanjem 75.a člena je pristojen Zdravstveni inšpektorat RS.
»Z oglaševanjem v javnih zdravstvenih domovih nismo posebej seznanjeni,« so nam dejali v Zvezi potrošnikov Slovenije in opozorili, da mora vsakršno oglaševanje biti vedno v skladu s predpisi. »Vsekakor bi bilo treba posvetiti večjo pozornost oglaševanju izdelkov in storitev, povezanih z zdravjem potrošnikov, v javnih zdravstvenih ustanovah. Potrošniki so lahko bolj dovzetni za tovrstne oglase, če se spopadajo s kakšnimi zdravstvenimi težavami. Poleg tega pa bi lahko nekateri potrošniki oglas za določeno storitev ali izdelek povezali s samo zdravstveno ustanovo, zanemarili pa komercialni namen oglasa,« še dodajajo.
zdravstvenih zavodov
»Kolikor nam je znano, ni predpisa, ki bi natančno urejal ali dovoljeval oziroma prepovedoval oglaševanje v zdravstvenih zavodih. Tako kot velja za oglaševanje v šolah, je odločitev o oglaševanju in o tem, kdo lahko oglašuje, najverjetneje v prvi vrsti prepuščena vodstvu posameznega zavoda. Torej pri tem velja avtonomija,« pravi Ana Predo-vič, vodja projektov pri Slovenski oglaševalski zbornici.
Slovenska oglaševalska zbornica je tudi slovenska samore-gulativna organizacija oglaševanja in tržnega komuniciranja. »Vedno poudarjamo, da kot stanovska organizacija zagovarjamo pravico do svobodnega komercialnega govora, vendar pod pogojem, da dosledno spoštuje pravila - tako samoreguativna, ki so zapisana v Slovenskem oglaševalskem kodeksu, kot vsa relevantna določila veljavnih predpisov (še zlasti na področju varstva potrošnikov, medijev ter posameznih produktnih skupin),« dodaja Predovičeva. Ob tem poudarja, da je treba pri načrtovanju oglaševanja v zdravstvenih zavodih še posebej skrbno zasnovati oglase ali druge oblike tržnega komuniciranja ter dosledno slediti dolo-
čilom tako oglaševalskega kodeksa kot veljavnih predpisov.
»Treba je upoštevati, da gre za nagovor potrošnikov oziroma uporabnikov, ki so - vsaj glavnina - zaradi zdravstvenega stanja še posebej dovzetni za trditve in obljube, ki se nanašajo na pozitivne učinke na zdravje. Zavajajoče oglaševanje je sicer prepovedano vedno in povsod, predpisi o oglaševanju zdravil, medicinskih pripomočkov ter tudi živil, kamor se uvrščajo tudi prehranski dodatki, pa postavljajo še celo vrsto drugih (strogih) omejitev,« je jasna sogovornica.
Oglaševalsko razsodišče, ki je pod okriljem Slovenske oglaševalske zbornice edino pristojno za presojo skladnosti oglaševanja z določili oglaševalskega kodeksa, v preteklih petih letih ni obravnavalo pritožbe, ki bi se nanašala na oglaševanje v zdravstvenih zavodih, javnih ali zasebnih. »A je odločalo o večih primerih zavajajočega oglaševanja prehranskih dopolnil z zavajajočimi zdravstvenimi trditvami v slovenskih medijih in na spletu. Vse te razsodbe so tudi javno dostopne v arhivu razsodb razsodišča na spletnem mestu Slovenske oglaševalske zbornice,« še dodaja Predovičeva.
SIMONA SOLINIC
OB ROBU
Vse je na - potrošniku
Treba je razumeti, da oglaševanje v zdravstvenih domovih ni prepovedano. Ni nezakonito. Nihče nikomur popolnoma ničesar ne očita. Zdravstveni dom nekaj zasluži. Tudi najemnik oglasnega prostora. Plačnik oglasa enako. Ekonomija pač. S tem ni nič narobe. A je res, da - kot tudi v Slovenski oglaševalski zbornici poudarjajo - to področje (še) ni sistemsko urejeno. Kaj bi sploh pomenilo, če bi bilo urejeno? Bi kateri oglaševalci »odpadli«? Ali da bi bilo v zdravstvenih ustanovah sploh prepovedano oglaševanje? Verjetno je to stvar razprav.
Morda je le nekoliko sporno, vsaj z etičnega vidika, če bi mi v čakalnici na plakatu neko podjetje v trenutku, ko čakam na pregled zaradi boleče hrbtenice, priporočalo določen izdelek za bolečine v križu. Ne bi se počutila ravno prijetno. Še vedno dojemam osebnega zdravnika kot tistega, ki mi bo pomagal. In nehote bi oglas povezala z njegovo ambulanto. Ker pač tam čakam. A on ni popolnoma nič kriv, da se razumemo, s tem nima nič. Vodstvo zdravstvenega doma je tisto, ki je ta oglasni prostor dalo v najem nekomu, ki je oglas od nekoga iztržil.
Morda bi kdo rekel, da je današnja tema popolnoma nepomembna v luči vseh razmer, s katerimi se soočajo v zdravstvenih ustanovah. Res je tudi, da gre življenje naprej. Letos se kaže upad tovrstnega oglaševalskega »zaslužka«, saj je v čakalnicah manj ljudi - torej manj potrošnikov. Če je koronavirus ustavil kakšen posel ali področje, ki zakonsko ni urejeno, kot je treba, to še ne pomeni, da tega področja ni in da na to ne bomo pozorni. Vsi potrošniki. Kajti potrošniki so tisti, ki se bodo odločili, ali jih bo kdo prepričal ali ne. Ne glede na to, ali kdo karkoli ponuja v prazni ali polni čakalnici v času epidemije ali takrat, ko je ni.
Splošni odgovori ministrstva ...
Vprašanja o oglaševanju v prostorih javnih zdravstvenih domov smo poslali tudi na Ministrstvo RS za zdravje. Med vprašanji je bilo tudi, ali se ministrstvu zdi tovrstno oglaševanje sporno, saj gre za oglaševanje v ustanovah, kjer so bolniki zaradi svojega zdravstvenega stanja še toliko bolj dojemljivi za izdelke, ki jim jih oglasi ponujajo.
Na ministrstvu pravijo, da oglaševanje zdravstvene dejavnosti ureja Zakon o zdravstveni dejavnosti. Podali so precej splošne odgovore, za bolj natančna pojasnila so nas napotili na zdravstvene domove, saj da so vodstva
odgovorna za zakonito poslovanje posameznega javnega zdravstvenega zavoda. »Oglaševanje zdravstvene dejavnosti, izvajalcev zdravstvene dejavnosti oziroma zdravstvenih storitev pomeni vsako oglaševalsko sporočilo in drugo obliko obveščanja javnosti ter ustvarjanja ugleda ali dobrega imena z namenom pospeševanja opravljanja in trženja zdravstvene dejavnosti oziroma zdravstvenih storitev,« pravijo. A smo to lahko prebrali tudi sami v Zakonu o zdravstveni dejavnosti. Bolj kot to, kar lahko sami izvemo, nas je zanimalo, ali je ministrstvo do zdaj dobilo
pritožbe bolnikov ali morda celo zdravnikov, ki opažajo določene oglase v čakalnicah ambulant, in kakšni so kriteriji za oglaševanje v prostorih Zdravstvenih domov, predvsem v čakalnicah.
»Natančneje pogoje glede oglaševalskega prostora, ki ga posamezni izvajalec zdravstvene dejavnosti nameni oglaševanju določenih storitev ali izdelkov v prostorih izvajalca, določi sam. Pri tem mora upoštevati, da oglaševanje ne sme biti zavajajoče, nedostojno oziroma nedovoljeno primerjalno. Zavedati se je namreč treba, da so bolniki, ko so v prostorih izvajalca zdravstvene dejavnosti
zaradi osebne okoliščine, ki je povezana s skrbjo za njihovo zdravje, še posebej občutljiva populacija. Kot zavajajoče oglaševanje zdravstvene dejavnosti se šteje tudi oglaševanje, ki izkorišča ali bi lahko izkoriščalo bolnike zaradi njihove neizkušenosti, neobveščenosti ali neznanja v dobičkonosne namene, ali oglaševanje, ki vsebuje nejasnosti, čezmerna pretiravanja ali druge podobne vsebine, ki zavajajo ali bi lahko zavajale,« pravijo na ministrstvu. Na vprašanje, ali se je na ministrstvo, kamor spada tudi zdravstveni inšpektorat, do zdaj že obrnil kdo s pritožbo, nam niso odgovorili.
W ~ mi
: I II
r£I f ' T 4 ШЖ w f-BH
Zakon o zdravstveni dejavnosti navaja, da je oglaševanje zdravstvene dejavnosti, ki je zavajajoče, nedostojno oziroma nedovoljeno primerjalno glede na zakon, ki ureja varstvo potrošnikov, prepovedano. Torej ta zakon se, kot je mogoče razumeti, »naslanja« na Zakon o varstvu potrošnikov. Slednji omenja, da je »zavajajoče oglaševanje, ki je namenjeno potrošnikom, zavajajoča poslovna praksa v skladu z zakonom,
Fotografija je simbolična.
ki ureja varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami. Oglaševanje, ki je namenjeno podjetjem ali lahko doseže podjetja, se šteje kot zavajajoče, če na katerikoli način, vključno s predstavitvijo, zavaja podjetja ali bi jih utegnilo zavajati in bi zaradi svoje zavajajoče narave verjetno vplivalo na ekonomsko obnašanje podjetij ali bi iz enakih razlogov škodilo ali bi utegnilo škoditi konkurentom.«
14
KRONIKA
Policija ukrepala več kot stokrat
Koliko kršiteljev so kaznovali?
Policisti so v zadnjih petih dneh na območju Policijske uprave Celje izvedli nadzor glede spoštovanja vladnega odloka o omejitvi gibanja in nadzor glede upoštevanja vseh navodil na več kot dva tisoč lokacijah. V sedemnajstih primerih so nadzor opravili tudi na podlagi prijav občanov. 169 kršiteljem so izrekli opozorila, 44 izdali plačilne naloge, za pet ugotovljenih kršitev so zdravstvenemu inšpektoratu podali predlog za ukrep. Večino kršitev sicer policisti še vedno zaznajo na terenu.
SIMONA SOLINIC
Na območju Celja je bilo osem prijav o kršenju predpisov, podanih je bilo dvanajst opozoril, štirje kršitelji so dobili tudi denarne kazni. »V Celju so nas občani v zadnjih petih dneh opozorili na dva moška, ki sta ob Savinji, po nabrežju, hodila brez mask. Oba smo opozorili. V enem primeru smo na podlagi klica občana, ki je opozoril na kršitev karantene, podali predlog Zdravstvenemu inšpektoratu RS. V ostalih primerih so nas ljudje najpogosteje opozarjali na druženje mladih na igri-
ščih in na druženje oseb nasploh, vendar kršitev ob prihodu na kraj nismo zaznali,« so nam sporočili iz Policijske uprave Celje.
Stregli pijačo
Na območju celotne celjske regije je bilo največ klicev občanov zaradi druženj mladostnikov na športnih igriščih, druženj več oseb in zaradi posedanja na terasah gostinskih lokalov. »Kršitve smo zaznali na območju Mozirja, kjer so na enem od kmečkih turizmov s pi-
Več upoštevanja priporočil in predpisov je v mestnih središčih. Tam je tudi večja možnost, da kršitve opazijo policisti in inšpektorji ... Foto: SHERPA
Ob slabšanju epidemiološke slike v državi Agencija za varnost prometa in policija ponovno pozivata vse udeležence k preudarnemu ravnanju v prometu. V zadnjih tednih je mogoče zaznati tudi v prometu več kršitev cestnih predpisov, pri katerih policisti zaznajo tudi kršitve vladnih odlokov. Zaradi preobremenjenosti zdravstvenih ustanov, še posebej Urgentnega centra Celje, so tudi iz bolnišnice pozvali k večji previdnosti ne le v prometu, ampak tudi pri prostočasnih dejavnostih, saj obravnava poškodb, ki nastanejo v tovrstnih nesrečah, dodatno obremeni zdravstvene ekipe.
Pooblastila za nadzor in ukrepe zaradi nespoštovanja vladnih odlokov imajo tudi občinski redarji. Foto: Andraž Purg - GrupA
jačo postregli nekaj osebam. V tem primeru smo podali predlog drugemu prekr-škovnemu organu. Na konjiškem območju smo oglobili tri osebe, ki so kršile javni red in mir ter hkrati niso spoštovale določil odloka. Na Žalskem smo zaradi točenja pijače podali predlog drugemu prekrškovnemu organu, v enem primeru prav tako na žalskem območju je varnostnik v trgovini zalotil osebo, ki je kradla. V postopku je bilo ugotovljeno, da je oseba kršila odlok, ker je bila na območju druge občine,« še pojasnjujejo na policiji.
Dodajo tudi, da vse navedbe občanov o kršitvah vedno preverijo, na kršitve odloka so ves čas pozorni tudi na obhodih.
Vprašanje o podatkih o tem, kolikokrat so na Celjskem posredovali tudi zdravstveni inšpektorji, ki jih v teh dneh pogosto videvamo na terenu, smo poslali tudi Zdravstvenemu inšpektoratu RS, a so nam posredovali
samo podatke za celotno Slovenijo in ne za naše območje: »Skupno števi-
lo opravljenih nadzorov v zvezi z obvladovanjem co-vida-19 je bilo 1.322, izreče-
nih je bilo 55 prekrškovnih sankcij v skupni vrednosti 28.400 evrov.«
Fotografija, ki je krožila v teh dneh po družbenem omrežju Facebook, naj bi nastala na Grmadi nad Celjem minuli konec tedna, ko naj bi se tam zbralo več ljudi, ki niso upoštevali varnostne razdalje, večina tudi ni uporabljala zaščitne maske. Vir: Facebook
Poškodovani v nesrečah
Konec preteklega tedna se je zgodilo več prometnih nesreč, v katerih so se udeleženci huje poškodovali. V petek so v bolnišnici pomoč nudili 45-letnemu motoristu, ki je zdravniško pomoč poiskal po nesreči. Padel je pri vožnji na lokalni cesti izven naselja Cerovec. V bolnišnici so ugotovili, da so poškodbe hude. V soboto se je v Trnovljah pri Celju hudo poškodovala 54-letna kolesarka. Ta je padla zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. Dan prej sta v Tepanju trčila voznik kolesa z motorjem in voznik kombiniranega vozila. Vzrok prometne nesreče je bila vožnja po nepravilni strani. Voznik kolesa z motorjem se je v trčenju telesno poškodoval.
Prijeli so ga na podlagi klicev
Policisti so pred dnevi kaznovali divjaka, ki je z brezsra-mno vožnjo ogrožal ostale udeležence v prometu na cesti Celje-Šmarjeta-Vojnik in na cesti Celje-Šentjur-Šmarje pri Jelšah. Med agresivno vožnjo je storil več kršitev in nepravilno prehiteval. Voznika, ki je vozil avto višjega cenovnega razre-
da, so nato izsledili na območju Stopč. »Voznik je v naselju prekoračil največjo dovoljeno hitrost vožnje za najmanj 30 kilometrov na uro. Prav tako smo mu na podlagi predhodno opravljenega pozitivnega testa za prepoznavo znakov oziroma simptomov vožnje pod vplivom prepovedanih drog odredili strokovni pregled,« so sporočili s Policijske uprave Celje. Poleg vseh kršitev, ki jih je storil, je vozil v času, ko mu je bil izrečen ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z odložitvijo izvršitve. Za prekoračitev hitrosti v naselju je predpisana globa 500 evrov in pet kazenskih točk, za vožnjo pod vplivom prepovedanih drog globa 1.200 evrov in 18 kazenskih točk.
Grozila s sekiro in z nožem
Laški policisti so na tamkajšnjem območju obravnavali kaznivo dejanje grožnje. Sosed naj bi sosedu zagrozil, da ga bo poškodoval s sekiro. Podobno se je zgodilo na velenjskem območju, kjer je prišlo do groženj med sorodnikoma. Prvi naj bi drugemu grozil z nožem. V obeh primerih bodo osumljena kazensko ovadili.
Kljub epidemiji vlomilci in tatovi ne počivajo. V Runtolah, to je na območju Policijske postaje Celje, je neznan storilec z gradbišča gostinskega lokala ukradel tri palete tlakovcev. Pred
dnevi je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Gaberkah. To je storil, medtem ko so bili lastniki odsotni. Ukradel je več nakita in nekaj drugih stvari.
Vozili pijani
V petek so policisti na celotnem območju Policijske uprave Celje izvajali poostren nadzor prometa. Preizkus z alkotesti so odredili 214 voznikom, osem jih je vozilo pod vplivom alkohola. Pri vožnji v naseljih so zaznali 75 prekoračitev dovoljene hitrosti, izven naselja pri 27 voznikih, na avtocesti pri osmih. Zaskrbljujoče je tudi ravnanje pešcev. V nadzoru so namreč ugotovili 48 tovrstnih kršitev. Minuli konec tedna so na Celjskem zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja zasegli tudi dve osebni vozili in dve kolesi z motorjem.
Kradel v Italiji?
Policisti policijske postaje za izravnalne ukrepe so na avtocestnem počivališču Zima obravnavali romunskega državljana in pri njem našli več ukradenih registrskih tablic. Moški je vozil avtomobil s francoskimi oznakami. Med najdenimi registrskimi tablicami so bile predvsem tablice, ki naj bi bile ukradene v Italiji. Voznika so pridržali, zaradi suma storitve kaznivega dejanja prikrivanja ga bodo kazensko ovadili.
SŠol
INFORMACIJE
15
Najboljše imamo doma
Znak "Izbrana kakovost - Slovenija" na sadju zagotavlja:
•	dodatne kontrole,
•	višjo kakovost,
•	pridelavo in predelavo v Sloveniji. Preverjeno odlično!
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
IN
SLOVENSKI PRIDELOVALCI IN PREDELOVALCI SADJA
duauUDernrana.si ■■ nasasuuernrani
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuD alLodlično storitev?
POZOR1-
Preglejte aktualno ponudoo
V Rolco po domač kruh, potico, kekse in ma lico
Potice po babičinem receptu pripravljajo izključno z maslom. Sprejemajo naročila tudi za božično-novoletne praznike.
V	prenovljeni Gubčevi ulici je lokal, v katerem se ne boste mogli upreti številnim dobrotam. To je ena in edina Rolca, kavarna, pekarna in slaščičarna. V njej dobite sloviti pravi francoski rogljiček, a zagotovo se ne boste mogli upreti legendarni pravi čokoladni rolci. Za tiste bolj lačne so na voljo razne solate: solata z mocarela palčkami, z ocvrtim zelenjavnim zrezkom, kebab solata, tunina solata... In seveda velik izbor različnih prelivov. Za vsak okus nekaj.
Ste v mestu z otrokom? Krofi za otroke so v Rolci obliti s čokolado, posipani s penicami in napolnjeni z nutelo. Imajo seveda več vrst pic, ki jih dobite tudi po kosih, sendviče na različne načine ...
V	Rolci prav tako dobite odličen domač kruh - koruznega, ajdovega, ajdovega z orehi, rženega, mešanega rženega, polnozrnatega, chia, probody, pirinega ... Bogati ponudbi so dodali tudi kruh z drožmi.
Potice, ki jih izdelujejo v ^^^^^^^^ Rolci,
narejene po babičinem receptu, delajo jih ročno, poskusite pa lahko potratno, skutino, pehtra-novo, kokosovo in orehovo potico. Naročite lahko samo košček ali večji kos potice za lepše družinske kulinarične trenutke. Sprejemajo tudi prednaročila za potice in druge domače dobrote na telefonski številki 070-866-700 ali 041 -505-075.
Rolca je odprta vsak dan od 7.00 do 16.00, ob sobotah med 8.00 in 13.00. Ko vam domače zadiši, se v Rolco pohiti in za varen prevzem poskrbi.
Domače kekse in krhke flancate, ki jih izdelujejo ročno in po domačih receptih, dobite v Rolci.
DIGITALIZIRAJTE
РШу?O VA NJE
www.birobit.si
Pohištvo po meri
Mariborska 103a, Celje
031 720 657
celje@akron.si
www.akron.si
AKRON
MOJE POHIŠTVO
roplca
kavarna pekarna slaščičarna
»
Gubčeva 1, Celje f rolca
<*> m«
Po potico in sveže domače dobrote v Rolco
Naročila oz. prednaročila sprejemamo na telefonskih številkah:

ELEKTROINŽENIRING LILIJA d. o. o.
Elektro trgovina, montaža, servis in popravilo dvigal, elektroinštalacije, elektro meritve.
Ulica mesta Grevenbroich 4, 3000 Celje Tel: +386 (03) 491 09 50 E-mail: elektroinzeniring.lilija@siol.net Fax: +386 (03) 491 09 52
ZAPOSLOVANJE/NASVETI
17
Trgotur
Natakar (m/ž) (Velenje)
Delovne naloge bodo zajemale strežbo tradicionalne kitajske hrane, pijače in ostalih napitkov. Pričakujemo vsaj 1 leto delovnih izkušenj na področju strežbe hrane in pijače, urejenost, komunikativnost, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost. Nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja in urejeno delovno okolje. XI-HU, d. o. o., Partizanska cesta 1, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 8. 11. 2020. Več informacij na www.trgotur.si.
Monter (m/ž) (Celje)
Opis delovnega mesta: postavljanje in podiranje šotorov, hal, odrov, natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in s postavitvenimi listi. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, fizično moč, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kategorije, zaželene delovne izkušnjej. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 24. 11. 2020. Biro Ogis, Andrej Kuzma, s. p., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Tehnični nabavnik -
koordinator (m/ž) (Celje)
K sodelovanju vabimo zanesljivega in motiviranega kandidata,
od katerega pričakujemo izobrazbo vsaj V. stopnje ekonomske, tehnične ali logistične smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na področju nabave (ni pogoj), aktivno znanje angleškega jezika, poznavanje nabavnih postopkov, dobro poznavanje programov MS Office ter drugih orodij in informacijske tehnologije, zanimanje za tehniko, strojništvo in proizvodni proces, sposobnost vodenja in koordiniranja manjših projektov. Prijave zbiramo do 24. 11. 2020. Biro Ogis, Andrej Kuzma, s. p., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Varilec (delavec v proizvodnji) (m/ž) (Celje)
Kaj pričakujemo od kandidatov: dober vid, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas in s poskusnim obdobjem 6 mesecev, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 24. 11. 2020. Biro Ogis, Andrej Kuzma, s. p., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Prodajalec - skladiščnik v PE Luče (m/ž)
Od vas pričakujemo vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe, naj-
manj 1 leto delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, veljaven izpit za upravljanje z viličarjem je zaželen, vozniški izpit B-kategorije, tehnično razgledanost, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost, zaželene so delovne izkušnje z delom v kmetijski trgovini, železnini ..., oddaljenost od KT Luče do 10 km (v eno smer). Prijave zbiramo do 13. 11. 2020. KZ Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si.
Vbrizgovalec plastike (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe smeri strojnik, prodajalec, mizar ali drug ustrezen poklic, 6 mesecev delovnih izkušenj, pripravljenost na triiz-menski delovni čas, komunikativnost, samoiniciativnost, natančnost, vestnost. Kandidatom nudimo zaposlitev za poln delovni čas, zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas s poskusnim obdobjem 3 mesecev. Prijave zbiramo do 27. 11. 2020. Daplast, d. o. o., Legen 23, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu
Tiskar (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Pričakujemo vsaj 2 leti na področju grafične dejavnosti - tiskanje na Heidelberg offset tiskarskih strojih, računalniško pismenost, izpit B-kategorije, ročne spretno-
sti, urejenost, natančnost, vztrajnost, sposobnost timskega dela. Nudimo zaposlitev za določen čas 1 leta z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas (poskusno delo 6 mesecev), delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbiramo do 2. 12. 2020. Gep Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
Vodja skladišča (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Pričakujemo končano vsaj VI. stopnjo ekonomske ali logistične smeri, zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom, vsaj 3 leta izkušenj na področju vodenja, poznavanje skladiščnih procesov, sposobnost vodenja večje skupine sodelavcev, organizacijske sposobnosti, odgovornost, natančnost, pripravljenost za sodelovanje in usklajevanje nalog s sodelavci. Nudimo pogodbo za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev, dvo-izmensko delo. Prijave zbiramo do 2. 12. 2020. Gep Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
Kontrojor kakovosti (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo strokovne izobrazbe, zaželene delovne izkušnje na po-
dobnem delovnem mestu, vozniški izpit B-kategorije, osnovno znanje angleškega in nemškega jezika, osnovno delo s preglednicami in z računalniškimi omrežji, osnovno poznavanje operacijskih sistemov, pripravljenost in sposobnost timskega dela, dobro komunikacijo (možnost usposabljanja sodelavcev), dobrodošle so izkušnje poznavanja standarda ISO 9001:2015, natančnost, fleksibilnost, sposobnost odločanja, delovno vztrajnost ter pripravljenost na večizmensko delo. Prijave zbiramo do 2. 12. 2020. Gep Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
Operater stroja (m/ž) (Šmartno pri Slovenj
Gradcu)
Pričakujemo vsaj 1 leto na področju nastavljanja strojev, pripravljenost na večizmensko delo, veselje do tehničnega področja, samoiniciativnost, natančnost, oster vid, ročne spretnosti ter predvsem interes in voljo do dela. Nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja (poskusno delo 6 mesecev), delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbiramo do 2. 12. 2020. Gep Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www. trgotur.si.
Sprejet nov protikoronski zakon - PKP 5
24. oktobra 2020 je začel veljati Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covid-19 (Uradni list RS št. 152/2020; ZZUOOP). Tokrat vam posredujemo bistvene poudarke novega zakona, ki se nanašajo na gospodarstvo.
Odrejena karantena
Delavec, ki zaradi odrejene karantene v skladu z Zakonom o nalezljivih bolezni (ZNB) ali v skladu z ZZUOOP ne more opravljati dela, je upravičen do nadomestila plače v skladu z ZZUOOP. Ravno tako je do nadomestila upravičen delavec, eden od staršev, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialnovarstvene storitve. Kot otrok se šteje otrok do vključno 5. razreda osnovne šole, otrok, ki obiskuje prilagojene in posebne programe v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, ter otrok, ki ima v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca. Višina nadomestila plače v tem primeru znaša 80 odstotkov osnove za nadomestilo plače, ki jo predstavlja delavčeva povprečna mesečna plača za polni delovni čas zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti, v primeru odrejene karantene pa je višina nadomestila plače odvisna od okoliščin odrejene karantene (v primeru tesnega stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca je višina nadomestila plače 100 odstotkov plače, v drugih primeri 80 odstotkov). Če je delavcu odrejena karantena, lahko delodajalec uveljavlja povračilo nadomestila plače od 1. oktobra 2020. Če delavec ne more opravljati dela zaradi odrejene višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, lahko delodajalec uveljavlja zahtevek že od 1. septembra 2020. Delodajalec vloži vlogo v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ).
iCONSULl
TAX + LEGAL + FINANCE
Čakanje na delo doma
Delodajalci bodo lahko še najmanj do konca leta 2020 koristili subvencioniranje čakanja na delo na domu za svoje delavce. Delodajalec je dolžan posameznemu delavcu pisno odrediti čakanje na domu, pri čemer se mora delavec na zahtevo delodajalca vrniti na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ. Do tega ukrepa so upravičeni delodajalci, ki so jim prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali njenih upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 (do zdaj je veljal 10-odstotni upad prihodkov). Višina nadomestila plače v času čakanja na delo znaša 80 odstotkov osnove za nadomestilo plače (pri čemer je osnova enaka kot pri nadomestilu plače zaradi odrejene karantene). Nadomestilo plače v nobenem primeru ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji. Država povrne izplačano nadomestilo plače v višini 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti - 892,50 evrov bruto. Pojasnjujemo, da so v 80 odstotkih nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, vključeni nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I). Delodajalec uveljavlja povračilo izplačanih nadomestil plač v 8 dneh od dneva pisne odreditve čakanja na delo doma, zahtevek se vloži preko spletne aplikacije na ZRSZ.
Skrajšani delovni čas od polnega
Ukrep povračila plače zaradi skrajšanega delovnega časa od polnega, ki je bil uzakonjen z Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije co-vida-19, še vedno velja in se lahko podaljša najdlje do 31. julija 2021.
Samozaposleni, družbeniki, kmetje
Samozaposleni, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja dejavnost in je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2, družbenik, ki je poslovodna oseba in je zavarovan na podlagi
16.	člena ZPIZ-2, in kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi
17.	člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2., so upravičeni do delne povrnitve izgubljenega dohodka v višini 250 evrov za vsako odrejeno karanteno ali za čas, ko niso zmožni opravljati dela zaradi višje sile (zaprti vrtci ...), vendar ne več kot 250 evrov za 10 dni, 500 evrov za 20 dni ali 750 evrov v enem mesecu, če zaradi odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obve-
znosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine ne-možnosti obiskovanja vrtca ali šole ne morejo opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu. Zahtevek za izplačilo se vloži na Furs. Zakon ponovno prinaša izredno pomoč v obliki temeljnega mesečnega dohodka v višini 1.100 evrov mesečno za oktober, november in december 2020. Samozaposleni v kulturi, ki so registrirani v razvidu samoza-poslenih v kulturi in imajo pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz proračuna Republike Slovenije, so upravičeni do temeljnega mesečnega dohodka v višini 700 evrov.
Kratkotrajna bolniška
Uvaja se možnost bolniške odsotnosti do 3 zaporednih delovnih dni brez potrdila osebnega zdravnika, a le enkrat v koledarskem letu. Delavec je dolžan delodajalca pisno ali elektronsko obvestiti o odsotnosti prvi dan odsotnosti. V tem času ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali odpotovati izven kraja svojega bivanja. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi zahteve.
Polona Mikuž, iConsult
novi tednik
vMiac? г (МЖС?ј I
radio celie
18
ŠPORT
Z Janijem Žilnikom o posledicah prepovedi vadbe mladih športnkov
»Prikrajšani so predvsem fantje, a tudi trenerji«
Tudi med šolskimi počitnicami so v preteklih letih športna društva omogočila vadbo mladim, letos pa je vse zamrlo že pred jesenskim odmorom. Otroci in mladostniki kar pokajo od energije, iščejo sleherno možnost, da brcajo žogo, jo mečejo na koš, tečejo, kolesarijo, rolkajo ...
DEAN SUSTER
Po mnenje o posledicah prepovedi vadbe in tudi igranja tekem smo se zatekli k Janiju Žilniku, trenerju Uefa pro, ki je svoje izkušnje pridobil predvsem pri delovanju pri Nogometnem klubu Šam-pion Celje.
Do katerih spoznanj ste prišli v zadnjem obdobju?
V primeru prekinitve dejavnosti za dva ali tri tedne zaradi lažje poškodbe lahko ob vrnitvi igralca ugotovimo, da so se mu nekatere kognitivne sposobnosti zmanjšale za 10 do celo 25 odstotkov. O tem nisem zasledil konkretnih analiz, a je bilo opravljenih kar nekaj
raziskav, tudi na fakulteti za šport, o zmanjšanju osnovnih motoričnih sposobnosti v obdobju, ko so se otroci šolali od doma in prenehali redno vaditi. Tudi trenerji Nogometnega kluba Šam-pion smo lahko s prostim očesom ugotovili posledice »koronapavze«. Kar petina fantov, starih od deset do petnajst let, je postalo »bolj okroglih«, bistveno jim je padla osnovna vzdržljivost, tudi moč in agilnost. Vsako leto imamo v načrtu število vadbenih enot za vsak letnik, ki jih izvajamo pri osem do devet let starih na približno sto treningih na leto, pri sta-
25 let
SAMPION
Jani Žilnik: »Pogrešam več vključevanja nas trenerjev v strokovne polemike, ki jih vodijo tudi politiki, ob letos že drugi ustavitvi vadbe vseh mladih in amaterskih odraslih nogometašev.«
rih trinajst let na 150 treningih in pri starih devetnajst let na 220 treningih.
Je možnost, da pride do napake pri stopnjevanju vadbe, velika?
Tako kot pomanjkanje vadbe lahko otrokovemu razvoju škoduje tudi preveč vadbe. Tukaj je treba opozoriti, da imajo fantje v urejenem klubu primerno število treningov. Ti so načrtovani glede na njihovo biološko uro tako fizično kot tudi kognitivno. Zato do 17. leta ne potrebujejo posebne dodatne vadbe. Lahko je celo škodljiva. Zakaj? Najprej zato, ker njihovo telo ne prenese večje količine treninga, in drugič, fantje se morajo v tem obdobju tudi družiti s prijatelji in spoznavati druge vidike življenja ter ostale športe. Dodatna vadba izven klubskih načrtovanih treningov je primerna v izrednih primerih, kot je na primer zdaj, v tem edinstvenem obdobju, ali ob vračanju po poškodbi ter v manjši količini in s posebno vsebino ob malce daljši klubski pavzi. Seveda pod pogojem, da je usklajena s klubskimi trenerji. S pretiranim obsegom vadbe lahko pride do poškodb ali enostavno tudi do zasičenja in celo prenehanja ukvarjanja z nogometom. To se lahko zgodi, še preden igralec tudi sam začuti potrebo, razume vsebino vadbe in ima željo po večji količini vadbe in bolj intenzivnem treniranju.
Kdaj se začne najbolj intenzivna vadba?
Še posebej pomemben je pravzaprav vsak trening med 17. in 20. letom, ko poteka končno oblikovanje posebej tistih igralcev, ki se želijo z no-gometov ukvarjati tudi profesionalno. S prepovedjo vadbe igralcem za nekaj mesecev smo zagotovo vplivali na razvoj nekaterih najbolj talentiranih, da svojega potenciala niso oziroma ne bodo mogli do konca razviti. Vprašanje je, ali bodo lahko nadoknadi-
li ta čas, ki smo jim ga vzeli. Prav od teh naših najboljših igralcev, ki jih je klub vzgajal in ki so dozoreli v profesionalne igralce v zadnjih letih (Antonio Mlinar Delamea, Boban Jović, Miha Goropev-šek, Vladimir Golemič, Jaka Bizjak, Miha Korošec, Rok Baskera, Žiga Škoflek, Blaž Kramer, Nermin Haljeta, Rok Pirtovšek ...), so finančna nadomestila za njihovo vzgojo ob njihovih prestopih predstavljala včasih tudi precejšen delež proračuna našega kluba.
Kaj se je zdaj smiselno vprašati?
Ali potrebujemo visoko kvalificirane trenerje, ali naj vlagamo denar v infrastrukturo, ali naj zahtevamo od igralcev natančno izvajanje individualnih nalog pod visokimi obremenitvami? Dva do trije tedni odsotnosti oziroma nedejavnosti nas ne bodo ustavili. Še ena mesečna zaustavitev treningov in neigranja bi za to genaracijo lahko prinesla nepopravljivo škodo. Klubi smo se spet znašli v problematični situaciji. Med prvo ustavitvijo treniranja in igranja tekem smo poiskali vse notranje rezerve, igralcem smo pripravili nekatere oblike vadbe po spletu, poskusili prepričati pokrovitelje za zvestobo in naprositi starše za donacije. Nekatere finančne obveznosti smo prestavili na jesen. Vsem, ki so se tu prepoznali, se jim v imenu kluba še posebej zahvaljujem.
Jani Žilnik je pred šestimi leti prejel plaketo NZS za strokovno in pedagoško delo v nogometu kot dolgoletni igralec, trener in funkcionar. Na fotografiji je levo od njega tedanji predsednik zveze Aleksander Čeferin.
In zdaj so se nakopičile nove težave, kajne?
Jesen je tu in mi smo spet obstali. Večini registriranih igralcev (izjema je 1. slovenska liga s približno 300 igralci od 30 tisoč) je od sredine oktobra prepovedana, zaustavljena vadba že drugič v tem letu, ko naš klub praznuje 25. obletnico. Poleg igralcev je tudi večina - v glavnem popoldanskih - trenerjev ostala brez honorarja. Glede na to, da
predstavljajo polovico vseh trenerjev v Sloveniji nogometni trenerji, teh je približno 1.500, pogrešam več vključevanja nas trenerjev v strokovne polemike, ki jih vodijo tudi politiki, ob letos že drugi ustavitvi vadbe vseh mladih in amaterskih odraslih nogometašev. Močno upam in verjamem, da do še ene prepovedi treniranja ne bo več prišlo, to se ne sme zgoditi.
Foto: arhiv NK ŠAMPION, NZS, SHERPA
NA KRATKO
Motor ugasnil navdušenje iz Zagreba
Celje: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v ligi prvakov pričakali ekipo ukrajinskega Motorja in izgubili z golom razlike. Po prepričljivem zmagoslavju v Zagrebu so v Zlatorogu po hudem boju morali priznati premoč neposrednemu tekmecu za šesto mesto v skupini B iz Zaporožja. V zadnjem napadu so imeli povsem dovolj časa za izenačenje, a ga zaradi ne-spretnosti niso izkoristili. Pri poražencih sta bila najbolj učinkovita Domen Novak s sedmimi in Patrik Leban s šestimi goli.
V čakanju na Bogičevićevo
Celje: Košarkarice Cinkarne so svojo uvodno tekmo v Jadranski ligi odigrale doma proti bolgarski ekipi Beroe. Gostje so bile boljše z 61:50. Mlade varovanke trenerja Damirja Grgića so se presenetljivo dobro upirale favoriziranim gostjam. Po deset točk sta dali Lea Debeljak in Blaža Čeh. V 1. slovenski ligi ni več neporaženih ekip. Zadnja je izgubila Ježica, v 7. krogu proti Grosupljemu. En poraz ima tudi Triglav. Dva so doživele košarkarice Cinkarne. Domača sezona bo še izjemno zanimiva, tako v državnem prvenstvu kot v pokalnem tekmovanju. V celjskem klubu raste izjemna generacija košarkaric, ki pa mora pridobiti še nekaj prepotrebnih izkušenj. Marsikaj bo pri Cinkarni lažje, ko se bo vrnila poškodovana Snežana Bogičević. (DŠ)
Pri delu z mladimi nogometaši lahko govorimo o treh obdobjih vadbe nogometa in igranja tekem. Od 7. do 11. leta je obdobje privajanja na trening. To je obdobje, kjer poteka vključevanje in prvo socialno druženje z vrstniki izven šole. Otroci se spoznavajo z osnovnimi tehničnimi elementi z žogo in brez nje. Hkrati krepijo tudi osnovne motorične sposobnosti, kot so koordinacija, gibljivost, agilnost. Taktika je v tej starosti nepomembna in tudi rezultati tekem se naj ne bi zapisovali. Od 12. do 15. leta nastopi obdobje priprave na treniranje in igranje velikega nogometa. To je zlata učna doba, ko se igralci seznanjajo s težjimi tehničnimi elementi in jih izvajajo v vedno večji hitrosti. Prav tako se spoznajo tudi s svojo vlogo v moštveni taktiki. V tej dobi se začne vadba izboljšanja še preostalih motoričnih sposobnosti, kot so moč, hitrost, vzdržljivost, natančnost. Ob prehodu v srednjo šolo oziroma po 15. letu in vse do konca najstniškega obdobja poteka načrtno končno izpopolnjevanje tako tehnično-taktičnih kot tudi motoričnih sposobnosti. V tem obdobju lahko govorimo o načrtnem treniranju. Treninge izvajamo s kompleksnejšimi oblikami vadbe z večjo intenzivnostjo, pod oteženimi pogoji in tudi obseg dela je časovno večji. Prav tako je to obdobje, ko mladostnik dozoreva v odraslo osebnost. Pomembna je socializacija. Spoznavajo vrednote, kot so komunikacija, ekipni duh, nadomeščanje, varovanje, skupni cilj, žrtvovanje, tveganje ... Vse to so vrline, ki jih bodo bogatele tudi v življenju izven nogometa. Tudi v nogometnem izobraževanju osvajamo in nato utrjujemo svoje znanje na tekmah. To so poudarki Janija Žilnika glede vadbe mlajših nogometašev.
ŠPORT
19
V madžarski prestolnici najprej nastopila najboljša slovenska članica, nato pa še mlajše drsalke, a na »daljavo«
Daša Grm začela v Budimpešti, v Milano ne bo šla
Najboljšo slovensko umetnostno drsalko Dašo Grm še nikoli nismo tako pogosto videli v celjskem Mestnem parku. Če je le možno, se posveti fizični vadbi v naravi, pri čemer očitno vztraja njen srčni izbranec, pa tudi kondicijski trener Anej Wagner.
DEAN SUSTER
Celjanka se je nemudoma odzvala na klic. Nikakor ni mogla skriti razočaranja, ker je odpadla tekma v Milanu. V njenem taboru so njeno prvo predstavo v sezoni -v madžarski prestolnici je osvojila peto mesto - ocenili za zadovoljivo.
Prebila led
Prvič je tekmovala z novima programoma. »Uvodna tekma v sezoni je vselej nekakšna uganka. Občutke s treninga je treba prenesti na tekmovanje in to ni tako zelo enostavno. Še toliko bolj je bilo vse zahtevno, ker sem tekmovala s povsem novima programoma,« je po Pokalu Budimpešte in osvojenem petem mestu povedala članica Drsalnega kluba Celje. Z nastopom je bila zadovolj-
na. S kratkim programom se je dobro spopadla in prejela zelo vzpodbudne ocene za »umetniški vtis«. Manjše napake so jo stale precej točk za tehnične elemente. Podobno kot v kratkem je bilo s tehničnimi ocenami v prostem programu. Slednji ji je sicer koreografsko bolj pisan na kožo. Pri sestavi obeh sta ji pomagala slovenska profesionalna plesalka Jagoda Batagelj in svetovno znani koreograf v umetnostnem drsanju Tom Dickson, ki je v mesecu juliju gostoval na mednarodnem kampu v Celju.
Vse več
negotovosti
Grmova nima ob sebi strokovnjaka za umetnostno drsanje. Trenutni primarni cilj je izpolnitev norme za
uvrstitev na svetovno prvenstvo v Stockholmu, ki naj bi bilo v mesecu marcu. Tekma v Milanu je odpadla, naslednja je predvidena konec meseca v Budimpešti. A vse visi v zraku, negotovost pa muči Dašo. Morala se bo pač osredotočiti na 51 tehničnih točk v prostem programu, ki jih mora uloviti na eni izmed naslednjih tekem. Seveda pa nikjer ne piše, da bo svetovno prvenstvo izvedeno v predvidenem roku. Do naslednje priložnosti mora na celjski ledeni ploskvi izpiliti tehniko vseh skokov in osvojiti celotno koreografijo obeh programov.
Drsalna tekma za
mlade na daljavo!
Zadnje čase je skoraj vse povezano z Budimpešto. Tam je bilo prvo tekmovanje v umetnostnem drsanju na daljavo, Halloween cup. Mlade celjske drsalke so osvojile štiri medalje. Zmagali sta Tena Škalički (chicks) in Ksenija Savanović (mini chicks). Drugi mesti sta osvojili Kasja Minić (cubs) in
Daša Grm in Anej Wagner med čakanjem na ocene v Budimpešti.
Luna Rozman (mini cubs). Četrte so bile Luna Hrušovar, Hana Leban in Lana Škalički. Strogi ukrepi in omejitve tako doma kot v tujini močno vplivajo na tekmovanja, ki odpadajo po tekočem traku, zato se ponekod že poslužu-
jejo alternativnih rešitev. »V Budimpešti so sicer tradicionalno tekmovanje tokrat pripravili na daljavo. Poslali smo posnetke drsalnih programov tekmovalk, ki so jih predvajali sodnikom. Njihovo ocenjevanje je potekalo v živo,« je po-
jasnil Pavel Savinov, trener v DK Celje. Dodal je, da takšne tekme ne gre primerjati s tisto pravo, je pa bila v danih razmerah dober nadomestek. Državno prvenstvo naj bi bilo v mesecu decembru.
Foto: DK CELJE
Vezist Matic Vrbanec je dolgo potreboval, da se je kot novinec uigral s celjskim moštvom.
Eni sodniški kraji takoj sledila druga
Nogometaši Celja so prejšnji teden v 1. slovenski ligi gostovali v Kopru in izgubili s 3:0, a je treba dodati, da so jih sodniki močno oškodovali.
Prvi gol so domačini dosegli iz očitnega nedovoljenega položaja, česar nista videla le stranski sodnik in televizijski reporter, slednji ne tudi po večkratnem ogledu posnetka. Moralo bi ostati 0:0. Za nameček kmalu kasneje glavni sodnik Roman Glažar ni dosodil enajstmetrovke za Celje po očitnem igranju z roko koprskega branilca. Varovanci trenerja Dušana
Kosića so torej bili prikrajšani za možnost, da bi izenačili oziroma povedli, če bi bil prej gol domačinom upravičeno razveljavljen. Ko so mahali z rokami, so Primorci zdrveli v protinapad in dosegli drugi zadetek. Strateg Celja je po tekmi dejal, da je Koper zasluženo zmagal ...
Lahko vsak udriha
po prvaku?
Ta poteza se je »obrestovala« že v naslednjem dejanju. Tudi na drugem gostovanju zapovrstjo v 1. ligi so bili celjski nogometaši oškodovani. V Murski Soboti se je tekma
končala brez golov, sodniki pa so spregledali očitno enajstmetrovko po igranju z roko domačega nogometaša. Celjani so nastavili še drugo lice za klofuto. Dušan Kosić je, šele ko so ga pred kamerami povlekli za jezik, sramežljivo nakazal, da nekaj res ni bilo v redu s sodniškimi odločitvami. Pred časom je v intervjuju za Novi tednik poudaril, da ko se je nehal ubadati s sodniškimi napakami, so slednje tudi izginile. A oglasil se je direktor kluba Zoran Podkoritnik in javnost obvestil o klubskem stališču. Le z malo manj podcenjeva-
nja celjskega kluba (državnega prvaka!) bi bila lestvica precej drugačna. Jutri bo v Celju gost Aluminij.
DŠ
Lestvica 1					SNL	
MURA	10	5	3	2	14: 6	18
OUMPIJA	10	5	3	2	12: 7	18
MARIBOR	10	4	4	2	20:12	16
KOPER	10	4	4	2	15:10	16
TABOR	10	5	0	5	15:15	15
BRAV0	9	3	2	4	10:14	11
CEDE	10	2	4	4	8:12	10
DOMŽALE	8	2	3	3	11:12	9
ALUMINIJ	9	2	3	4	7:14	9
GORICA	10	2	2	6	9:19	8
Napačne sodniške odločitve mečejo slabo luč na ugled slovenskega sojenja in nogometa v Evropi
PREJELI SMO
Dne 3. 11. 2020 sta se v 10. krogu 1. SNL pomerila Mura in Celje, ki sta se v Fazaneriji razšla brez zadetkov. Našemu nasprotniku pošteno čestitamo za osvojeno točko, NK Celje pa je (spet) zmotila sodniška odločitev (Dejana Balažiča), ki je neposredno vplivala na končni rezultat srečanja.
V 22. minuti srečanja je naš branilec Ad-van Kadušić z roba kazenskega prostora meril proti nasprotnikovim vratom, njegov strel je v domačem kazenskem prostoru z roko zaustavil igralec Mure Nino Kouter. Dejan Balažič ni pokazal na 11-m, napačna sodniška odločitev je neposredno vplivala na končni rezultat srečanja. Celje je bilo zaradi sodniških napak oškodovano že drugič v manj kot tednu dni.
28. 10. je bil na tekmi 9. kroga PLTS v Kopru prvi zadetek Dareta Vršiča v 22. minuti dosežen iz prepovedanega položaja, prav tako glavni sodnik srečanja Roman Glažar po igranju z roko domačega branilca v koprskem kazenskem prostoru ni pokazal na belo točko, Koprčani pa so prav iz tega trenutka prešli v protinapad in v 42. minuti dosegli drugi zadetek. V prvem polčasu Nardin Mulahusejnović v domačem 16-m prostoru zaradi namernega udarca s komolcem v obraz našega branilca Dušana Stojinovića ni bil kaznovan, najstrožja kazen ni bila dosojena.
Dejan Balažič je s svojo napako (nedosoje-na enajstmetrovka zaradi igranja nasprotnika z roko v njegovem kazenskem prostoru)
neposredno vplival na končni rezultat srečanja tudi v končnici državnega prvenstva 2019/2020, na tekmi Celja in Triglava dne 15. 7. 2020 (34. krog - stadion Z'dežele), ko smo se v knežjem mestu borili za zgodovinski prvi naslov državnega prvaka. Izpostavili smo samo nekatere sodniške napake, s katerimi želimo povedati, da v zadnjem času do njih prihaja vse preveč pogosto. Naši nogometaši za svoja dejanja odgovarjajo z rumenimi in rdečimi kartoni, disciplinskimi postopki in tudi denarnimi kaznimi.
Nogometni klub Celje je bil eden od predstavnikov Slovenije v Evropi v letošnji sezoni, zato njegove igre spremlja tudi nogometna javnost izven naših meja. Z napačnimi so-
dniškimi odločitvami delivci pravice v PLTS mečejo slabo luč na ugled našega sojenja v Evropi, ki je na visokem nivoju, s tem pa posledično tudi na celoten slovenski nogomet. Državni prvak si ne želi privilegiranega položaja, samo pošteno sojenje in enakopraven boj na nogometni zelenici.
Sodniško organizacijo pozivamo na tolmačenje sodniških odločitev v navedenih primerih in opredelitev glede pravilnosti odločitve glavnih sodnikov Romana Glažarja in Dejana Balažiča. V kolikor bo potrjeno, da je šlo za sodniške napake, pa nas zanima tudi ukrep zoper omenjena oziroma njuna stopnja odgovornosti zaradi storjenih napak.
Zoran Podkoritnik, direktor NK Celje
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
•	(Spoštovanje
Odgovornost
•	Solidarnost
CELJANKE IN CELJANI, UPOŠTEVAJMO UKREPE, PAZIMO DRUG NA DRUGEGA, BODIMO ZDRAVI.

MESTNA OBČINA CEUE
FsKI MUNICIPIUM CLAUDIUM	
CELEIA	
	/&Д ' a
; —-ffl	A< ■T w L ^
MUZEJ CELJE
даотил
-iffliii
Љ .....t ВШЛИ
CELJSKI
slovenska ŽENSKA
in družinska reviia
SVET NA DLANI IN PET ŽENSK
Težave oÄ so
pogosto odsev	Чцр
težav staršev	%|OH.
»Ko bog zapre vrata, odpre o^^H	A
STRANSPERSONALNO KOGNITIVNO^ TERAPIJO DO OSVOBOJENOSTI	H
Ne sprijaznite se	ytß ' 1Ш 'тЛ
s težko sapo, ukrepajte!	, M
Kakšna naj bo podpora hudo
bolnim, ki se od življenja poslavljajo
KOLUMBOVA HCl ALMA M. KARLIN
NOVEMBER BREZPLAČNA POŠTNINA
ZA VSE NAROČENE PUBLIKACIJE

Nihče ni ves čas srečen. Vsi imamo kdaj pa kdaj težave, krize in probleme. Z vsem tem smo se prisiljeni soočati, če hočemo preživeti. Toda misel na bolezen, morebitno invalidnost, umiranje, sploh pa na smrt, večina odriva daleč proč. Kot da smo nesmrtni. Pa bomo vsi enkrat umrli. Zato bi bilo prav, da bi občasno razmišljali tudi o smislu življenja in se vprašali, kaj bi si ob uri slovesa želeli in kaj bi takrat najbolj potrebovali. V novembrski Naši ženi/Zenski Hedvika Zimšek, višja medicinska sestra in profesorico zdravstvene vzgoje, svetuje, kakšna naj bo podpora bolnikom, ki so hudo bolni ali se od življenja poslavljajo. In pravi, da nas umirajoči učijo, da je najpomembnejše v življenju tkati ljubeče, poštene ter prijazne medsebojne odnose.
ZE v prodaj
«

STROJI
PRODAM
TRAKTOR Imt 539 de luxe, s kabino, kompresorjem, z avtomatsko kljuko ..., prodam. Telefon 041 720-499.	p
MLIN za žito (za moko), na kamne, z elektro motorjem, ugodno prodam. Telefon 031 880-878.	1086
KUPIM
TRAKTOR, lahko je v okvari, poškodovan ali brez dokumentov, in ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim. Telefon 040 507-060.
1081
novi tednik
Vedno 2 mmj!
POSEST
PRODAM
elekfro$Kp3|
Podjetje s 70-letno tradicijo
zaradi začasno povečanega obsega dela zaposli delavce / delavke na delovnih mestih:
Vodilni elektromonter
(več delavcev)
IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri vsaj 3 leta delovnih izkušenj veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije
(zaželeno tudi C-kategorije) zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika (angleško, prednostno nemško)
Elektromonter
(več delavcev)
IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri zaželeno 2 leti delovnih izkušenj veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije
(zaželeno tudi C-kategorije) zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika (angleško, prednostno nemško)
Možnost zaposlitve za nedoločen čas!
Kandidati morajo k prijavi predložiti:
vlogo s kratkim življenjepisom, kopijo zadnjega šolskega spričevala, pregled dosedanjih zaposlitev.
Vloge pošljite na naslov:
ELEKTROSIGNAL, d. o. o., Lava 6a, 3000 Celje ali na e-mail: info@elektrosignal.si
VSELJIVO opremljeno stanovanjsko hišo z večjim vrtom in večjo vrtno hišico, v bližini je avtocesta Mb-Lj, zelo ugodno prodam. Telefon 070 661-336.	1061
ENOTRETJINSKI solastniški delež na hiši, okolica Žalca, prodam. Informacije 068 146-810.	1063
Ipavceva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
radio cehe
STANOVANJE
KUPIM
STANOVANJE v Celju kupujem zase brez posrednikov. Plačilo takoj. Telefon 041 710-477.	998
ODDAM
V CELJU oddam dvosobno stanovanje; je v hiši s posebnim vhodom, z zelenico in s parkirnim mestom, od centra mesta je oddaljeno pet minut. Telefon 041 473-283.
1061
PRODAM
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo,
pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.
p
PUJSKE, težke od 25 do 50 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodamo. Pobiramo naročila za mesec december. Telefon 041 878-135.	1035
DVE kravi s telički simentalci in eno šarole, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 031 839-090.	p
PRAŠIČE, težke od 120 do 180 kg, možna dostava, prodam. Telefon 031 832-520.
1076
TELICO, staro 4 mesece, težko približno 180 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 228-414.	p
PRAŠIČE, težke od 30 do 200 kg, prodam.
Telefon 031 839-090.	p
TELICO po izbiri, ls težko 290 kg ali limuzin težko 350 kg, pašni, primerni za nadaljnjo rejo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-700.	1083
PRAŠIČE, težke 250 kg in odojke, težke od 30 do 50 kg, prodam Telefon 041 708-978.
1089
OVNA jsr, plemenskega, starega dve leti in pol, prodam ali zamenjam za brejo ovco ali ovco z mladiči. Telefon 031 748-020.
1088
BREJO kravo simentalko, staro 30 mesecev, pašno, prodam ali menjam za telico limuzin, težko do 500 kg. Telefon 070 250-441.	1009
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj + DDV, kupim. Telefon 041 653-286. Š
ШП7Г
muzejnovejšezgodovinelcelje
Medtem ko je muzej začasno zaprt, vas vabimo, da nas spremljate na muzejski spletni strani www.muzej-nz-ce.si ter na muzejskem Facebook in Instagram profilu!
www.muzej-nz-ce.si
Sa 3000 Celje www.eteklrosgn
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni... Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni.
V SPOMIN
Mineva leto dni, kar nas je zapustil naš dragi
MARTIN PERČIČ
iz Planinske vasi (12. 11. 1949 - 5. 11. 2019)
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo.
p
ZAHVALA
Od nas je odšla zlata mama, stara mama, tašča in prababica
MARIJA TURNŠEK
(12. 8. 1928 - 24. 10. 2020)
V globoki žalosti se vam iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjene svečne aranžmaje, cvetje in posebej za svete maše. Posebna zahvala g. župniku mag. Srečku Hrenu za spremstvo na njeni zadnji poti. Za veliko podarjenih sveč hvala Društvu upokojencev Ostrožno (športniki in člani etno skupine Sončnice), PGD Lopata, Avtoprevozništvu Jernejc, s. p., Gorica pri Šmartnem ter kavarni in slaščičarni Marelica Romane Oset, s. p., Celje. Še enkrat hvala vsem in vsakomur posebej!
Vsi njeni
1087
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
VINO, belo in rdeče, ugodno prodam. Telefon 041 720-499.	p
JABOLKA starih sort, za stiskanje, prodam. Telefon 031 612-160.	l 98
OSTALO
PRODAM
DOMAČ jabolčni kis, star eno leto, prodamo.
Telefon 031 238-511.	1073
JEČMEN, koruzo, po 0,18 EUR/tona, lahko dostavim, prodam. Telefon 041 291-053.
1082
VEČJO količino orehovih jedrc prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 716-438.1091
spo"rt@nt-rcTsT
PRODAM
SUHA drva, možna dostava, Celje in okolica, prodam. Telefon 041 442-999. 1039 BUKOVA drva na paletah, dolžina 25 in 33 cm, prodam. Možna dostava. Telefon 031 625-479.	p
JARKICE, kokoši za začetek nesnosti v prodaji na farmi Zg. Roje, Šempeter v SD: bele, rjave, grahaste, kakovostna krma za perutnino in dnevno sveža jajca. Telefon (03) 7001-446.	p
novi tednik I radio celie
Cenjene stranke obveščamo, da
MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po
TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
www.novitednik.si
Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili.
V SPOMIN
Minilo je šest let, kar nas je za vedno zapustil dragi ati
RUDI GRIL
z Brega pri Celju (6. 4. 1949 - 4. 11. 2014)
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu.
Hči Irena in sin Dušan
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Zapustil nas je
RUDOLF ZUPANC
iz Dobja pri Planini (27. 3. 1942 - 17. 10. 2020)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za podarjene sveče in izrečeno sožalje. Zahvala Mateji Bobek za ganljive besede slovesa in odpete pesmi, prav tako gospodu župniku Petru za opravljen obred. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah za oskrbo in gospodu dr. Čakšu za lajšanje bolečin.
Še enkrat hvala vsem, ki ste ga obiskovali doma in v domu upokojencev ter ga imeli radi.
Vsi njegovi
Naglo, naglo konec vzame na tem svetu vsaka reč. Naglo se življenje sklene, človek je in ni ga več!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata
MILANA LESKOVŠKA
iz Stopč
se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje in izkazano pozornost v težkih trenutkih vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem. Za vedno bo ostal v naših srcih.
Žalujoči: vsi njegovi
p
p
Smrti
Celje
Umrli so: Franc LIKEB iz Braslovč, 78 let, Ivan RAN-ČIGAJ z Gomilskega, 83 let, Ivanka KRIČEJ iz Velenja, 78 let, Vincenc VOH iz Ponikve pri Žalcu, 58 let, Frančišek VRŠIČ iz Šešč pri Preboldu, 83 let, Zlatko KRONOVŠEK iz Pariželj, 57 let, Franc TKAVC iz Železnega, 76 let, Helena SLAPNIK iz Rovt pod Menino, 88 let, Nikolaj ZAVRŠNIK z Brega pri Polzeli, 86 let, Ivan TAJNŠEK iz Skornega, 92 let, Marija ZAGOŽEN iz Matk, 90 let, Ivan KREČA z Vranskega, 94 let, Marija PIŠEK iz Migoj-nic, 92 let, Danijela POTE-KO iz Košnice pri Celju, 84 let, Kristina ROLIH iz Štor, 88 let, Amalija KRESNIK iz Celja, 94 let, Marija JENKO iz Celja, 98 let, Marija ČR-NIČ iz Celja, 84 let, Mirko
ŠARAC iz Laškega, 63 let, Silvestra VERDEL iz Dobrne, 88 let, Bojan ŠRIBAR iz Celja, 62 let, Marija ŽNIDA-REC iz Bukovžlaka, 98 let, Hanifa KOPRIVC iz Celja, 71 let, Jelena KORNIĆ iz Podgorja, 87 let, Vera VESELIČ iz Mislinje, 71 let, Jože KOREN iz Velenja, 76 let, Marija TURNŠEK iz Celja, 92 let, Silva VAŠ s Polzele, 79 let, Anton CESTNIK z Vranskega, 83 let, Neža ZORKO iz Celja, 67 let, Stanislav ŠIR-CA iz Celja, 88 let, Frančišek PRIVŠEK iz Celja, 89 let, Franc JURKO iz Dobrne, 88 let, Sreten DIMITRIJEVIĆ s Frankolovem, 87 let, Frančiška PUSAR iz Olešč, 87 let, Anton TOPOLE iz Jagoč, 78 let, Olga POTOČNIK LIPOV-ŠEK iz Dobriše vasi, 70 let, Pavel GORJUP iz Celja, 80 let, Ana KRAJNC s Polzele, 90 let, Frančiška LEBIČ iz Jezerc pri Šmartnem, 96 let, Srečko RAMŠAK iz Celja, 73
let, Friderik PAJ iz Celja, 77 let.
Šentjur
Umrla je: Franca VO-DIŠEK iz Sotenskega pod Kalobjem, 92 let, Antonija ŽAFRAN iz Bukovja pri Slivnici, 84 let.
Laško
Umrla sta: Terezija ULA-GA iz Hrastnika, 77 let, Franc VREČAR iz Laškega, 76 let.
V mojem srcu ti naprej živiš, zato pot me vodi tja, kjer v tišini mirno spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh z mano živi.
V SPOMIN
Minila so štiri leta, kar te ni več z nami, dragi
FRANCI TOVORNIK
iz Dobja, Suho 1a (7. 12. 1950 - 4. 11. 2016)
Hvala vsem, ki ga obiskujete in ohranjate v spominu. Za vedno v njegovem srcu: žena Ivanka
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, v srcih bolečina.
KOJO KOMNEN PEROVIĆ
V četrtek, 29. oktobra 2020, se je v 85. letu ustavilo srce možu, očetu, dedku in pradedku Koju. Ponosno se je spominjal časov, ki jih je kot mlad nogometaš preživel pri celjskem Železničarju in časov službovanja v Elegantu ter Topru. Preživel je srečno življenje v skrbi za družino v krogu sorodnikov in dobrih sosedov na Hudinji. Hvaležni smo za čas, ki smo ga preživeli skupaj.
Hvala vsem za izrečena sožalja. Hvala zdravnikom in osebju celjske bolnišnice za
podaljšana leta srečnega življenja. Pogreb bo na celjskem pokopališču, zaradi korona krize, v najožjem družinskem krogu.
Neutolažljiva žena Manica, sinovi Vlado, Milan, Zoran, snahe Barbara, Renata, Simona, vnuki Žiga, Ana, Saša, Luka, Lana, pravnuki Dora, Vita in Lovro.
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
ZAHVALA
V 89. letu je svojo življenjsko pot sklenil
STANE ŠIRCA
Od njega smo se poslovili v sredo, 28. oktobra 2020, na pokopališču v Žalcu.
Žalujoči: vsi njegovi
p
Žalec
Umrli so: Janez STER-NAD iz Braslovč, 79 let, Milan OŽIR iz Andraža nad Polzelo, 71 let, Anton PODHRAŠKI iz Gotovelj, 80 let, Erna PEČNIK iz Žalca, 81 let, Alojz LIBER iz Orle vasi, 81 let.
Velenje
Umrla je: Jožefa KIME-SWENGER iz Velenja, 95 let, Mihael SLIVAR iz Velenja, 94 let, Milena AVBERŠEK iz Šoštanja, 63 let, Ferdinand GRMIČ iz Velenja, 88 let.
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Z vladnimi ukrepi za preprečitev širjenja koronavirusa so nekatere ustanove in službe v državi prenehale delovati in poslovati. Objavljamo seznam dejavnosti in služb, ki ne obratujejo, in tistih, ki še naprej poslujejo ter njihove obratovalne čase.
USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE,
KI NE OBRATUJEJO OZIROMA SO ZAPRTE:
-	vzgojno-izobraževalne ustanove
-	vrtci (izjema so otroci staršev, ki opravljajo dela, pomembna za delovanje družbe in države oziroma starši, ki potrebujejo nujno varstvo)
-	nastanitve (hoteli),
-	gostinski lokali,
-	zdravilišča in wellness centri (bazeni, savne, masaže ...),
-	športno-rekreacijske dejavnosti, fitnes centri,
-	kinematografi,
-	kulturne ustanove (gledališča, muzeji, galerije),
-	storitve iger na srečo,
-	frizerske in kozmetične storitve,
-	avtopralnice.
USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI DELUJEJO:
-	lekarne,
-	prodajalne z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki,
-	drogerije,
-	tržnice,
-	prodajalne s hrano za živali,
-	program vrt in kmetijstvo v prodajalnah,
-	kmetijske prodajalne,
-	drevesnice in vrtnarije,
-	cvetličarne,
-	bencinski servisi,
-	servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (na primer vulkanizerske, av-toličarske, avtokleparske, delavnice za popravilo koles),
-	prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo gradbeno-inštalaterski material,
-	banke,
-	zavarovalniške storitve,
-	pošte,
-	knjižnice,
-	dostavne službe,
-	trafike in kioski za prodajo časopisov in revij,
-	gradbena, vzdrževalna in montažna dela,
-	storitve na prostem, kjer ni stika s potrošniki,
-	dimnikarske storitve,
-	družbe za upravljanje,
-	druge nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti in zdravja.
PRODAJA BLAGA IN STORITEV
Ne glede na dejavnost je med 6. in 21. uro dovoljen osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki. Dovoljena je tudi prodaja na daljavo (npr. spletna prodaja, naročilo po telefonu), kot jo ureja zakon, ki ureja varstvo potrošnikov.
Dejavnost priprave jedi in pijač brez časovne omejitve je dovoljena izključno:
•	v primeru dostave jedi in pijač,
•	v organizacijah, ki izvajajo gostinsko dejavnost za svoje zaposlene oziroma varovance.
Dovoljene so tudi vse oblike ponudbe in prodaje blaga in storitev, ki so kot izjema navedene v drugih vladnih odlokih.
Izvajanje vseh dejavnosti je možno le pod pogojem, da se zagotovi minimalni možni stik s potrošniki, v skladu z navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Prav tako je potrebno upoštevati vsa druga higienska priporočila ministrstva za zdravje in NIJZ.
V zaprtih javnih prostorih, v katerih se izvaja ponudba ter prodaja blaga in storitev, je ta omejena na posamezno stranko na 20 kvadratnih metrih ali na eno stranko, v kolikor je prostor manjši od 20 kvadratnih metrov.
Zdravstvene ustanove
SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE
V Splošni bolnišnici Celje so ponovno vzpostavili posebno telefonsko številko, na kateri lahko poiščete želene informacije o novem koronavirusu in o obravnavi v primeru suma na okužbo. Telefonska številka je 03 423 30 79. Od ponedeljka do petka je dosegljiva od 8. do 18. ure, v soboto, nedeljo in praznike pa od 9. do 13. ure.
Omejen je program nenujnih zdravstvenih storitev. Obravnavo bodo lahko opravili le tisti pacienti, ki jih
ZDRAVSTVENI DOM
CELJE
Vstop v ZD Celje je do preklica mogoč le skozi vhod z zadnjega parkirišča (pri dvigalu). Za bolnike, ki bodo namenjeni k pulmologu, v šolski ali v otroški dispanzer pa so še naprej odprti dosedanji vhodi.
Zdravstveni dom Celje: 6.30-20.00 Zobozdravstvo: 7.00-19.00 Laboratorij: 7.00-19.00 MDPŠ: 7.00-14.00
Kontakt
ZD za odrasle (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 000 in 03 54 34 200, za šolske otroke (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 285, za predšolske otroke (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 270
ZP ŠTORE (v ordinacij-skem času) 03 780 23 10
ZP VOJNIK (v ordinacij-skem času) 03 780 05 00
ZP DOBRNA (v ordinacij-skem času) 03 780 05 40
Vezani boste k zdravniku, ki vam bo podal ustrezna navodila za ukrepanje.
V primeru težkega dihanja ali drugega življenjsko ogro-žujočega stanja pokličite 112.
Posamezni zdravstveni domovi imajo kontakte objavljene na svojih spletnih straneh.
bodo na pregled, diagnostiko ali poseg ponovno osebno povabili.
V Splošni bolnišnici Celje so zaradi dodatnega poslabšanja epidemiološke situacije v regiji prepovedali obiske hospitaliziranih pacientov z izjemo:
•	pacientov, ki so kritično bolni,
•	otrok, ki jih lahko obišče le en starš ali skrbnik.
Obisk posameznega pacienta lahko traja največ 15 minut. Obiskovalci na obisk pridejo s svojo zaščitno masko, ki si jo namestijo pred vstopom in jo nato nosijo ves čas obiska. Brez zaščitne maske vstop v bolnišnico ni dovoljen.
Spremstvo porodnice pri porodu je do nadaljnjega še dovoljeno. Več na www.sb--celje.si ali na Facebookovi strani bolnišnice.
Dežurna služba zobozdravstva ob sobotah, nedeljah in praznikih v ZD Celje: Telefon 03 54 34 360 Sobota: 8.00-13.00 Nedelja: 8.00-13.00 (tudi med prazniki)
URGENTNICENTER
CELJE
(pon-ned: 24 ur) na tel. št. 03 423 30 79
CELJSKE
LEKARNE
Spremenjen odpiralni čas dežurne lekarne v Celju:
Lekarna Center bo do preklica zaprta ponoči od 21.00 do 7.00.
Od preklica bodo odprte krajši čas naslednje lekarne: Lekarna Planet: ponede-ljek-sobota: 8.00-19.00
Lekarna Citycenter: po-nedeljek-petek: 9.00-18.00, sobota: 8.00-18.00
Lekarna Gregorčičeva: po-nedeljek-četrtek: 7.00-15.00, petek: 7.00-14.00
Lekarna Laško: ponede-ljek-petek: 7.30-19.00; vsak drug teden 7.30-17.00, sobota: 8.00-12.00.
Delovni čas ostalih lekarn ostaja nespremenjen. Odpiralni čas lahko spremljate na njihovi spletni strani.
Delovanje drugih ustanov in služb
Občine za stranke ostajajo odprte. Pri komunikaciji s strokovnimi sodelavci naj stranke uporabijo telefon, elektronsko pošto in navadno pošto.
V kolikor je nujno, da se stranka oglasi v poslovnih prostorih (ko so uradne ure), je potrebna njena predhodna najava (dogovor) po telefonu oziroma e-pošti.
Upravne enote
Za obisk upravne enote zaradi urejanja upravnih zadev se mora stranka predhodno naročiti bodisi po telefonu ali elektronsko, s
posredovanjem naročila na e-naslov upravne enote ali v obliki klasične pošte. Nena-ročene stranke sprejemajo zgolj v primeru urejanja nujnih zadev, katerih ureditev ni možno odložiti na kasnejši čas. Plačilni promet (npr. plačilo upravne takse) se izvaja predvsem z uporabo plačilnih ali kreditnih kartic (brezgotovinsko).
Obvezno je nošenje zaščitnih mask, spoštovanje primerne varnostne razdalje (najmanj 1,5 m), razkuževanje rok. Zadrževanje in zbiranje večjega števila oseb pred poslovno zgradbo je prepovedano.
Knjižnice
Knjižnice so odprte. V večini si je gradivo mogoče izposoditi z omejitvijo prisotnosti uporabnikov v prostoru. Sicer lahko želeno gradivo naročite s pomočjo aplikacije Moja knjižnica ali po telefonu in ga prevzamete na določenem mestu pred vstopom v knjižnico v običajnih delovnih urah. Tudi vračila gradiv potekajo nemoteno. Vse podrobnosti lahko preverite po telefonu v svoji knjižnici.
Delovni čas trgovin
CITYCENTER CELJE
V Citycentru Celje so v skladu z veljavnimi ukrepi vlade za zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19 prilagodili poslovalne čase odprtih prodajaln.
Prodajalne Megamarket Interspar, drogerija Müller in dm-drogerie markt so odprte od ponedeljka do sobote od 8.00 do 20.30, nedelja in prazniki zaprto. Od ponedeljka do petka od 9.00 do 20.00 ter v soboto od 8.00 do 20.00 poslujejo Biotopic, Sensilab in Premium Pet Boutique. Cvetličarna Gardenia posluje od ponedeljka do sobote od 10.00 do 18.00. Celjske lekarne poslujejo od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.00 ter v soboto od 8.00 do 18.00. Gala Šik posluje od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00 ter v soboto od 8.00 do 15.00.
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
Četrtek, 5. november
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev)
Petek,
6. november
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev)
Sobota, 7. november
6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 8. november
6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi;
8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 9. november
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00
Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca
Torek,
10. november
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika;
17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev)
Sreda,
11. november
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev)
NAPOVEDNIK
23
Knjižnica Celje
NOVO! NOVO! NOVO!
KAKO DO IZPOSOJE ZVOČNIH KNJIG V APLIKACIJI AUDIBOOK?
1.	Na mobilni telefon ali tablico prenesete aplikacijo Audibook.
2.	Ustvarite račun s spletno pošto ali FB računom.
3.	Vnesete številko knjižnične izkaznice in geslo za Mojo knjižnico.
4.	Izberete zvočno knjigo, ki si jo želite izposoditi s pritiskom na gumb Izposoja.
Knjige, ki si jih lahko brezplačno izposodite, so označene s simbolom hiše/knjižnice.
Spletna stran: https://audibook.app/
Abanka (blagovna znamka Nove KBM) je odprta od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00 ter v soboto od 8.30 do 12.00.
Osebni prevzem dnevno sveže ponudbe »to go«: Restavracija Interspar, Čokoladni atelje Dobnik, Gala IN, Teta Frida, Pek Matjaž, Pizza Špica. Naročene izdelke lahko prevzamete ( »click&collect«) v Hervisu, Baby Centru, Big Bangu, Sgermobilu, Massu, A1, Optiki Clarus in Telekomu.
Aktualne informacije glede poslovanja nakupovalnega središča in posameznih prodajaln so navedene na spletni strani https://www.city-cen-ter.si/si/info ter na Faceboo-kovi strani Citycentra Celje.
PLANET TUŠ CELJE
Planet Tuš Celje je odprt z omejenim poslovanjem in prilagojenim delovnim časom med 8.00in 20.00 od ponedeljka do sobote, nedelja in prazniki zaprto.
V nakupovalnem centru še vedno nemoteno obratujejo: Tuš hipermarket, Tuš drogeri-ja, Celjske lekarne, Optika Val-lis, Cvetličarna IN, Fotka Celje, Nova KBM.
Prevzemno točko imajo: A1 Slovenija, Telemach, Od A-Ž, tv video hi-fi center in Decathlon Slovenija. Restavracija Tuš omogoča varen osebni prevzem hrane.
Mogoč je nakup v okviru spletnega supermarketa Hitri nakup.
Informacije glede poslovanja nakupovalnega središča in posameznih prodajaln so navedene na spletni strani ter na Facebooku.
TRGOVINE JAGER
Odprta je od pon-pet od 7.00-20.00, sob 7.00-19.00, nedelja in prazniki zaprto, nekaj manjših poslovalnic ob sobotah 7.00-17.00, nedelja in prazniki zaprto.
Hipermarket Celje obratuje od pon-sob od 8.00-20.45, nedelja in prazniki zaprto.
TRGOVINE LIDL
Trgovine Lidl obratujejo od pon-sob od 8.00-20.00, oziroma od od 8.00-20.30, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.lidl.si.
TRGOVINE HOFER
Trgovine Hofer obratujejo od pon-sob od 8.00-20.00 oziroma od 8.00-21.00, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.hofer.si
Komunalne storitve
Izvajanje storitev ravnanja z odpadki poteka nemoteno. Do nadaljnjega je zaprt vhod v upravno stavbo Simbia na Teharski cesti in v Bukovžlaku. Vloge strank sprejemajo na tel. št.: 03 425 64 00, z navadno pošto: Teharska cesta 49, 3000 Celje, e-pošto info@simbio.si ter v poštni nabiralnik pri vhodu.
Mestna tržnica Celje
Mestna tržnica Celje obratuje kot običajno (zaprt je samo bar, ostala ponudnika hrane nudita hrano za s sabo, prodajajo tudi neživil-ske izdelke, WC je odprt ...)
Energetika Celje
Upravna stavba v Smre-karjevi ulici 1 v Celju je zaprta.
V primeru okvar ali težav pri dobavi toplote ali zemeljskega plina pokličite na dežurne številke: Zemeljski plin 041 633 453 Daljinsko ogrevanje 051 230 771
Stranke prosijo, naj ostale zadeve urejajo po telefonu (centrala 03 425 33 00) ali po elektronski pošti info@ener-getika-ce.si.
Vodovod in kanalizacija
Do nadaljnjega sta za uporabnike zaprti upravna stavba JP Vodovod-kanalizacija Celje na Lavi 2a in Centralna čistilna naprava Celje v Tre-merjah. Dosegljivi so po tel. 03 42 50 300 in po e-pošti: info@vo-ka-celje.si.
Banke
Banke še naprej poslujejo, v banki je lahko hkrati le toliko strank, kolikor je delujočih bančnih okenc. Vstop v poslovalnice je omejen na posamično vstopanje. Pozivajo, naj komitenti pridejo v poslovalnici le, če je to nujno, sicer naj uporabljajo elektronsko poslovanje in urejajo zadeve na daljavo.
Podrobnejše informacije so na spletnih straneh bank.
Pošta Slovenije
Delovni časi pošt ostajajo nespremenjeni. Pošta Slovenije poziva vse prebivalce, stranke in poslovne partnerje, naj obiščejo pošto oz. se poslužujejo uporabe poštnih storitev le, če je to nujno. Prav tako je omejeno število strank v prostoru glede na velikost prostora pošte. Še naprej vročajo pošiljke brez fizičnega stika, uporabljajo alternativne oblike za sprejem in izročanje pošiljk. Izplačila pokojnin prek pokojninskih nakaznic potekajo na način brez fizičnega stika, na primernem mestu na naslovu prejemnika, o čemer ti prejmejo ustne napotke pismonoše.
Zaradi omejitev pri vstopu na pošto Pošta Slovenije stranke prosi, da se izogibajo obisku pošt tik pred zaprtjem. Podrobnejše informacije so objavljene na spletni strani Pošte Slovenije.
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie
vMuc? Ђ штј!
Razstave na prostem in kulturne ustanove
Razstava Muzeja novejše zgodovine Celje Trg celjskih knezov: pa-
nojska razstava ob 75-letnici Novega tednika, avtorica Darja Jan, MNZC; do nadaljnjega Razstava Pokrajinskega muzeja Celje
Trg celjskih knezov in Krekov trg: panojska razstava Predstavitev Pokrajinskega muzeja Celje; do nadaljnjega Razstava Zavoda Celeia Celje
Krekov trg Celje: panojska razstava ob 15-letnici Zavoda Celeia Celje; do 15. 11.
Panojska razstava Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad
Hrib Rifnik nad Šentjurjem, ki je bil poseljen že vse od mlajše kamene dobe, je sedaj preurejen v arheološki park na mestu največje poznoantične naselbine na Slovenskem in je priljubljena pohodniška točka z lepim razgledom. Arheološki park je odprt vse leto. Ogledati si je mogoče temelje dveh starokrščanskih cerkva, sedmih hiš, in obzidja s stra-žarnicami ter vodnjak. V rekonstruirani prazgodovinski hiši je na razstavnih panojih predstavljena zgodovina.
Novost: Poučna igrica, primerna za družine in mlajše raziskovalce
Na označeni tabli najdete navodila za igrico, aplikacijo si naložite na svoj mobilni telefon, potem sledite navodilom in lov na zaklad se prične. Povezavo najdete na spletni strani www.turizem--sentjur.com.
Muzej Velenje
Občasne razstave, ki si jih
lahko ogledate na prostem:
Podhod Pesje: Kopališča v Šaleški dolini
Razstava predstavlja nekdaj in danes priljubljena kopališča Šaleške doline: od tistih prvih v Paki do Velenjske plaže.
Trg svobode Šoštanj: 100 let Nogometnega kluba Šoštanj
V letošnjem letu mineva 100 let, odkar je bil ustanovljen Nogometni klub Šoštanj. Ob obletnici je Muzej Velenje pripravil razstavo na Trgu svobode, kjer lahko spoznate zanimivo zgodbo o stoletni nogometni tradiciji v Šoštanju.
F-bunker, podhod pri Vili Bianca: Multimedijski projekt MOV360
Multimedijski umetnik Stane Špegel in saksofonist Jure Pukl sta avtorja večpredstav-nostnega projekta MOV360. Poleg glasbenega albuma »30 Vaccines« projekt spremljajo prostorske fotografije in videozgodbe z velenjskih ulic, posnete v času pandemije koronavirusa s posebno 360-stopinjsko kamero s ko-
lesarske perspektive.Čeprav vrata galerija so trenutno zaprta, razstavljene fotografije si lahko ogledate od zunaj.
Pešpot (stopnišče) na Velenjski grad: 750 let Velenjskega gtadu
Ob 750. obletnici prve posredne omembe Velenjskega gradu so v Muzeju Velenje pripravili sorehod skozi zgodovino gradu v sliki in betedi. V preteklost gradu vas bodo popeljale stare razglednicr, v seOanjosti ga boste spoznalo preko sodobnih fotografij.
Stalne razstave, ki si jih lahko ogledate na prostem:
Južna fasada Poslovnega centra MegaTel (Steklena direkcija): Velenjske zgodbe
Zanimive zgodbe iz preteklosti in sedanjosti mesta Velenje.
Me stni stadion: Razstava o Nogometnem klubu Rudar Velenje
Ob sedemdeseti obletnici ustanovitve Nvgometnega kluba Rudar Veltnje so ve-lvnjslni muzeaki pripravili razstavo, ki je na ogled na Mestnem stadionu Velenje.
Cirkovce pri Velenju: Spominska toeka Ioak
Spominska točka je posta-vljeoa ob mestu, kjer je Franc Polit - Izak., vden prvih organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja v Šaleškidolini, sredi septembra 19k1 zgradil zemljanko, sanitetni bunker, ki naj bi služil oskrbi in zdravljenju ranjenih pattizanov.
Graška Gora pr- Velrnju: Spominski park XIV. divizije Spomins- patk in soba na Graški Gori sta p oavečena bo -jem legendarne XIV. partizan-skedivinijer ki je piti prihodu na Štajersko tukaj bila hude boje.
Zdraviliški park Topolšica: Spominska soba Topotšica, 9. maj O945
Spominska soba v Topol-šici je posvečena rpominu nv podpis ene od štirih delnih vdal nemš°e vojskej Za Slorence se je i tem končala druga svetovna vojna.
Izložbeno okno Knjižnice Šmartno ob Paki: Oskar Hudales
Razstava predstavlja vasa-telja, prevajalca in učitelja Oskvrja Hudalesa.
Na muzej'ski spletni strani: http s :/Omuzej-velenj e. si/novice-muz vja-velenj eimeeting--ornaments-textile-tradition--slovenia-liihuania/ je na ogled razstava z naslovom »Meeting Ornaments: Slovenian and LithuanianTextileTradition«. Razstava, ki pripoveduje zgodbo o srečanju dveh kultur in skupni evropski dediščini, je rezultat Erasmus+ mobilnost obiska sodelavcev Muzeja Velenje v Zanavyku muzeju v Litvi.
Gledališče Celje
Virtualni ogled avtorskega projekta Branka Završana Dej, ne govor, žanrska premetanka. Povezava za dostop do predstave: https://bit.ly/380W10n Predstavo si lahko ogledate kadarkoli in na vseh napravah kjer imate naloženo aplikacijo Youtube.
Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Youtube kanol Knjižnice Šmarjepri Jelšah https://bit. ly/KSPJ-voutube.
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Tanja Seme
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šu-ster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
FOTO TEDNA
Brezmejni pogledi
Foto: Andraž Purg - GrupA
Nekaterim voda teče dobesedno v grlo
Foto: SHERPA
Ted ni ko ve Äzaodbe
Št. 45/ Leto 75 / Celje, 5. november 2020
Lov na zaklad sredi Rifnika
str. 28
Podajte se na lov na zaklad, ki je primeren za družine z otroki, starimi od 4 do 11 let. Vaš cilj je, da rešite vse izzive in naloge, in odkrili boste skrivnost, ki jo je skrila prazgodovinska deklica Firi.
Lov na zaklad traja okoli 20 minut in je brezplačen. Začne se pri obzidju naselbine m vas popelje skozi večjj de, arheo|ogk
par a. Deluje preko brezplačne aplikacije
ActionBound, ki si jo naložite na telefon Ä^f^^^selabko^
^«SSTf; Sske8a ^
Дт aplikacija pQriud, . 7~е Pa se zmotite Na koncu n ■
Dekle pred modnimi Okusiti Laško: za Darja Arh Centrih, fotografi str. 34-35	večjo prepoznavnost učiteljica in pisateljica
26
INTERVJU
Pred martinovim s specialistko za vinarstvo Tadejo Vodovnik Plevnik
V vinorodnem raju
nam manjka samozavesti
Tadeja Vodovnik Plevnik je specialistka za vinarstvo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor. Pod okriljem omenjene ustanove najrazličnejšim skupinam ljudi, od preprostih delavcev do doktorjev znanosti, pomaga, da pridelajo čim boljšo kapljico. »Zdravnica za vino«, kot je poenostavljeno opisala svoje delo, ne skriva zadovoljstva, da so tudi vina ljubiteljskih vinogradnikov iz leta v leto bolj kakovostna. A vinarjem manjka poslovne povezanosti, opozarja. »Imamo izredne vinogradniške lege in izjemne naravne danosti. Naša težava je, da smo preskromni in pretihi. Manjka nam povezovanja in predvsem samozavesti, tukaj lahko še ogromno napredujemo.«
TINA STRMCNIK
Rada se pošali, da se je rodila pod vinsko trto. Že od malega je sanjarila, da bo, ko bo velika, počela to, kar je počel njen oče, prvi specialist za vinarstvo na Slovenskem mag. Anton Vodovnik. Kljub maminemu nasprotovanju, ki si je za svojo hčer raje želela kakšen družbosloven poklic, je šla svojo pot in postala univerzitetna diplomirana inženirka kmetijstva. Vinska dama, ki izvira iz mesta ob Dravi, že vrsto let živi v Šmarju pri Jelšah, kjer s svojo družino kmetuje na vinogradniško-živinorejski kmetiji.
Kamorkoli pogledamo, vidimo, da ima epidemija koronavirusa velike posledice za družbo. Kakšne ovire je epidemija postavila pred vinogradnike in vinarje?
Znotraj kmetijske panoge sta vinogradništvo in vinarstvo zagotovo utrpela velike posledice. Marca je življenje obstalo, veliko vina iz zalog letnika 2019 je ostalo v kleteh. Rojevala se je nova letina, vinski letnik 2020. Narava je bila radodarna, ponudila je obilje grozdja in vinogradniki so bili seveda zaskrbljeni, kaj naj storijo z njim. Država je manjšim vinogradnikom, ki imajo vinograde, velike do dvajset hektarjev, ponudila en kratno denarno pomoč. Zanjo so se lahko po tegovali, če so imeli marca v registru prijavljenih naj manj 3.700 litrov vina letnika 2019. Pomoč je znašala 630 evrov na hektar. To je bil sicer obliž, a vendarle
tako lahko vinogradniki plačali vsaj bistvene stroške, ki so ponavadi povezani z zaščito oz. varstvom vinske trte.
Kako so izredne razmere čutili večji vinarji?
Država je večjim vinarjem ponudila več možnosti pomoči, na primer zeleno trgatev, destilacijo in skladiščenje zalog vina. Najbolj žalosten in nespameten ukrep je zelena trgatev. Zanjo so se odločali predvsem vinogradniki, ki nimajo svojih kleti. Mnoge kleti, ki odkupujejo grozdje, so zaradi koronakrize namreč napovedale, da bodo odkupile manj grozdja oz. da bodo zanj ponudile nižjo ceno. Zelena trgatev pomeni, da grozdje potrgamo tik pred začetkom zorenja, do 10. avgusta, kljub vsemu delu - rezitvi, pletju, mulčenju, škropljenju - ki ga trti posvečamo prej. Zelena trgatev je po zelo splošni prispodobi enako, kot bi materi vzeli otroka. Nedozorelo grozdje gre v uničenje. Država je po hektarju vinograda subvencionirala do približno dva tisoč evrov. Za ta ukrep se je odločilo največ vinarjev
gradniki so se znašli in se usmerili v prodajo vina s pomočjo družbenih omrežij. Omogočajo tudi dostavo na domove. Prav v teh dneh vinarji tržijo štajersko mlado vino pod skupnim imenom Pubec. To skupno blagovno znamko za mlado vino so štajerski vinarji na trgu ponudili pred šestimi leti. Prejšnja leta so bile salonske predstavitve. Letos, ko to ni možno, vinarji kapljico dostavljajo do vrat kupcev.
Negotovi časi še ne bodo tako hitro minili. A kot ste dejali, je bila vsaj narava radodarna. Kakšna je letošnja letina?
Letošnji letnik je bil zelo zanimiv. Po dokaj mili zimi je trta hitro vzbrstela. Maja in junija je sledilo veliko deževja, zato je trta zacvetela šele junija. Cvetenje je bilo dokaj neenakomerno, zato je grozdje dozorevalo kasneje. Zadnja leta so nekateri vinogradniki začeli trgati že konec avgusta, letos so se trgatve vrnile v oktober. V tem mesecu so se tudi nekoč začenjale trgatve, na kar opozarja tudi staro ime vinotok. Letos je narava ponudila res izjemno veliko. Trta je naklonila veliko grozdja. To je nekaterim vinogradnikom, ki si prizadevajo za višjo kakovost, omogočilo, da so se odločili za redčenje grozdja. Takšno vino mora seveda na trgu doseči višjo ceno. Mlada vina, ki sem jih lahko poskusila doslej, izkazujejo sortno značilne cvetice, ki se ponašajo z izjemno dišavnostjo sadno-cvetnih vonjav. Vina so prijetno pitna, sveža, iskriva, z lepo harmonijo. Letnik 2020 zelo obeta. Letos je bilo možno pridelati vse kakovosti vin, od
na območju Primorske, torej v Vipavski dolini in na območju štajerske Slovenije.
Tudi vinarji so v teh časih začeli iskati nove prodajne poti.
Seveda, na tem mestu je dobro poudariti, da je vino pijača, katere uži vanje se v primernih količinah
»Prav je, da znajo vinarji povedati kaj več kot le to, kakšno trto imajo in kakšne sorte pridelujejo. Na Štajerskem nam manjka pripovedovanja zgodb. Kolegi Primorci so glede tega svetovni prvaki. Niso le dobri vinarji, ampak tudi izjemni zgodbarji.«
priporoča tudi iz zdravstvenega vidika. Mnogi vino-
deželnega do vrhunskega vina, seveda odvisno od ciljev, ki jih imajo posamezni vinarji. Še kar nekaj grozdja zunaj čaka za jagodni izbor, če bo letos hitra zima, morda celo za ledeno vino.
Kako ste se odločili za to, da se boste profesionalno posvetili vinu? Gre zasluga za to vašemu očetu Antonu Vodovniku, ki je prav tako strokovnjak za vinarstvo?
Velikokrat se pošalim, da sem se rodila pod vinsko trto. Očeta sem od svojih otroških let spremljala pri njegovem poklicu in ga izjemno občudovala. Kot mnogi otroci sem tudi sama dejala, da bom, ko bom velika, počela to, kar počne moj oče. Pri meni je želja, da bi nadaljevala očetov poklic, ostala še, ko sem se morala odločiti za izbiro srednje šole. Takrat je bilo v veljavi usmerjeno izobraževanje. Odločila sem se za šolanje v biotehniški oz. kmetijski šoli v Mariboru, kar je bil pogoj za študij agronomije. Mama je takrat temu nasprotovala, saj me je zelo veselila tudi slovenščina, ki bi jo lahko morda bolj razvijala, če bi se vpisala na gimnazijo. Ampak sem bila trmasta in sem šla svojo pot. Študirala sem na tedanji višji agronomski šoli v Mariboru, nato sem izobraževanje nadaljevala v Ljubljani. Fakulteta mi je dala temeljna znanja. Ogromno znanja sem seveda srkala od očeta. Nato sem imela srečo, da sem se zaposlila v veliki vinski kleti, v podjetju Vinag Maribor, kjer sem »dala skozi« dva vinska letnika. Nato so iskali enologa v Kmetijsko--gozdarskem zavodu v Mariboru, kjer sem zaposlena še danes.
Nekoč je vinarstvo najbrž veljalo za moški svet. Je danes drugače? Danes je v slovenskih kleteh in na vinogradniških kmetijah veliko žensk. Vinarstvo je zelo zanimiva panoga, ukvarjamo se tudi s senzoriko vina, s pokušanjem. Pri tem smo ženske v izjemni prednosti, saj naj bi imele bolj razvit vonj, smo natančne, imamo sposobnost dobrega pomnjenja. Zato smo ženske v tem poklicu danes veliko bolj enakovredne moškim kot na primer pred 50 leti. Veliko revolucijo
pri tem je naredila spoštovana zaslužna profesorica dr. Slavica Šikovec, ki je bila prva ženska profesorica vinarstva pri nas. Zagotovo je kot predavateljica na fakulteti pripomogla, da se je veliko več deklet odločilo za ta poklic.
Čemu namenjate poudarek na svojem delovnem mestu pod okriljem Kmetijsko-goz-darskega zavoda Maribor?
Po poklicu sem enologinja. Enologija je veda o vinu. Ukvarjam se s tehnologijo predelave grozdja, pridelave vina, njegove nege ter s senzoriko, pokušnjo in z ocenjevanjem vina. Vinogradnikom svetujem, kako pridelati boljšo žlahtno kapljico. Vino je živo bitje in ko imajo z njim težave, bodisi napake ali bolezni, jim svetujem, kako jih rešiti. Lahko bi se izrazila, da sem »zdravnica za vino«. Najpomembnejši del mojega poklica je osebno svetovanje, vino moram poskusiti, kar skupaj z ostalimi svetovalci ob spoštovanju vseh ukrepov za preprečevanje koronavirusa počnemo kljub epidemiji.
Poleg svetovanja se ukvarjate tudi z izobraževanjem vinarjev.
Zavod, pod okriljem katerega delujem, že vrsto let organizira izobraževanja, predavanja, delavnice, seminarje. Letos mineva 41 let od prvega kletarskega tečaja, ki ga je na zavodu prvi izvedel moj oče s svojo ekipo. Omenjeni tečaj je po naši zakonodaji osnovni predpogoj, da lahko tisti, ki nimajo formalne vinarske izobrazbe, uradno stekleničijo vino. V tem obdobju smo v naši hiši izobrazili že 4.500 vinarjev. Med slušatelji so bili najrazličnejši ljudje, od delavcev, duhovnikov, zdravnikov, doktorjev znanosti. Med slušatelji so bila tudi številna znamenita imena, med drugim legenda med slovenskimi vinarji Stanko Čurin, dedek nekdanje kmetijske ministrice Aleksandre Pivec. Strokovne nasvete smo nekoč objavljali v brošurah, v soavtorstvu sva z očetom napisala nekaj knjig. Zdaj nasvete objavljamo na spletu, na družbenih omrežjih. V obdobju, ko ne moremo imeti večjih srečanj, svetujemo tudi s pomočjo kratkih videov, ki jih objavljamo na kanalu Youtube.
Ste redna gostja predavanj, ki jih pripravljajo vinogradniška društva na Celjskem. Se je skozi leta močno spremenila kakovost vin, ki jo pridelujejo takšni ljubiteljski vinogradniki?
Vinogradniška društva, ki združujejo manjše, srednje in večje vinarje, obstajajo zadnjih 30 let in z njimi raste kakovost vina. S takšnimi društvi se svetovalci srečamo najmanj štirikrat na leto. Kolega, ki je specialist za vinogradništvo, se z njimi sreča, ko je aktualna zimska rez in ko je v igri pletev. Sama se z vinogradniki srečam
»Mama mi je študij agronomije branila, ker je oče imel zahtevno delo, veliko ga ni bilo doma. Najbrž se je spraševala, kako se bom kot ženska znašla v tem poklicu.«
»Bila sem Zoisova štipendistka in po koncu študija sem še z nekaterimi diplomanti vodila enološko-etnološko poletno šolo za dijake. Na enotedenskem taboru, ki ga je sofinancirala država, smo mlade med drugim vzgajali tudi o trti in vinu. Prvo leto nas je obiskala novinarka Dela in pripravila prispevek z naslovom Mlade so učili piti. Seveda je besedilo nato govorilo o učenju kulture pitja vina. Nekaj udeležencev omenjene šole se je celo odločilo za študij agronomije oz. živilske tehnologije.«
INTERVJU
27
Zelo rada ima verz, ki ga je o vinu napisal njen oče Anton Vodovnik. »Ne išči tolažbe si v vinu, nauke daje mati sinu. Najdi v njem si le moči, telo, srce, duha krepi.«
pred trgatvijo, ko imam podatke o dozorelosti grozdja, da zastavimo tehnologijo dela v kleti. Srečamo se, ko so mlada vina. Pretekla leta so vsi udeleženci predavanj lahko anonimno poskusili vino svojih kolegov in se tako učili. Letos bomo vzorce zbrali na enem mestu, poskusila jih bom, zapisala komentarje in svetovala ukrepe. V zadnjih 30 letih se je kakovost vina izjemno izboljšala. Srečamo se tudi ob ocenjevalnih vin na lokalni, regionalni in širši ravni.
Se napake, ki nastanejo v celotnem procesu, od del v vinogradu do stiskanja grozdja in dela v kleti, lahko na koncu močno odrazijo v okusu kapljice?
Marsikdo, ki ob omembi predavanja vidi moje ime, morda misli, da vsako leto povem isto. Ampak če o določenih nalogah ne poslušamo vedno znova, nanje pozabimo. Vsako leto je ponudba drugačna, drugačna je tudi kemijska sestava mošta, drugačno je njegovo zdravstveno stanje. Letos je bilo 30. avgusta neurje s točo, ki je prizadelo in poškodovalo vinograde, zato smo s kolegi svetovali, kako delati z grozdjem, ki seveda še ni bilo dozorelo. S primernimi ukrepi ter s pomočjo stroke se da rešiti marsikaj in izboljšati kakovost.	»Namen
aperitivne pijače je, da spodbudi tek. Zato nikoli ne ponudimo žganja, kar še vedno počnejo na nekaterih kmečkih turizmih. Vino zbuja tek, to najbolj uspeva penečim vinom. Če nimamo penine, lahko za začetek ponudimo dobro suho belo vino ali rose.«
Na katerem področju bi morali vinarji na širšem Celjskem morda narediti korak naprej?
Vinogradniki se združujejo v društvih, a manjka poslovne povezanosti. Ko govorimo o trženju vina, je vsak na svojem bregu, vsak v svoji kleti, s figo v žepu. Drug drugemu zbijajo cene. Če bi se znali povezati in bi določili vsaj minimalno ceno odprtega vina ter ustekleničenih vin, bi bili bolj uspešni. Svetovalna služba velikokrat vinogradnike združuje v tem duhu, a ko se vrnejo domov, spet delajo vsak po svoje. Nekateri tarnajo, da jih na primer gostinci stiskajo za nižjo ceno. Če bi vsi držali vsaj minimalno ceno, bi lahko bilo po mojem prepričanju veliko bolje.
V Obsotelju in na Kozjanskem je kar nekaj mladih vinogradnikov, ki se trudijo izstopiti iz povprečja glede kakovosti, domiselni so tudi pri trženju, kajne?
Povprečna starost vinogradnikov v Slovenji je 60 let. V zadnjih letih je veliko pozitivnih zgodb, da delo prevzemajo mladi vinogradniki in vino-gradnice. Ti se drugače povezujejo, niso obremenjeni z zamerami preteklih rodov in s tem, kateri dedje so bili nekoč skregani med seboj. Zavod, kjer sem zaposlena, se loteva načrtnega dela z mladimi vinarji. Še pred epidemijo koronavirusa smo konec januarja na
Ш
m
И
/I
. %

uspešni turistični vinogradniški kmetiji organizirali srečanje, ki se ga je udeležilo 55 mladih štajerskih vinogradnikov, starih največ 30 let. Želijo si povezovanja, ne le prijateljsko, ampak tudi poslovno. Prav Pubec je ena takšnih akcij.
Kaj nas torej ovira? Velikokrat se zgledujemo po tujcih, kaj oni delajo drugače, bolje. Pa sploh dovolj cenimo, kar je našega, kar imamo sami?
Slovenija je raj v malem, naša dežela nam omogoča možnost pridelave vseh stilov in vseh kakovosti vin. Imamo izredne vinogradniške lege. Najboljše vinogradniške lege so na Štajerskem in v Prekmurju. V Prekmurju je največ sončnih ur, več kot v slovenski Istri. Imamo torej izjemne naravne danosti. Naša težava je, da smo preskromni in pretihi. Manjka nam povezovanja in predvsem samozavesti, tukaj lahko še ogromno napredujemo. Naša vina, ki se udeležujejo mednarodnih ocenjevanj, dosegajo izjemne rezultate, kosajo se s tistimi najboljšimi. Je pa res, da ne moremo pridelovati velikih količin, saj imamo butična vinogradništva in vinarstva. Zato je najbolje, da gosta pripeljemo k nam, da užije vse, kar imamo na voljo.
Kaj pa biodinamična in ekološka pridelava vin?
1
I .
To je le še dodana vrednost, ki jo velja izkoristiti. Tako ekološka kot biodinamična pridelava vin je zelo zahtevna, vendar gre za način življenja. Seveda vsi vinogradniki vin ne morejo pridelovati na takšen način, saj vsi nimajo ustreznih pogojev. Dobro pa je, da takšno trajnostno vinogradništvo razvijamo in spodbujamo. V tej smeri vlada vedno več ozaveščenosti.
Koliko smo o vinu osveščeni potrošniki?
Zadnja leta se je kultura uživanja vina in osveščenost izjemno dvignila. Pokazatelj je že to, da v gostilnah ne najdemo več slabih vinskih kozarcev. Kultura vinskih kozarcev je zelo prisotna tudi v slovenskih domovih. Ko se odpravim na kosilo ali večerjo, rada opazujem, kaj ljudje naročajo. Veseli me, da veliko mladih naroči vino. To je pijača druženja, povezovanja. Je tista pijača, ki je nerada sama, je vedno v družbi z dobro hrano. In prav spajanje hrane in vina je kultura uživanja. Želim si, da bi se o tem pri izbirnih vsebinah lahko učili že v osnovnih šolah, kar se morda sliši bogokletno. Seveda moramo o tem tudi družine učiti svoje otroke, saj je družina temelj vzgoje. Pri nas doma je bilo vedno na mizi vino in jaz tega nisem nikoli zlorabljala, danes je z vinom povezan celo moj poklic. Vzgoja o kulturi pitja vina bi morala biti prisotna v vsaki družini in ne, da se vina drži oznaka alkohola oz. popivanja.
Za promocijo vin in njihovih zgodb lahko veliko naredijo tudi gostinci. Kako ocenjujete njihov trud, da bi z vini obogatili svojo ponudbo in jih tudi ustrezno predstavili?
Sleherna dobra gostilna ali restavracija že ima zaposlenega vinskega svetovalca, ki zna gostu svetovati, kakšno vino prija h kakšni jedi. Čeprav je gost kralj, svetovalec, ki zna k določeni predjedi ponuditi izbrano kapljico iz točno določenega območja, ni odveč. Sodelujem pri izobraževanju sommelierjev oz. vinskih svetovalcev s Srednjo gostinsko šolo Maribor in z Zavodom Slovino. Tudi za tiste, ki želijo pridobiti osnovna znanja o spajanju vina in hrane, obstajajo tečaji, za tako imenovane sommelierje ljubitelje. Ti spoznajo enogastronomije, strežbe in spoznajo vina.
Zanimiv je rek, da je življenje prekratko, da bi pili povprečno vino. Kakšno vino si radi privoščite glede na znanje, ki ga imate o tej pijači?
Sem velika ljubiteljica penečih vin. Sicer prisegam na naše domače vino. Najraje imam laški rizling, tudi kakšnemu sauvignonu se ne odre-čem. Če kaj dobrega pojem, si rada privoščim modro frankinjo.
Foto: SHERPA

I

28
TURIST V SVOJI OBČINI
Ker na Rifniku ni izvira vode, so nekdanji prebivalci tam zgradili vodnjak. Ko se spustimo po stopnicah, izvemo več o bogu vode, ki naj bi živel v Voglajni. O življenju nekoč pripovedujejo tudi nagrobniki iz časa Rimskega cesarstva.
Tabla, ki opozarja, da se lahko družine na Rifniku podajo na krajšo dogodivščino. Ustvarjalci so naloge zasnovali tako, da so zanimive za otroke od 4. do 11. leta.
Brezplačno doživetje za majhne in velike
Lov na zaklad sredi Rifnika
Kako zgodovino spoznavati na zanimiv način? Skozi igro, seveda! Takšnih priložnosti ne manjka na Rifniku, kjer so ljudje živeli že pred šest tisoč leti. Družine, ki se povzpnejo na priljubljeno pohodniško točko v občini Šentjur, kjer je hkrati arheološki park, lahko zanimivosti o življenju nekoč izvedo ob reševanju izziva, imenovanega Lov na zaklad. Prazgodovinska deklica Firi obiskovalcem zastavlja vprašanja s pomočjo sodobne tehnologije - k iskanju rifniške zvezde jih vodi s pomočjo aplikacije, ki si jo lahko brezplačno naložijo na pametni telefon.
TINA STRMCNIK
Rifnik nad Šentjurjem je priljubljena pohodniška točka, ki obiskovalce nagradi z lepim razgledom, pravi magnet je tudi bogata zgodovina. Rifnik je namreč poseljen vse od mlajše kamene dobe. Na mestu največje poznoantične naselbine na Slovenskem je danes urejen arheološki park, ki ga lahko obiščete celo leto.
Ogledate si lahko temelje dveh starokrščanskih cerkva, sedmih hiš, obzidja s stražar-nicami ter vodnjak. Tam stoji tudi hiša, izdelana na podoben način, kot so bila urejena bivališča v prazgodovini. Na njenih stenah so obešeni razstavni panoji, ki podrobneje opisujejo zgodovino tega zanimivega kraja. Medtem ko so najdbe na ogled v Muzejski zbirki Rifnik in njegovi zakladi v šentjurskem Zgornjem trgu.
Sprehod skozi
zgodovino
K odkrivanju Rifnika na zabaven način v zadnjih mesecih vabi igra, poimenovana Lov na zaklad. Uporaba je preprosta, na pametni telefon si naložimo brezplačno aplikacijo ActionBound in poslikamo QR-kodo ali v iskalnik vpišemo besedo Rifnik.
Pustolovščina se začne ob obzidju, s katerim so se nekdanji prebivalci zavarovali pred napadi in ropanjem drugih ljudstev. Ob ogledu stražnih stolpov obiskovalci razmislijo o tem, s kakšnim orožjem so se branili nekdanji prebivalci. Ob zidovih, ki spominjajo na nekdanje hiše, nas deklica Firi poduči o tem, kako so ljudje zakurili ogenj v časih pred izumom štedilnika ali kuhalne plošče. Nauči nas tudi več o tem, kako so ljudje
Tako naj bi bila videti prazgodovinska hiša iz časov, ko so se prebivalci Rifnika ukvarjali z lovom, ribolovom, živinorejo in obdelovanjem kovina. Kot lahko preberemo v zloženki o Rifniku, je cvetela tudi trgovina, saj je tam vodila jantarjeva pot in severne dežele povezovala s Sredozemljem.
nekoč gradili svoja bivališča, in to še preden so znali iz kovine izdelati orodja, s katerimi so lahko postavili hiše iz kamna in desk. Popelje nas še do obzidja nekdanjih sta-rokrščanskih cerkva, ki so jih tedanji prebivalci zgradili v času pozne antike, pred pri-
bližno 1.500 leti. Ker je ena od njih zelo velika, zgodovinarji in arheologi domnevajo, da je bil morda na Rifniku sedež kakšnega pomembnega cerkvenega dostojanstvenika.
Še ena zanimiva točka na vzpetini nad Šentjurjem je cisterna. Ker na vrhu Rifnika ni
izvira vode, so prebivalci tam zgradili vodnjak, v katerem so zbirali deževnico s streh bližnjih stavb. Ko je bil Rifnik del Rimskega cesarstva, so tam častili posebnega boga vode, ki naj bi živel v reki Voglajni. Če ugotovimo, kako mu je bilo ime, smo spet korak bliže, da rešimo izziv deklice Firi. Njeno vprašanje nas nagovori, da si podrobneje ogledamo tudi del nagrobnika iz časa Rimskega cesarstva in le še korak nas loči do zadnjega izziva.
Iskanje zaklada, ki nas vodi do odkritja rifniške zvezde, je mogoče, tudi če o Rifniku nimate nobenega predznanja. Motiti se je človeško in zato aplikacija ponudi dodatne namige, kako lažje rešiti nalogo. Da je motivacija še večja, čaka najmlajše člane odprave majhen spomin na pustolovščino.
Doživetje v
lokalnem okolju
Novo igro so v Razvojni agenciji Kozjansko razvili v obdobju, ko je epidemija najmočneje prizadela turistično dejavnost. Zaposleni niso čakali, da to obdobje mine, ampak so ga izkoristili za razvoj novih produktov, je pojasnila vodja sektorja za razvoj turizma in podeželja v omenjeni agenciji Breda Retuznik. Dejala je, da so razvoj igre prepo-
znali kot orodje, s katerim lahko povečajo prepoznavnost destinacije in k odkrivanju znamenitosti pritegnejo še več domačinov. Rifnik je namreč glede na občinsko turistično strategijo ena od nosilnih turističnih blagovnih znamk. Sklada se tudi z usmeritvijo v trajnostni zeleni turizem in v osebna doživetja v naravi. »Obdobje koronavirusa, ko smo bili ljudje pozvani, naj ostanemo doma, je kar klicalo k razvoju doživetij v lokalnem okolju. Igro smo razvili z mislijo na družine z otroki, z njo ciljamo tudi na seniorje z vnuki, ki morda ob sprehodu v naravo v teh časih potrebujejo še dodatno animacijo.«
Lov na zaklad je razvil Vid Slana, sodelavec Mladinskega centra Šentjur, ki obiskuje Digitalno akademijo pod okriljem Slovenske turistične organizacije. Z igro je povezan tudi turistični produkt Ujemi rifniško zvezdo, ki vključuje nočitev na eni od šentjurskih turističnih kmetij. Paket je med drugim objavljen tudi na portalu Slovenske turistične organizacije, in sicer v kategoriji posebnih doživetij. Retuznikova verjame, da bo igra, ki odkrivanje zgodovine omogoča na zabaven način, po sprostitvi ukrepov za preprečevanje koronavirusa v Šentjur privabila tudi obiskovalce iz drugih občin.
Ob vzponu na Rifnik boste ob lepem vremenu nagrajeni z lepim razgledom.
Pred približno 1.500 leti, v času pozne antike, so prebivalci Rifnika zgradili starokrščansko cerkev.
f \f f \f
y%ft тЦ1
L •A
Franc Zdolšek, župan Občine Laško
»Covid, ne?urja ... Leto v znamenju izzivov«
Tradicionalni pogovor ob prihajajočem prazniku Občine Laško je bil z županom Francem Zdolškom narejenv času, ko je vlada drugič razglasila epidemijo in ponovno zaostrila ukrepe, da b i zaustavila širjeaje virusa. V Občini Laško so aktivirali štab civilne zaščite, a na jeodlagi izkušnje iz prvega vala šp niso sprejemali dodatnih ukrepov.
ROBERT GORJANC
»Sprejnli smo vsa pravila, ki zaenkrat veljajo na ravni dr-žFvi, Uspešen boj proti covi-du-19 sloni na nas, in ukrepi vlade ne bodo učinkoviti, če jih ne bomo spoštovali,«< jd v uvodnem delu pogovora razmišljal naš sogovornik.
Kako pripravljeni ste; dočakali drugi val in kako ocenjujete spoštovanje ukrepov pri svojih občanih?
V	občini Laško smo se v prvem valu {epidemije uspešno držali ukrepov, zato ni bilo veliko okužb). Teti je zdaj nekoliko več, kar morda govori tudi o tem, da smo se pri spoštovanju ukrepov nekoliko preveč sprostili. Verjamem, da občani ob zaostrovanju epidemiološke slike spet bolj spoštujejo zaščitne ukrepe.
V	prvem valu so v različnih delih Slovenije žarišča okužb predstavljali domovi za starejše. Dom imate tudi v Laškem, kjer okužb ni bilo. Ste se za drugi val ustrezno pripravili v dogovoru z vodstvom doma, da tudi tokrat ne bi prišlo do okužb?
Menim, da vodstvo doma starejših zelo dobro dela in bdi nad dogajanjem v teh razmerah. Seveda nihče ni imun in še ob takopozornem ter učinkovitem izvajanju ukrepov lahko pride do hujšega scenarija. Vesel sem, da v domu starejših v Laakem v prvem valu nismo imeli nobenega prim era. Upam, da bo takso tudi tokrat in da bo najbolj ranljiva skupina prebivalcev dobro prestala tudi drugi val.
Tik pred razglasitvijo epidemije; ste -v Ob čini Laško prejeli priznanje za naj le p-še urejen zdraviliški kraj. Žal tega priznanja niste megli prejeti na slovesnosti v domačem mestu, in sicer na Dnevih slovenskega turizma, ki so bili preloženi zaradi poslabšanja epidemiološke slike ve državi in zaradi ostrejših vladnih ukrepov. Kaj za Občino Laško pom enito priznanje, ki sicer ni prvo?
Praviloma se prijavimo vsaki dve leti. V nrihodnje nameravamo na tanašečaj prijeeljeti tudi Rimske "Toplice, kar nam bo tudi dalo neko merilo uspešnosti iega zdraviliškega kraja. Takšno pri-
zna nje je zagotovo potrditev dosedanjega dobrega dela v občini in njenih prebivalcev, ki dajejo osnovn) tvn dogaja-njo na turistiSnem rodrovju. Semeda so Thermana Laško in Rimake terme pri tem nosilke razvoja turizmo, -v bogatejio turistično ponudbo se vedno bolj uspešno vključujejo posamezni lokplni pridelovalci in drugi pcnudviki. Na tem področju želimo narediti še več, da bi tako lahko bilo čim več ljudina našem poOedelju (samo)zaposlenih v turistični dejavnosti. Mislim, da ima Laško za to velik potencial. Občina je velika skoraj 200 kvadratnih kilometrov, imamo veliko zelenja, uspelo nam je pridobiti tudi naziv Green Destination. Na vseh turističnih področjih je viden napredek, kar prispeva k dobremu počutju gostov.
Turizem je panoga, ki je v času koronavirusa najbolj na udaru, trpi zaradi najhujših posledic. Kakšne bodo te za občino Laško, v kateri je turizem postal ključna strateška razvojna usmeritev?
Zaenkrat v spomladanskem delu beležimo kar velik izpad dohodkov, tako pri turističnih ponudnikih, kot v občinskem proračunu. Turistični boni so pri tem o digrali pomembno vlogo in omočili zapolnjeva-eje nastanitvenih zmogljivosti, hkrats so tudi zelo dobra promocija turističnih krajee v naši državi. Vedno bolj ugotavljam, da marsikateri alovenec ob uveljavitvi turističnih bonov šele spoznava Slove nijo in vse njene lepote-Turizem zagotovo sodi med najzahtevnejše gospodarske panoge, vsak takšen pretres, not je aktualna pandemija, delovanje in atonomičnoet zelo omejuje in tega se zavedamo tudi v Občini Laško.
Hude posledice so letos občini Laško prizadejala neurja. Ste že ocenili razsežnosti in škodo? Iz katerih virov črpate denar za pomoč, računate tudi na pomoč države?
Država razpolaga s predvidenimi sredstvi za blaženje posledice teh škod po naravnih nesrečah, a zaenkrat še nismo bili posebej uspešni pri pridobivanju teh sredstev. Neurja, ki so si julija in av-
Župan Občine Laško Franc Zdolšek: »Odpravljanje poslodic neurij je velik zalogaj za občinski proračun.«
gusta kar sledila, so našo občino zelo prizadela. Ob tem so se sprožali tudi plazovi, ki ogrožajo tri večje stanovanjske stavbe. Med njimi je tudi plaz v Stopcah, pri čemer računamo, da ga bomo v prihodnjem letu lahko sanirali, seveda bo vse odvisno tudi od denarja, ki ga bo za to namenilo ministrstvo za okolje in prostor. Veliko je bilo škode na naši infrastrukturi v krajevnih skupnostih Rečica, Marija Gradec, delno tudi v Rimskih Toplicah, škoda je bila tudi v drugih KS. Občino je prizadel tudi orleanski veter, ki je močno poškodoval gozd v dolini Gračnice, in sicer v obsegu dva tisoč kubičnih metrov lesa. Vse našteto govori o tem, da gre za ogromno škodo, kijo ocenjujemo na več kot tri milijone evrov. Doslej smo iz oUčinskega proračuna s prerazporeditvami za obnovo po škodi namenih pribiižno 8555 0 tisoč evrov.
Tudi v tem lsju se na sejali občinskega sveta kot rdeča nit nadaljuje p roblematika zdravstvene postaje v Rimskih Toplicah, del te nanizanke očitno postaja zdaj tudi prizidek k zdravstvenemu domu. Kakšno je trenutno aktualno stanje glede reševanja teh problematik?
Zagotovo bo treba najti neko rešitev, s katero bodo zadovoljni tudi krajani Rimskih Toplic. Kar zadeva prizidek k zdravstvenemu domu, trenutno pripravljamo občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Računamo, da bi ob koncu tega ali v začetku pri-
hodnjega leta ta dokument lahko bil končan in sprejet v občinskem svetu. Potem bo sledil razpis za izvajalca del, začrtek gradnje bo odvisen tudi od pridobivanja državnih sredatev. Želja vodstva ZD je, da bi prizidek bil zgrajen v celoti, kar pomeni naložbo približ no 3,5 milijo-da evrov, kar le trenutno za občino velik zalogaj. Zato moramo pridobiti delno sofinanciranje države, ki bo po predFidevanjih del evropskih sredstev is Sklada za okreva-njg po covidu-19 namenila za zdravstveno infrastrukturo, Mepimo,da je prizidek k ZD Laško naložba, ki oodi v te paket.
Zagotovo ničcsar ne mcre spremeniti ocene, da Občina Leško s financiranjem države zelo izboljšuje svojo infrastrukturo. Govorimo o prenovi železniške proge od Laškega do Zidanega Mosta, o obnovi ceste in mostov, ki so povezani s tem projektom . .. Končujesegradnja novega mostu čez Savinjo v Marija Gradcu. Kaj ta in ostale infnastrukturne pridobitve pomenijo ea občino Laško?
Zelo sem vesel, da nam je uspelo projekte iz leta 2008 vkljuoiti v evropski in državni projekt cbnovr železniške proge Zidani Most-Celje. Ključna razloga, da nam je to uspelo, je ukinitev niooj-skih prehodov in da smo v občine ž e vse projpkte imeli pripravljene do ravni OPPN, predvsem Laško - jug (most čez Savinjo v Marija Grad-
cu in moot čez; Lahomnico skupaj s podvozom). Podobno je bilo z nadgradnjo železniške infrastrukture v Rimskih Toplicah, za kar smo tudi hitso pripravili delni OPPN, ki gabomo v naslednjih mesecih dopolnjevali z nadoradnjo mostu tez Savinjo, da bi se čim prej začoia gradnja tega mostu. Te obsežne investicije odpirajo m cžno ct goapodarskega in tusi stičnepa razvoj a tudi kruge polovice občines levo od reke Savinje, saj je bil dostop z večjimi avtvbusi in kamioni iztedno oteže n, celo nemogoii S tem bomo tudi doseglienakomernejši razvoj v celotni občinL
Nov most b o rudi veiiko privpeval k prometni razbremenitvi ožjega sredtščo Lnckega, m ar ne?
Seveda, most v marija-graškem ovinku je zelo pomemben tudi zato, ker bo kamionski promet iz starega mestnega jedra mogoče preusmeriti nanj.Predvsem gre za tovorni promet, ki je namenjen v Pivovarno Laško Union, s čimer bo pivovarna dobila mnogo bolj enostavno logistično ponezavo. Oirednji del starega notnega jedra Laškega bo postal tako bolj uporaben tudi za druge dejavnosti.
Nadgradnjo teh obsežnih infrastrukturnih sprem emb bo predstavljala preureditev oziroma obnova starega mestnega jodrn. Kdaj boste začeli uresničevali pred časom predstavljene arhitekturne rešitve?
To ni odvisno samo od oFi čine, marveč tudi od države, ki odobrava projekte z eerop-skimi sredstvi. Nanje računani o tudi pri teh arhitekturnih in infrastrukturnih projektih v starem mestnem jedru. Upamo, da bodo naši projekti do konca leta odobreni in da bomo v drugi polovici priho-dnj ega lrša zizbrani arh itekti že lahko Lačeli prenovo talnih površin.
Vas skrbi prihodnja so-vialna slika v občini kot posledica zaostrovanja ekonomekih razmer zaoadi vovida-19?
Največje težave so zago-tvvo za dejavnosti, ki s o jim zadnji ukrepi ob razglasitvi vpidemije otežili delovanje, ere za storiteena podjetja. Predvsem so se v velikih težavah znašli tisti, ki delajo v turizmu, saj nihče ne more napovedati, kdaj bo ta panoga spet lahko zaživela na običajen način. Počakati je treba tudi na nadaljnje ukrepe države, ki je z vavčerji turizmu zagotovo tudi precej pomagala.
Kaj vas kot župana,rlo-vtka1 občana opogumlja v leh težkih časih, v katerih žovimo?
Vsak se po svoje sooča s temi preizkušnjami, različno doživlja ukreoe. Včasih slišimo, da je ljudem težko v službi, zdaj, ob teh ukrepih, da je težko doma. Am -pak vse to so izzivi življenja, ki vi ga moramo v oakšnih okoliščinah kar najbolje organizirati.
Foto: SHERPA
30
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Gradnja mostu čez Savinjo v Marija Gradcu
Obnova železniške proge in postaje v Rimskih Toplicah
Marija Gradec in Rimske Toplice dobivajo novo podobo
Obsežne infrastrukturne državne investicije v občini Laško vidno napredujejo in se počasi približujejo koncu. Gre za gradnjo novega mostu čez Savinjo v Marija Gradcu ter za obnovo železniške proge in postaje v Rimskih Toplicah ter s tem povezane cestne infrastrukture v smeri proti Jurkloštru.
Kot so povedali na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI), na gradbišču mostu v Marija Gradcu delavci trenutno polagajo hidroizolacijo in asfaltirajo most ter opravljajo zaključna dela na opornih zidovih ter cestnih ureditvah. Dela bodo končana predvidoma do konca no-
vembra. Pogodbena vrednost del je približno 6,7 milijona evrov, izvaja jih konzorcij izvajalcev - Kolektor CPG, Kolektor Koling, Impresa Po-lese in Voc Celje.
V okviru nadgradnje 7,6 kilometra dolgega odseka Zidani Most-Rimske Toplice so bili na novo izvedeni spodnji in zgornji ustroj tirnih naprav (tamponi, odvodnja-vanje, nove tirnice in kretnice) ter nova vozna mreža. Na celotni trasi so bili nadgrajeni tudi objekti spodnjega ustroja - prepusti, mostovi, podporni in oporni zidovi.
Na Železniški postaji Rimske Toplice so bili zgrajeni nov podhod,
otočni peron in parkirišče. Obnovljeno je bilo tudi postajno poslopje, nadgrajene so bile signalno-varnostne ter telekomunikacijske (SVTK) naprave.
Na postaji in na odseku Zidani Most-Rimske Toplice izvajalci del trenutno opravljajo zaključna dela ter odpravljajo pomanjkljivosti, ugotovljene pri končnem tehničnem pregledu.
Istočasno poteka tudi izvedba izvennivojskega križanja ceste Rimske Toplice-Jurklošter in ureditev povezovalne ceste. To je treba zgraditi zaradi ukinitve ni-vojskega prehoda na Železniški
postaji Rimske Toplice. Tako se bo promet z nivojskega prehoda po izvedbi povezovalne ceste preusmeril na nov podvoz, nivojski prehod bo ukinjen. Trenutno sta zgrajeni konstrukcija podvoza in polovica kesona, izkopana je že tudi gradbena jama za črpališče meteornih vod, sledila bo še vodnogospodarska ureditev.
Zaključek del je predviden maja prihodnje leto. Pogodbena vrednost za nadgradnjo Železniške postaje Rimske Toplice, odseka Zidani Most ter ureditve izvennivojskega križanja Rimske Toplice znaša 77,7 milijona evrov. Dela iz-
vaja konzorcij družb Kolektor Koling, Pomgrad, GH Holding, CGP in Megalit.
»Ukrepi v povezavi z razglašeno epidemijo do določene mere vplivajo na izvedbo del, saj se pojavljajo predvsem težave s kadri, ki so odsotni zaradi karantene ali samoizolacije. Izvajalci trenutno težave ustrezno rešujejo s preraz-porejanjem delavcev. Kljub temu bodo omenjene pogodbe uresničene v predvidenih rokih,« so še povedali na direkciji za infrastrukturo.
RG
Foto: SHERPA
Prizidek k vrtcu v Rimskih Toplicah kmalu končan
Trenutno ena večjih naložb Občine Laške je gradnja prizidka k vrtcu v Rimskih Toplicah. Gre za naložbo, na katero so krajani Rimskih Toplic dolgo čakali, saj se vrtec sooča z veliko prostorsko stisko.
»V prizidku bosta dve novi enoti, hkrati pa bo v obstoječem vrtcu igralnico, ki je bila zdaj v uporabi za varstveni del, res mogoče nameniti tej dejavnosti. S prizidkom bomo lahko zadostili vsem trenutnim potrebam po mestih v vrtcu v kraju Rimske Toplice. Uresničili bomo tudi uveljavljene standarde glede povprečne površine na otroka, ki znašajo približno tri kvadratne metre,« je o gradnji prizidka povedal župan Občine Laško Franc Zdolšek.
Izvajalec del je Lesnina MG Oprema, naložba je ocenjena na približno 400 tisoč evrov, končana bo v začetku prihodnjega leta
»Verjamem, da bo otroci z veseljem vstopili v bolj svetel in prostornejši vrtec in da bo nova pridobitev predstavljala večje zadovoljstvo za vzgojitelje in starše,« je še pridal župan Franc Zdolšek.
RG
Foto:SHERPA
Gradnja prizidka k vrtcu v Rimskih Toplicah
Ф Ф
Občina laško
Župan Občine Laško Franc Zdolšek
Spoštovane občankein občani,
smo v novih, drugačnih časih, ki jih moramo sprejeti kot izzive in ne kot težave. Ponosen sem na vse vas, da spoštujete naše ukrepe in delo ter skrbite za svoje in zdravje drugih. Hvala vam.
L etošnji občinski praznik ne bo tnk, kot smo ga vajnni, -v znamenju veselja in Oruaenja. Žal n e moremo in ne smemo organizirati dvnodkov, tude ve sOovennveti, ett eoierioodeljmv pvlznanjk obninskim nagrajencem, saj nam to preprečujejo ukrepi za zajezitev koronavirusa.
Kljub vsemu pa ostanimo pozitivno in optimističzo naeavnanit naj se bomo le tako uspešno spopadli z epidemijo.
Seveda pa si vsi želimo, da bi se naša življenja Uim UiZrejevrnila v ttare, zdrave tirnice, zato Vas pozivam, da se obnašate odgovorno. Pri tem pa ne pozabite drug na drugega, na prijazne pozdrave in besede, ki lahko Vam in drugim polepšajo dni, ki so pred nami.
Drage občanke in občani, čestitam vam ob občinskem prazniku in ostanite zdravi!
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
Podelitev občinskih priznanj, ko bodo to omogočale razmere
Nagrajenci Občine Laško v letu 2020
Ob prazniku Občine Laško je občinski svet imenoval prejemnike letošnjih občinskih priznanj. Podelil je dva zlata grba, štiri srebrne in dva bronasta grba. Kdaj bodo prejemnikom podeljena priznanja, še ni znano, saj Občina Laško zaradi vladnih omejitvenih ukrepov slavnostne seje ne more pripraviti.
ROBERT GORJANC
Na kratko predstavljamo prejemnike letošnjih priznanj v Občini Laško
Zlati grb
Najvišje priznanje je pripadlo Jožetu Staniču, dolgoletnemu direktorju Pivovarne Laško. V pivovarno je prišel jeseni 1964, ko je znašala celoletna proizvodnja piva140 tisoč hektolitrov. To je toliko, kot je znašala proizvodnja julija 1980, ko je modernizirano pivovarno zapuščal. Po odhodu iz pivovarne je vodil bančne posle v Banki Celje, potem se je vrnil v Laško in bil tri leta na čelu Tima. Poslovno kariero je sklenil v Gorenju, ki ga je kot generalni direktor izjemno uspešno vodil od leta 1990 do upokojitve leta 2003. Za svoje poslovno delovanje je prejel števila priznanja, med drugim nagrado GZS za posebne dosežke v gospodarstvu, priznanje manager leta Združenja Manager in srebrni častni znak
svobode RS. Letos praznuje tudi življenjski jubilej, 80 let.
Prejemnik zlatega grba je tudi Mihael Lončar, predsednik Društva invalidov Laško, ki je na tem mestu od leta 2007. V vseh letih vodenja društva se je izkazal kot odličen vodja, organizator in idejni oče mnogih projektov, ki jih je v letih njegovega vodenja izpeljalo društvo, v katerega je vključenih več kot 600 članov. V letu 2011 se je na pobudo društva invalidov Občina Laško vključila v projekt Občina po meri invalidov. Da je občina pridobila to pomembno listino, gre velika zasluga Mihi Lončarju, ki je s svojim zavzetim in predanim delom pomembno pripomogel k prepoznavnosti Laškega kot invalidom prijaznega mesta.
Srebni grb
To priznanje prejme Franci Podkoritnik za izvedbo in promocije Rečiške krožne
poti. Kot zavzet planinec se je lotil za marsikoga neure-sničljive naloge pogajanja z lastniki zemljišč in gozdov, da je bilo mogoče uresničiti pot, dolgo 37,4 km. Letni pohod po Rečiški krožni poti je uvrščen v železni repertoar dogodkov Planinskega društva Laško, MDO Zasavje in Planinske zveze Slovenije. Rečiška krožna pot je postala naj pohodniška pot Slovenije v letu 2019.
Občinski svet je srebrni grb namenil tudi Janezu Lesičar-ju za uspešno delo na področju gasilstva in kulture. Kot poveljnik PGD Jurklošter od leta 1994 skrbi, da društvo dobro sodeluje z okoliškimi društvi in s sosednjimi občinami. Aktivno deluje tudi v Kulturnem društvu Prežihovega Voranca Jurklošter. Od leta 2005 je član gledališke skupine, kjer sodeluje v različnih uprizoritvah in vedno zaseda eno glavnih vlog.
Za aktivno delo na družbenem področju je dobitnik srebrnega grba tudi Jože Kotnik, ki je v občini pustil neizmeren pečat na več področjih: v občinskem svetu je deloval dva mandata, kot član je še vedno aktiven v Svetu KS Laško, opazni so sledovi njegovega delovanja v Društvu upokojencev Rečica, Zvezi društev upokojencev občine Laško in v društvu Sever.
Za uspešno delo na področju nogometa je prejemnik srebrnega grba tudi Zdrav-ko Martun, ki se je uveljavil kot eden najboljših sodnikov v nekdanji Jugoslaviji. Pred začetkom sodniške kariere je bil tudi nadarjen nogometaš. Zaradi izredno dobrega prei-gravanja je dobil vzdevek po brazilskem zvezdniku Garin-chi. Zasluge ima tudi za oživitev nogometa v Laškem leta 1993, ko je nastal klub NK Tim Laško, kjer je med drugim deloval tudi kot trener in glavni organizator.
Bronasti grb
Tudi ta je pripadel nogometu v Laškem, prejel ga Nogometni klub Laško, katerega začetki segajo v leto 1927 in je danes nosilec bogate, osemdesetletne tradicije igranja nogometa v Laškem. Ta je bil obeležen tudi z letošnjo izdajo knjige Nogomet v Laškem, pri kateri je sodeloval tudi nK Laško.
Bronasti grb bo šel tudi v roke Cvetki Sikovšek za uspešno delo na socialno-hu-manitarnem in družbenem področju. Je članica Krajevne organizacije Rdečega križa in prostovoljka RK za področje Ojstrega in Tovstega. Bila je tudi pobudnica Anzekovega pohoda iz Laškega na Svetino.
Po podatkih aplikacije Fotovoltaičnigeografski informacijski sistem (PVGIS), ki jo zagotavlja Evropska komisija, je na območju Laškega možno dosegati letno proizvodnjo več kot 1.100 kilovatnih ur električne energije, za vsak instaliran kilovat moči sončne elektrarne.
Kakšen je sončni potencial vašega objekta?
Za brezplačen izračun obiščite www.ece.si ali nam pišite na energetske.resitve@ece.si.
MEČ kot
1.100
^h/HNNMeW
ENERGETSKE REŠITVE ECE
Član skupine:
и&У	~^
Elektro Celje i
' elektro, -j eorenjska
KER VAM VODA	IZOTEKT 45 let tradicije
NE MORE DO	
ŽIVEGA.	
Slovenski hidroizolacijski _ — -bitumenski trakovi ..^■■и.м^ПШв	мДРМЈ
J
I
ШШШ2
www.fragmat.si

jj 1
FRAGMAT
32
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Prva podelitev certifikatov kakovosti je bila lani ob koncu leta v Thermani Laški.
Lokalni pridelovalci so s KBZ Okusiti Laško pridobili dobro možnost za promocijo in prodajo svojih pridelkov in izdelkov.
Kolektivna blagovna znamka Okusiti Laško dobro zaživela
Za gastronomsko prepoznavno regijo
Da bi povečala lokalno samooskrbo, spodbudila traj-nostni gastronomski turizem in ohranila bogato kulinarično dediščino območja, je Občina Laško s partnerji - Kmetijsko-gozdarskim zavodom Celje, Stikom Laško in Thermano Laško - v minulih letih razvila ter uveljavila kolektivno blagovno znamko (KBZ) Okusiti Laško. Nastala je v okviru evropskega projekta Okusiti raznolikost podeželja. Z vzpostavljenim certifikacij-skim sistemom po modelu Izvorno slovensko omogoča destinaciji in njenim ponudnikom večjo prepoznavnost na trgu, medtem ko kupcu in turistu jamči pristnost in kakovost izdelka ter storitve. Do zdaj so certifikat kakovosti KBZ Okusiti Laško prejeli prehranski pridelki in izdelki, rokodelski izdelki ter jedi in pijače.
ROBERT GORJANC
O učinkih projekta KBZ Okusiti Laško smo se pogovarjali s predstavniki ključnih partnerjev tega odmevnega projekta.
KBZ Okusiti Laško ima za Občino Laško velik pomen, še posebej za razvoj turizma in podeželja. »Ustvariti želi-
mo močno mrežo udeležencev na področju ponudbe in nakupa lokalnih produktov, ki odražajo zgodbe Laškega. Želimo, da kratke oskrbne poti med pridelovalci, predelovalci in ponudniki gostinskih storitev ter javnimi ustanovami in končnimi kupci lokalne certificirane ponudbe, označene s KBZ Okusiti Laško, predstavljajo največjo vrednost za končnega potrošnika. Da domačini in obiskovalci, ki preizkušene dobrote odnesejo domov, ob »pookusu« pripovedujejo zgodbo Laškega. Poleg naštetega je to tudi velika priložnost za domačine, da s svojimi znanji in ustvarjalnostjo oblikujejo možnosti za izboljšanje ekonomskega
CGfllWpb
varnost pri delu
•	celovite strokovne storitve
s podroCja varnosti in zdravja pri delu
•	poZarna varnost
• naloge koordinatorja za varnost in zdravje pri delu na gradbišCu
•	varstvo osebnih podatkov
•	pravne storitve jv sistema HACCP
»KBZ Okusiti Laško se ne sme ustaviti pri hrani in rokodelskih spominkih, ki se prav tako zelo lepo razvijajo znotraj te znamke. Projekt je treba še naprej nadgrajevati, in sicer v smeri novih doživetij, tematskih poti, ima velik promocijski potencial za destinacijo Laško,« razmišlja Nina Pader Topole, vodja marketinga v Thermani Laško.
položaja, za zaposlitev in zaslužek,« je povedala Edina Memić, višja svetovalka za gospodarstvo in kmetijstvo v Občini Laško.
Med cilji, ki so si jih zadali, je bila tudi vzpostavitev lokalne verige dobaviteljev in kupcev ter prodajnih mest pridelkov, izdelkov in storitev novonastale KBZ Okusiti Laško, prav tako skupno nastopanje za večjo prepoznavnost visokokakovostnih dobrin in storitev. Kot je še dodala sogovornica, so v občini zadovoljni z učinki projekta, saj so vidni v okolju in tudi prinašajo koristi članom mreže.
Skupna vrednost projekta Okusiti raznolikost podeželja, katerega vodilni partner je Občina Laško - ostali par-
tnerji so Kmetijsko gozdarski zavod Celje (KGZS - Zavod Celje), Thermana in Stik Laško - je znašala približno 70 tisoč evrov. Projekt, ki je trajal od konca leta 2017 do marca letos, delno financirala Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 80 odstotkov, kar pomeni približno 50 tisoč evrov. Občina Laško je zagotovila denar za ocenjevanja, izobraževanja, delavnice in promocijo KBZ Okusiti Laško.
Kot je še povedala Edina Memić, si v Občini Laško želijo še okrepiti sodelovanje in povezovanje med lokalni ponudniki. "Trenutno občina pripravlja projekt Laška hiša iz preteklosti v sedanjost, ki
bo vključeval gastronomska doživetja. Več podrobnosti o tem bodo razkrili v prihodnje.
Za prepoznavnost
lokalnega
Jožica Krašovec, kmetijska svetovalka v laški izpostavi Kmetijskega zavoda Celje, je povedala, da projekt KBZ Okusiti Laško pomeni širšo podporo prizadevanjem pri zagotavljanju lokalne samooskrbe s hrano, pri razvoju dejavnosti, trženju pridelkov in izdelkov s kmetij. »Certifikat KBZ Okusiti Laško predstavlja prepoznavnost lokalnega in kakovostnega v poplavi vsega, kar danes najdemo na trgu, pomeni dodatno vrednost kakovo-
Spoštovane občanke in spoštovani občani Laškega! Ob občinskem prazniku vam iskreno čestitamo. Želimo vam čim več medsebojnega sožitja in
razumevanja. Predvsem pa ravnajte odgovorno in ostanite zdravi.
Kolektiv Veterinarske postaje Laško www.veterina-lasko.com
NA PRAZNIČNEM OBISKU
33
Okusiti Laško v številkah
53 vseh ponudnikov*
37 ponudnikov prehranskih pridelkov in izdelkov 195 prehranskih pridelkov in izdelkov
11	rokodelskih ponudnikov 58 rokodelskih izdelkov
4 ponudniki jedi in pijač, postreženih na gostinski način
12	jedi in pijač
1 hiša gastronomije
70 tisoč evrov vreden projekt Okusiti raznolikost podeželja
50 tisoč evrov sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRS)
*Število pozitivno ocenjenih ponudnikov v registru KBZ
Izdelke z oznako Okusiti Laško je mogoče kupiti tudi v spletni trgovini (www.lasko.info/trgovina).
stnih pridelkov in izdelkov. Ponuja nove možnosti za sodelovanje z gostinci, javnimi zavodi, s končnimi kupci, z drugimi ponudniki, možnosti za večjo uveljavitev v domačem okolju in posredno tudi podporo ohranitvi in razvoju kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.«
Kot je ocenila, so se ponudniki pridelkov in izdelkov s kmetij v projekt zelo dejavno vključili. Med prejemniki certifikatov za prehranske pridelke in izdelke je večina kmetov. »Ponosni smo na ljudi, ki so pridobili certifikate, saj pomenijo priznanje njihovemu, a tudi našemu svetovalnemu delu pri razvoju ponudbe na podeželju. Veseli nas, da pridelki in izdelki s kmetij s kakovostjo in z izvirnimi zgodbami pomembno sooblikujejo KBZ Okusiti Laško in gradijo prepoznavnost gastronomske zgodbe Laškega,« je poudarila Jožica Krašovec
Sicer pa v KGZS - Zavodu Celje podpirajo prizadevanja za ureditev prostora v Laškem, ki bi poleg prodaje omogočal tudi predstavitve izdelkov, vodene pokušnje, prikaz priprave tipičnih jedi za turiste, otroke iz šol in vrtcev, gospodinje, podpirajo tudi v v celjski območni enoti Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS -Zavod Celje) Trenutno že obstaja nekaj prodajnih mest, na katerih je mogoče kupiti certificirane izdelke (TIC Laško, Thermana, Trgovina Laščanka, Trgovina Katka, Domači kotiček, Laški sejem in Laška tržnica) in kot meni Jožica Krašovec, je ponudbo vsekakor smiselno razširiti.
Gastronomija vse pomembnejša
V Thermani Laško, ki je eden večjih partnerjev v pro-
jektu Okusiti Laško, so poudarili, da gastronomija postaja vedno pomembnejši vidik za gosta, ki prihaja na neko turistično območje. V nastanku kolektivne blagovne znamke Okusiti Laško so zaznali priložnost, da se Laško umesti tudi na kulinarični zemljevid Slovenije. V Ther-mani sodelovanje in vpetost v lokalno okolje uvrščajo zelo visoko na lestvici vrednot, zato so se odzvali povabilu občine in Stika Laško.
»V projektu smo videli dodano vrednost destinacije, ki gostom omogoča, da raziskujejo tudi kulinarične posebnosti tega območja. Prvine, ki jih na ravni destinacije umeščamo najvišje, so poleg termalne vode še pivo, med in zelišča. Vse našteto se lahko odlično uporablja tudi v kulinariki. Imamo kulinarične posebnosti, ki nas ločijo od večinskega dela Slovenije, na primer pregreto smetano, iz katere je narejena tudi naša hišna in destinacijska slaščica laška medenka,« je povedala Nina Pader Topole, vodja marketinga v Thermani Laško.
V podjetju ocenjujejo, da je projekt doslej uspel nad pričakovanji. »Že prej smo v Thermani imeli več lokalnih dobaviteljev, pri čemer smo njihovo mrežo v času trajanja tega projekta še poglobili. Če smo pred začetkom projekta imeli približno deset lokalnih dobaviteljev, jih imamo danes enkrat več. Z njimi sodelujemo tako, da od njih odkupujemo pridelke, iz katerih v svojih kuhinjah pripravimo končne jedi. Nekateri prehrambeni izdelki ali živila so že pripravljeni za končno uporabo in jih lahko takoj ponudimo gostom. Pomembna je tudi gospodarska podpora lokalnemu okolju, prav tako je kakovost tovrstnih živil, pri katerih je pot
od njive do krožnika najkrajša, najboljša.«
Zgodba, ključna za promocijo
Da bi bila ta prepoznavnost učinkovita, da bi dosegla turistične goste, obiskovalce in seveda tudi prebivalce Laškega, kot eden od ključnih partnerjev v projektu skrbi Stik Laško. »Pri vsakem certifici-ranem izdelku ali storitvi je ključna zgodba. Posameznim ponudnikom pri njeni graditvi pomagamo z nasveti, prav tako sodelujemo pri pripravi celostne grafične izdelkov z znamko KBZ Okusiti Laško,« je povedala Marina Bezgo-všek, samostojna strokovna sodelavka v Stiku Laško.
Certificirane pridelke, izdelke in storitve vključenih ponudnikov promovirajo v okviru destinacijske spletne strani www.lasko.info/oku-siti-lasko, FB-strani Okusiti Laško in številnih drugih digitalnih kanalov ter tiskanih medijev. Poleg omenjenih prodajnih mest certificiranih pridelkov in izdelkov ter storitev je na spletni strani www. lasko.info/trgovina možen tudi spletni nakup nekaterih izbranih izdelkov.
V okviru projekta je bila izdana tudi predstavitvena brošura, ki je izšla v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. »Da ima destinacija bogato kulinarično dediščino, ki jo znamo in zmoremo ohranjati ter inovativno nadgrajevati tudi v današnjem času, priča umeščenost številnih naših jedi in pijač v Gastronomsko piramido Slovenije za vodilne destinacije, ki je izšla marca 2020. V njej so za območje gastronomske regije Spodnja Savinjska in Šaleška dolina, Celje in Laško navedeni svato-vska pogača, laška medenka in pivo Laško, laški lonec z lečo in s koprivami, postrv na jur-
kloštrski način, žemeljna potica, zeliščni liker iz 52 zelišč in grenčica Eliksir dolgega življenja ter samostanski meni.«
Da bo KBZ Okusiti Laško tudi v prihodnje prispevala k večji turistični prepoznavnosti Občine Laško, bodo poskusili omogočiti nenehna vlaganja v dvig kakovosti (usposabljanje in investicije
v inovativnost in kreativnost) ter v raznolikost in širjenje ponudbe. Ob tem je sogovornica poudarila, da veriga od njive do mize dobro in uspešno deluje le, če se vsi udeleženci natančno zavedajo svojega poslanstva in dolžnosti ter jih vestno izpolnjujejo.
To je proces, kot je zapisal dr. Janez Bogataj v uvodnem
delu brošure: »Vsa ta prizadevanja, ki jih odpira življenje s KBZ Okusiti Laško, so najboljše sredstvo, s katerim lahko ustvarimo drugačen svet, kot nam ga ponujajo globalizacija in druge človeku ter kulturi neprijazne vsebine.«
Foto: Stik Laško
Marko Pavčnik, Pavus: »S tem projektom smo dobili zanesljive lokalne dobavitelje«
Kot nosilec certifikata Hiša gastronomije je v projekt Okusiti Laško vključena tudi restavracija Pavus na gradu Tabor v Laškem. Lastnik in chef restavracije Marko Pavčnik (intervju z njim smo objavili v prejšnji številki Novega tednika) pravi, da je Okusiti Laško dober projekt za razliko od nekaterih prejšnjih, ki se niso obnesli.
»Gre za tek na dolge proge in posameznik pri tem ne more narediti kaj posebnega. Nujno je, da sodeluje več udeležencev, da je večja konkurenca, povpraševanje se potem okrepi. V gostinstvu na tej ravni še nismo, ponudbo je treba še okrepiti. Velika pozitivna sprememba zaradi tega projekta je pri manjših pridelovalcih, kmetih, čebelarjih ..., ki so začeli uspešno prodajati svoje pridelke in izdelke, kar me zelo veseli. Da lahko imamo tudi zelo zanesljive lokalne dobavitelje, od katerih lahko marsikaj dobimo. Leta nazaj jih je večina rekla, da se ne splača, a s tem projektom se je to spremenilo. Na primer sredina tržnica v Laškem je dobro obiskana, privabi tako ponudnike kot kupce, kar je super. Takšni projekti, kot je Okusiti Laško, imajo pozitiven vpliv in pri njih vedno z največjim veseljem sodelujem,« je povedal Marko Pavčnik.
Marko Pavčnik na stojnici s pridelki lokalnih dobaviteljev na tržnici v Laškem (Foto: Rok Deželak)
MITJA4CRASEK-SfP
mitja.krasek@gmail.com
IZ HLODA
V IZDELEK
Tel: 041 794 272
Email: info@servislipovsek.com MATEJAZUPANC S. P., Belovo 14, 3270 LAŠKO
popravilo strojev in naprav
PRODAJA IN SERVIS drobne kmetijske mehanizacije -
motorne žage, vrtne kosilnice, kose z nitko, vrtni traktorji, čistilci, pihalci listja, vibro plošče, agregati, snežne freze,...
Znamke: Husqvarna, Jonsered, Mcculloch, Lavor, Comet, BCS, Ferrari, Grilo,...
Ugodno in vedno na zalogi tudi razni rezervni deli kot so olja, verige, meči, glave laksov, zaščitna oprema - rokavice, čevlji, hlače, čelade,...
mizarstvo:
-	stavbno in notranje pohištvo
-	oprema poslovnih in gostinskih lokalov
zaga:
-	razrez hlodovine
-	izdelava embalaže
34
PORTRET
Sara Očko, študentka zgodovine in vedno bolj uspešen model
Dekle z eko kmetije pred modnimi fotografi
Če nekatera dekleta brezupno sanjajo o tem, da bi se lahko sprehodila po modnih brveh ali se kot model pojavljala na modnih revijah in v reklamnih oglasih, se drugim po spletu naključij zgodi vse to, ne da bi se za to posebej trudila. Visokoraslo modrooko in svetlolaso Saro Očko je sredi Ljubljane lani februarja opazil direktor agencije IM studio model agency Croatia, jo vprašal, ali je kdaj razmišljala o delu modela, ter ji ponudil sodelovanje. »Bila sem šokirana, saj o tem prej nisem razmišljala. A ker rada poskusim kaj novega, sem pristala,« pravi Sara, ki se letos preizkuša tudi v izboru za mis Slovenije.
TATJANA CVIRN
Pri modelingu Sara Očko sodeluje s tremi agencijami, saj so ji tako poti za delo še bolj široko odprte. Medtem se že lahko pohvali z lepimi dosežki: pojavila se je v revijah in tudi na eni od naslovnic, reklamirala je različne izdelke, lepotne pripomočke, bila je obraz ene od kolekcij ... Skromna 21-letna študentka drugega letnika zgodovine iz Zgornje Rečice pri Laškem je sicer vesela vseh teh uspehov in ima na tem področju kar nekaj načrtov, a na prvem mestu je šola, poudarja in doda, da imajo tudi v agenciji njen urnik predavanj, da vedo, kdaj ima čas za snemanja ali fotografiranje.
Suhcenost kot prednost
»Prvič me je v Celju, ko sem hodila še v srednjo šolo za gostinstvo
Foto: Vincent Alvarez
in turizem, opazil fotograf Boštjan Kozamurnik in posnela sva nekaj fotografij.« Bila je zanimiva izkušnja, se spominja sogovornica, ki si več kot to ni obetala in tudi fotografij ni nikamor poslala. Preden je naredila odločilen korak in pristala na ponujeno sodelovanje agencije, se je seveda pozanimala o njej, z enim od njenih modelov je šla tudi na kavo, da se je prepričala, da je vse v redu. Danes ne more prehvaliti sodelovanja in dobrih odnosov. Z delom se je naučila tako rekoč vsega, kar je treba znati v tem poslu, a proces učenja še vedno traja, vsaka nova izkušnja ji da nekaj več.
Pred časom je obiskala Pariz, se udeležila nekaterih avdicij in snemanja ter spoznala nove ljudi.
it 1
Foto: Vincent Alvarez
i
Na enem od snemanj je fotograf želel, da bi bila povsem brez ličil. »Malo sem se ustrašila, kako bom videti na teh fotografijah, a zaradi dobrega vzdušja sem se povsem sprostila in ko sem dobila fotografije, sem ugotovila, da so
»Še najraje imam fotografiranja, bolj so mi všeč kot hoja po modnih stezah.«
res odlične. Pomembno je, da se v svoji koži dobro počutiš, da si samozavesten,« pravi Sara, ki vse to obilno nabira v zadnjem času in priznava, da ji v osnovni šoli ni bilo vselej lahko. »Vedno sem bila suhcena, nesamozavestna zaradi videza. Nisem bila med priljubljenimi.« A nazadnje je bil ravno njen videz tisti, ki ji je pomagal na novi poti. Vse dosedanje izkušnje, tudi negativne, so po njenem mnenju prispevale k temu, da je danes prijazna in sočutna, da lahko drugače gleda na svet in drugih ne sodi le po videzu. Za samozavest se ji zdi pomembno tudi to, da ima podporo za svoje delo z vseh strani, tako doma kot pri prijateljih in v agenciji.
Zgodovina in stiki z
ljudmi
Zadnje tedne spremlja od doma predavanja na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na mizi ne gre brez sladkega prigrizka. Na srečo Sara nima težav s težo in se ji zanjo ni treba posebej truditi, čeprav skrbi za svoje telo s telovadbo, z dovolj vode in s primerno hrano. Vegetarijanka je že vrsto let in si sama pripravi marsikatero okusno jed. »Imam srečo, da tudi moja mami pozna vrsto teh receptov in mi je od začetka pomagala.« Zaveda se, da modna industrija temelji na videzu in da mora skrbeti za svojo
podobo, če želi uspešno nadaljevati kariero. »Doslej mi v agenciji nikoli niso rekli, da bi morala karkoli spremeniti, shujšati ... Prejšnji teden sem se na primer postrigla in se šele potem spomnila, da bi o tem morala seznaniti agencijo, ki bi morda ravno zame dobila delo, primerno za dolgolasko ... Poslala sem jim fotografijo z novo podobo in se opravičila, a so se odzvali zelo pozitivno, češ da mi nova pričeska pristaja .«
Ker je rada med ljudmi in nima težav pri navezovanju stikov, se dobro znajde v vsaki situaciji. V srednji šoli je izbrala turistično-ga-stronomsko smer, saj se ji je zdelo zanimivo delo v turizmu, a pri izbiri študija je zmagala ljubezen iz otroštva. »Doma na televiziji ni bilo programov z risankami, zato sem že od malega gledala zgodovinske dokumentarne filme. Takrat sem vzljubila zgodovino, ki mi je bila v osnovni šoli še bolj všeč.« V srednji šoli je ni bilo tako veliko, zato je sama brala in se izobraževala. V primeru, da ne bi bila sprejeta na študij zgodovine, bi ostala v turizmu, saj drugih študijskih želja ni imela, pravi Sara, ki jo najbolj zanima socialna zgodovina, ki preučuje življenje ljudi.
Zastonj zelenjava in
telovadba
Te dni nekoliko pogreša prijatelje in druženje, a se tudi doma zelo dobro počuti. Resda je bivanje doma povezano tudi s pomočjo pri opravilih na ekološki kmetiji, a s tem nima težav. »To, da sem doma s kmetije, ima vrsto prednosti: imam zastonj zelenjavo in telovadbo, torej marsikaj tistega, česar drugi nimajo,« pove v smehu. »Sčasoma sem ugotovila, da so to same prednosti. Hvaležna sem, da sem odrasla na kmetiji, kjer smo imeli s sestro in z bratom ves čas na voljo zdravo prehrano in veliko prostora za igro. Starša sta nas naučila, da moramo biti delavni in pošteni in da moramo imeti radi drug drugega. Privzgojila sta nam tudi delovne navade, ki niso nepomembne, in spoznanje, da si je treba denar prislužiti. Že v srednji šoli sem tako delala v trgovini, kar mi je bilo tudi v veselje.«
»Lepota je zelo subjektivna stvar, meni ne bo všeč isti fant kot moji prijateljici. Na srečo ...«
Pozitivna naravnanost je tisto, kar je po njenem mnenju prav tako pomembno pri vsakem delu, meni sogovornica, ki zato ne najde nobene slabe besede niti za »tekmice« pri poslu. »V Parizu sem bila v stanovanju z dvema Nizozemkama, z Estonko in s Slovakinjo. Vse smo se potegovale za čim več možnosti, a ni bilo med nami nobenega ljubosumja. Ravno nasprotno, podpirale smo se in si pomagale, si svetovale .« se spominja Sara, ki se želi vrniti v Pariz in se preizkusiti tudi v drugih evropskih prestolnicah mode. So trenutno v modi določeni tipi deklet, morda visoke blondinke, ali ni pravila, vprašam Saro. »Zdi se mi, da ni nekega pravila, naročniki iščejo zelo različne tipe deklet glede na obliko obraza, tip telesa, barvo kože in las. Drugačnost je vedno bolj sprejemljiva tudi v svetu mode,« je prepričana. Dekletom, ki bi se rada lotila tega posla, zato svetuje, naj predvsem poskrbijo zase, za svoje telo, za svojo dobrobit, potem se bodo stvari same odvile v pravo smer. In na prijaznost naj ne pozabijo. »Tista
PORTRET
35
»Moja mama je moj največji navdih in vzor. Rada bi zrasla v žensko, kakršna je ona: prijazna, poštena, sočutna.«
dekleta, ki sem jih spoznala in so v tem poslu najbolj uspešna, so pravi >sončki<, so najbolj prijazne, pozitivne osebe.«
Vse je priložnost za učenje
Ker je Sara odprta za novosti in vedoželjna, je tudi sodelovanje v projektu za mis Slovenije vzela kot priložnost za učenje in nabiranje novih izkušenj. »Povabila me je bivša misica. Ko so nam predstavili projekt, se mi je zdel zanimiv zaradi predavanj in ponujenega znanja z različnih področij.« Kandidatke so se spoprijele tudi z različnimi izzivi. »Izdelati smo morale na primer svojo eko obleko iz materialov, ki so nam jih pripravili. Ker prej nisem še nikoli šivala, je bil zame to zelo velik izziv. A obleka je na koncu v redu izgledala - glede na moje šiviljske sposobnosti,« se spominja Sara, ki se je izmed približno 40 kandidatk prebila med finalistke tekmovanja. Finalni del je zaradi koronavirusnih razmer prestavljen na marec, ko naj bi okronali novo mis Slovenije.
Učenje se tako zanjo nikoli ne konča, vsak projekt je priložnost, da kaj doda k znanju, ki ga že ima. Tako kot to sicer velja v življenju, je prepričana Sara Očko, ljubite ljica zgodovine, mode in vsega lepega.

Foto: Cassandra Coldeboeuf
36
PORTRET
Darja Arh Centrih, učiteljicain pisateljica
»Konec zgodbe mora biti srečen«
Sredi oktobra je pri založbi Primus izšel mladinski roman Presneti deveti, prvenec Darje Arh Centrih, učiteljice v OŠ Ljubečna, ki je doslej objavljala le krajše zgodbe in dramska besedila. Roman je sijajen preplet precej običajnih situacij v življenju devetošolcev, kot sta recimo vprašanji, s kom bo kdo plesal na valeti in kdo je komu všeč, kot tudi globljih in težavnejših trenutkov, kot so ločitev staršev in pasti na spletu. Roman nas na zanimiv način pouči, da ni vse zlato, kar se sveti, in da sta zaupanje ter resnica še vedno temelj vsakega pravega odnosa.
MARJETKA R. LESJAK
Virov, iz katerih je črpala snov za roman, ji kot učiteljici, mami dveh najstnikov in ženi seveda ne manjka. »Osrednji liki, učenci, starši in učitelji, so zasnovani iz časa, ko sem sama hodila v šolo, nekaj jih je iz pripovedovanj mojih otrok o tem, kaj se dogaja v njunih šolah, nekaj seveda tudi iz različnih prigod v šoli, kjer poučujem,« razkriva avtorica, ki se dobro zaveda razlik, prisotnih v življenju štirinajstletnika v času, ko je bila sama v teh letih, in danes.
»Če primerjam štirinajstletnike v obdobju, ko sem bila sama v zadnjem, takrat še osmem razredu osnovne šole, in današnje devetošolce, sta ključni razliki računalnik in mobilni telefon. Naša generacija takrat ni bila vajena biti ves čas v stiku. Resda smo se tu in tam slišali po navadnem telefonu, tistem z vrvico, vendar popoldne nikoli nisem bila toliko v stiku s sošolci, kot sta moja hči in sin. Odraščala sem na Grobelnem in sem bila v takratni generaciji osmošolcev edina iz kraja, ki sem tisto leto obiskovala osnovno šolo v Šmarju pri Jelšah. Prav tako do prvega letnika srednje šole sploh nismo imeli računalnika, kaj šele interneta, zato se nam o spletnih pasteh ni niti sanjalo,« našteva in opozarja še na »pametni« telefon, ki ga prav tako ni imela, kar pomeni, da je bilo fotografiranja in izsiljevanja s fotografijami veliko manj, kot se to dogaja danes. A priznava, da vendarle obstaja veliko stvari, ki so si zelo podobne. »Pomagali smo si, če komu ni šlo, bili smo zaljubljeni, imeli smo težave z učitelji, nekateri učenci so se raje učili kot drugi. Vse to je bilo takrat in je še danes.«
Izzivi devetošolcev
Ob vprašanju, kaj bolj bremeni današnjega devetošolca, šola ali ljubezenske težave, učiteljica angleščine in francoščine priznava, da se v učiteljski vlogi večkrat srečuje s težavami, povezanimi s šolo, doma ob dveh najstnikih (hči Neža obiskuje prvi letnik Gimnazije Celje - Center, sin Andraž osmi razred OŠ Šmartno ob Paki) pa vidi, da jih pesti še kup drugih skrbi. »Razlika med deklicami in dečki je velika. Deklice rade
»Ko me člani družine vidijo s kavo in knjigo v roki, se opozarjajo: >Pusti mamico
govorijo o sebi in o tem, kdo je komu všeč, sploh mlajše. Seveda sčasoma tudi pri njih napoči trenutek, ko ta vir informacij začne usihati. Fantom je pogosto nerodno, nič kaj radi ne delijo osebnih informacij, radi zafrkavajo dekleta, se norčujejo, o ljubezni se ne želijo pogovarjati. Nekateri se celo agresivno odzovejo, že če se naključno njihovo ime pojavi kje v srčku skupaj z imenom kakšne sošolke. Treba je vedeti, da so in vedno bodo obstajale izjeme in da vseh ne moremo metati v isti koš.«
Ko se je spomladi 2018 avtorica romana Presneti deveti lotila pisanja, je pripravila načrt zgodbe. »Ker sem spontana oseba, kar se pisanja tiče, se je ta načrt med pisanjem kar nekajkrat spremenil. Začeti sem nameravala z iskanjem soplesalca za valeto, in s tem se roman dejansko začenja. To je bilo v tistem obdobju zelo aktualno tudi pri nas doma. Ostale teme so se porajale sproti. Na začetku nisem nameravala pisati o ločitvi staršev, tudi o internetu ne,
vendar se mi je med pisanjem zdelo dobro, da bi vključila tudi te teme.« Roman, ki je nastajal za mizo v domači kuhinji pretežno ob zgodnjih jutranjih urah med počitnicami, je končala do poletja 2019. Izdala ga je v okviru projekta Avtorji pod okriljem založbe Primus, ki ga je odkrila povsem naključno med brskanjem po internetu. »Internet niso samo pasti. Če ga uporabljaš po pameti, je zelo koristna zadeva. Meni je v tem primeru prišel zelo prav.« Založba Primus s tem projektom ponuja neznanim ali manj znanim slovenskim avtorjem, da njihova dela zaživijo v knjižni obliki. Nase prevzame vse obveznosti in stroške, ki jih zahteva izdaja knjige. Proizvodni stroški produkcije se pokrijejo iz prodaje prvih izvodov, kljub temu ima izdana knjiga vse možnosti tako za dostojen vstop na knjižni trg kot tudi za to, da postane tržno uspešna.
O prevodu mladinskega romana ne razmišlja. Kot odlična poznavalka angleškega in francoskega jezika meni, da se vsega zapisanega ne da enoznačno prevesti v drug jezik, ne da bi se pri tem izgubil osnovni pomen. »Verjetno bi mi bilo lažje že v osnovi pisati v tujem jeziku kot prevajati.«
Z zgodbami do prvega
zaslužka
Darja Arh Centrih je svoj prvi roman napisala »na roko« že v osnovni šoli, a ga je žal med selitvijo nekam založila. Že takrat je izredno rada pisala spise, pogosto je pomagala tudi svojim sošolcem in prijateljem iz drugih razredov. »Naslov spisa
PORTRET
37
Sestavljanje sestavljank, pletenje in šivanje gobelinov bodo pozimi zamenjali skrb za kaktuse.
smo vedno dobili vnaprej. Pri pisanju smo lahko napisali osnutek, ki smo ga nato prepisali >na lepo<, saj se je ocenjevala tudi oblika. Sošolcem in prijateljem je kmalu prišlo v navado, da so me za osnutek prosili, ko smo vozači v jedilnici šole čakali na začetek pouka. Nekoč me je tako poiskala prijateljica in me pozdravila: >Darja, pišemo spis z naslovom Megla. Prosim, napiši nekaj.< Z veseljem sem ji spisala osnutek, ki ga je po nekajminutnem zatopljenem kracanju po svojem listu spretno zamenjala z mojim. Potem je morala poskrbeti le še za čim lepšo pisavo. Na ta način sem pridobila veliko petic in štiric, čeprav uradno niso bile vse moje.«
Bolj resno se je pisanja zgodb lotila v gimnazijskih letih. »Pisati sem začela, ko sem dobila računalnik, v prvem letniku na >kajuhu<. Šlo je za ljubezenske zgodbe, ki sem jih pošiljala v uredništvo Ljubezenskih zgodb. Ta revija danes žal ne objavlja več zgodb v takšni obliki, kot jih je takrat.« Pisala je predvsem najstniške ljubezenske zgodbe, nekaj jih je bilo objavljenih tudi v reviji Antena. »Objavljenih je bilo približno 15 zgodb, za vsako sem prejela zelo lep honorar, ki mi je predstavljal skoraj še eno štipendijo.« Te zgodbe niso bile poimensko podpisane, kar je takrat ni motilo. »Spomnim se, kako sem bila razočarana, ker ena od zgodbic, ki sem jo poslala, ni in ni bila objavljena. Nekega dne je sošolka ob branju zgodbe v Anteni, ki sem jo kljub vsemu kupila na poti z železniške postaje do šole, pripomnila, da jo spominja na moj stil pisanja. Ko sem pogledala še sama, sem ugotovila, da gre prav za tisto, ki sem jo tako težko pričakovala. Veselje je bilo nepopisno. In revija je potem še cel dan potovala po razredu.«
Pisala je tudi v času študija na Filozofski fakulteti v Ljubljani. »Ko sem se poročila in dobila otroka, sem za nekaj časa nehala tako pisati kot brati. Ko sta toliko zrasla, da je začel ostajati čas tudi samo zame, sem končno ponovno vzela v roke najprej svoje ljubljene romane, nato še računalnik in začele so nastajati nove zgodbe, tokrat nekoliko drugačne.« Anglistka in francistka zdaj ne piše več za odrasle, temveč za mladino. »Pri pisanju zanje mi tem ne zmanjka in tudi tematika mi je ljuba.«
V svetu drame
In ne piše več samo zgodb, marveč tudi dramska dela. »Drama mi je blizu. Razlika med pisanjem romana in drame je, da pri romanu lahko značaje oseb na dolgo opisujem, pri drami pa se morajo značaji in zgodba razbrati zgolj iz dialoga.« Da ji to nedvomno leži, sta dokazala že dva natečaja javnega sklada za kulturne
dejavnosti za najboljše otroško oz. mladinsko dramsko delo. Njeni drami Svit in čarobni napoj ter Zajček z očali sta bili namreč izbrani in objavljeni s še drugimi štirimi izbranimi deli v knjižni obliki, prva v Šepetki in druga v Potepki. Z dramo se je sicer spogledovala že ob pripravah na frankofonske dneve. »V ta namen sem napisala dve krajši predstavi, kjer sta se mešali slovenščina in francoščina. Obe sta bili postavljeni na oder in sta bili tudi zelo dobro sprejeti.« Trenutno avtorica mladinskih del čaka rezultate tretjega natečaja JSKD za dramska dela za otroke in mladino.
Kot avtorica dramskih besedil je dejavna tudi v OŠ Ljubečna. »Kolegica Katja Medved je izredno predana dramskemu krožku in ker težko najde primerno delo za uprizoritev, me je prosila, naj ji napišem besedilo. Najprej sem jo prosila, naj mi opiše, kakšno zgodbo želi, potem sem jo med letošnjimi poletnimi počitnicami tudi napisala.« Tako je nastalo delo, namenjeno času letošnjih božično-novole-tnih praznikov, a žal zaradi šolanja od doma in izrednih koronarazmer uprizoritve na šolskih odrskih deskah letos najverjetneje ne bo.
Vsestranska učiteljica in pisateljica se je preizkusila tudi v pisanju za starejšo generacijo. »Ta mi je prav tako blizu. Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Celje sem učila francoščino in angleščino. Eno skupino sem poučevala kar devet let, tako da se rada pošalim, da so z menoj naredili celo osnovno šolo francoščine.« Zdaj občasno sodeluje tudi z Ljudsko univerzo Velenje. Prav zaradi stikov z bolj ali manj starejšimi učenci in zaradi poznavanja njihovih zgodb ter tegob je za natečaj za žlahtno komedijsko pero prijavila dramo jesen@gmail.com, ki govori o spoprijemanju starejše generacije z moderno tehnologijo. Ta drama ni bila izbrana. »Žal mi je, da pri natečajih avtorjev del, ki niso izbrana, o tem ne obvestijo. Pogrešam povratno informacijo, recimo obrazložitev, zakaj neko delo ni bilo izbrano. Kritika ni vedno slaba. Včasih avtorju pomaga zoreti. Ko sem se pozanimala, kaj se s temi deli zgodi po natečaju, so mi odgovorili, da jih arhivirajo. Ker mi je bilo drame vseeno škoda, sem jo ponudila v branje nekaterim članom lokalnih kulturnih društev, ki delujeta v občini Šmartno ob Paki. Žal zaradi >korone< do odrske predstavitve še ni prišlo, čeprav jim je bilo moje delo zelo všeč.«
Prednost imajo
ljubezenske zgodbe
Kako se rojeva dobra zgodba pri Darji Arh Centrih? »Če bi videli v mojo glavo, bi bili zgroženi. V njej se prepleta najmanj pet zgodb, a žal
Darja Arh Centrih (desno) z možem Andrejem, s hčerko Nežo in sinom Andražem
nimam časa, da bi vse prelila na papir. Veliko premlevam zgodbe med polurno vožnjo na poti v službo in domov, nato premlevam pogosto še doma. Neredko komaj čakam, da >dobim svoj mir<, da lahko sedem za računalnik in začnem premleto zapisovati, a se velikokrat zgodi, da potem zgodbo zapeljem v povsem drugo smer,« pravi sogovornica, ki dodaja, da nekatere zgodbe zorijo v glavi tudi po več let. Pri tem je nikoli ni zamikal svet kriminalk ali znanstvene fantastike. Potiho vseeno priznava, da je zelo rada prebirala zgodbe o Harryju Potterju. Z družino so vseh sedem knjig prebrali na glas in po vsaki prebrani knjigi obvezno pogledali tudi njeno filmsko različico. Letos so nameravali obiskati London in studio, kjer so te filme snemali, a je načrt, tudi tokrat zaradi »korone«, že dvakrat padel v vodo.
Ko izbira knjigo za branje, ki je poleg ukvarjanja s kaktusi in sestavljanja sestavljank s čim več koščki njen najljubši konjiček, najprej prebere obnovo. Če jo pritegne, preprosto ve, da bo prava zanjo. »Rada prebiram dobre ljubezenske zgodbe, takšne preproste, da se ob njih sprostiš in da že na začetku veš, da bo konec srečen. Kajti konec mora biti srečen. Če mi knjižničarka že takoj pove, da razplet ni >holivudski<, se knjige raje sploh ne lotim. Žal je v življenju tako, da nikoli ne veš, kaj te čaka in kaj slabega se ti lahko zgodi. Ko vzamem v roke knjigo za sprostitev, si želim lepih trenutkov ob prijaznih, pozitivnih razpletih.

Trenutno zelo rada berem romane Susan Elizabeth Phillips.« Zaradi »korone«, ko so obiski v knjižnicah omejeni, se o knjigi pozanima na spletu, na forumih in knjižnih straneh, potem knjige rezervira s pomočjo spleta in jih v knjižnici samo prevzame.
Polna načrtov
Kako je z ljubeznijo do knjig pri njenih najstnikih? »Pri nas doma velja pravilo, da se bere. Žal je potem to videti tako, da jaz ves čas sprašujem, ali sta že prebrala tistih nekaj dodeljenih strani na dan ali ne. Mama na koncu kljub zmrdovanju običajno zmaga.« Darja Arh Centrih priznava, da tudi njena otroka nista imuna na skušnjave pametnega telefona, vendar izbira zanimive zgodbe ali katerekoli knjige avtorja Davida Walliamsa zadostuje, da jo tudi otroka prebereta na mah. Avtorica otroških in mladinskih del pravi, da se med otroki kljub absolutni nadvladi mobilnih telefonov najde
nekaj navdušenih bralcev, čeprav so redki. »Prijateljica hčeri skriva knjige. Hči obiskuje šele drugi razred, a je prebrala že dve deli Harryja Potterja. Tega jaz ne bom dočakala.«
Okolje, v katerem ustvarja ljubiteljica mladinskih del Dese Muck, je spodbudno. »Ko začnem pisati, otrokoma in možu povem, da želim imeti uro časa za pisanje, nato se zaprem v kuhinjo in vedno me pustijo pri miru. To mi pomeni največ.« Pri njenem delu jo spodbujajo tudi prijatelji in sodelavci.
Načrtov avtorici, ki ji pisanje predstavlja sprostitev in jo osrečuje, ne manjka. Tako tehničnih kot vsebinskih. »Rada bi se naučila desetprstnega slepega tipkanja. Glede del imam nekje v glavi načrt v zvezi s promocijo Slovenije, trenutno čakam na rezultate natečaja JSKD, nastaja tudi že osnutek novega romana, za katerega upam, da bo prav tako kot Presneti deveti sprejet v okviru projekta Avtorji.«
Foto: SHERPA
38
INFORMACIJE
V minulih mesecih se je povpraševanje po slovenskem sadju povečalo.
Izberite sadje z znakom »izbrana kakovost - Slovenija«
Pri izbiri sadja na trgovskih policah imamo potrošniki široko izbiro. Za nasvet, katero sadje izbrati, smo povprašali Borisa Oreška, predsednika sektorskega odbora za sadjarstvo po Zakonu o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (ZPKŽP).
Sogovornik že od samega začetka sodeluje pri vstopanju sektorja sadja v nacionalno shemo kakovosti živil pod imenom »izbrana kakovost« in pri aktivnostih v okviru nove promocijske kampanje za sadje s sloganom »Najboljše imamo doma«. Tudi sam je kot sadjar vključen v shemo »izbrana kakovost« in meni, da promocija pomembno prispeva k izobraževanju potrošnikov o pomenu kakovostnega sadja in umeščanju slovenskega sadja na prodajne police.
Pridelovalci in predelovalci sadja ste za pridelovalci in predelovalci mesa in mleka tretji sektor, ki je vstopil v promocijo sheme »izbrana kakovost«. Zakaj je promocija v okviru sheme za vaš sektor pomembna?
Zaradi neugodnih vremenskih dogodkov, kot sta pozeba in toča, ki so v zadnjih nekaj letih prizadeli sadjarstvo v Sloveniji, je posledično ponudba slovenskega sadja v trgovinah upadla.
»Pričakujemo, da se bodo pozitivni učinki promocije odražali v večjem povpraševanju po slovenskem sadju.«



T
O н
j

Znak »izbrana kakovost - Slovenija« označuje izdelke preverjene kakovosti.
Prodajne police je tako povečini zasedalo sadje iz tujine, ki pa ne dosega kakovosti slovenskega sadja. Prav zato je promocija kakovostnega slovenskega sadja v tem trenutku še kako potrebna in jo pozdravljamo. Z veseljem lahko povem, da smo s kakovostjo letošnjega pridelka zadovoljni, obenem pa tudi opažam, da se je v minulih neobičajnih mesecih povpraševanje po slovenskemu sadju povečalo. Nastalo situacijo moramo nujno izkoristiti in prepričan sem, da bo tudi promocija sadja iz sheme »izbrana kakovost« bistveno pripomogla k temu.
Kaj je bil glavni povod za vključitev sektorja sadja v shemo »izbrana kakovost«?
Kot glavni razlog bi izpostavil lažje razlikovanje kakovostnega
slovenskega sadja na prodajnih policah. Znak »izbrana kakovost - Slovenija« potrošniku zagotavlja, da je sadje pridelano oziroma predelano v Sloveniji pod vsemi pogoji, ki jih predvideva specifikacija sheme. Pridelovalci in predelovalci sadja, ki so vključeni v shemo, potrošniku med drugim zagotavljajo slovensko poreklo in optimalno kakovost sadja na prodajnih policah.
Kdaj so se prvi pridelovalci in predelovalci sadja vključili v shemo »izbrana kakovost«? Kakšen delež celotne pridelave sadja predstavljate?
Prvi pridelovalci in predelovalci so se v shemo vključili leta 2018 in v tem letu pridobili tudi prve certifikate. Danes je certifi-cirana skoraj polovica vseh površin intenzivnih sadovnjakov.
INFORMACIJE
39
V Sloveniji je jabolko še vedno najpomembnejša sadna vrsta. Zato je tudi delež certificiranih pridelovalcev jabolk najvišji. Trenutno so v shemo vključeni pretežno večji sadjarji. Tudi s pomočjo nove promocijske kampanje za sadje s sloganom »Najboljše imamo doma«, ki se je začela letošnjo jesen, in njenimi pozitivnimi učinki na potrošnjo slovenskega sadja pričakujem, da se bo v shemo vključilo še več sadjarjev.
Kakšna so pričakovanja sektorja sadja glede učinkov promocije sheme »izbrana kakovost«?
Sektor sadja je v velikem pričakovanju učinkov nove kampanje. ZPKŽP namreč obvezuje vse sadjarje, da plačajo prispevek za promocijo, ne glede na vključenost v shemo. Pričakujemo, da se bodo pozitivni učinki promocije odražali v večjem povpraševanju po slovenskem sadju in s tem posledično v povečanem številu sadjarjev, ki bodo na novo vstopili v shemo. Z večjim povpraševanjem po slovenskem sadju z znakom »izbrana kakovost - Slovenija« se bo posledično povečala tudi ponudba različnih vrst slovenskega sadja z znakom »izbrana kakovost - Slovenija«, ki so bile do sedaj našemu potrošniku slabše dostopne.
Katere izzive na področju sadjarstva vidite kot predsednik sektorskega odbora za sadjarstvo po ZPKŽP?
Ključna izziva v prihodnosti, ki ju želim izpostaviti, sta predvsem pridelava sadnih vrst, ki do zdaj niso bile običajne v slovenskem prostoru, in zagotavljanje ustreznih količin pridelka sadja, ki bodo zadoščale za vzpostavitev organizirane ponudbe v trgovini. Prav tako bo potrebno stalno
Kakovostno sadje prepoznate po »smešku« na znaku »izbrana kakovost - Slovenija«.
zagotavljati sadje vrhunske kakovosti in spremeniti odnos tako potrošnika kot trgovca do slovenskega sadja na prodajnih policah.
Sadjarji in predelovalci se dobro zavedate prednosti, ki jih prinaša znak »izbrana kakovost - Slovenija«. Katere so ključne prednosti za potrošnike?
Z nakupom sadja, ki ima znak »izbrana kakovost - Slovenija«, pridelovalci in predelovalci potrošniku jamčimo, da je bilo sadje v celoti pridelano in predelano v Sloveniji. Znak odraža visoko kakovost in redni nadzor proizvodnje, zato lahko potrošniki pričakujejo kakovostno sadje in proizvode iz sadja, ki so polnega okusa. Prav tako je pomembno, da so prodajne police, kjer se nahaja sveže sadje, pravilno označene z znakom »izbrana kakovost - Slovenija« in da se sadje iz sheme »izbrana kakovost« ne meša z ostalim sadjem. Poudariti želim tudi to, da se mora pri nakupu sadja v trgovini s sadjem ravnati skrajno skrbno in previdno. Za skrbno ravnanje s sadjem na prodajnih policah smo odgovorni vsi, tako mi kot potrošniki, kot tudi trgovci.
Na kaj moramo biti potrošniki pozorni pri nakupu sadja?
Pri nakupu vam svetujem, da poiščete sadje, ki je označeno z znakom »izbrana kakovost - Slovenija«. Znak boste prepoznali v obliki »smeška«. Obenem posegajte po sezonskem sadju in
sadnih vrstah, na katere je vaše telo optimalno prilagojeno. Prav tako sezonsko in lokalno pridelano sadje vsebuje večino koristnih snovi, ki jih vaše telo potrebuje in je maksimalno koristno in potrebno za delovanje vašega imunskega sistema. Pridelovalci sadja bomo morali
na drugi strani sprejeti zavezo, da vam bo tovrstno sadje glede na sezono tudi dostopno. Ko boste pri nakupu povpraševali po sadju z znakom »izbrana kakovost - Slovenija«, boste s tem spodbudili tudi trgovce, da takšno sadje umestijo na svoje prodajne police.
Prosim, zaključite naslednjo misel: Z izbiro sadja ali proizvodov iz sadja z znakom »izbrana kakovost - Slovenija« je potrošnik...
... podprl slovenskega sadjarja, ki na slovenskih tleh prideluje oziroma predeluje sadje višje kakovosti na okolju in lju-
dem prijazen način.
Poseganje po izdelkih z znakom »izbrana kakovost -Slovenija« pomeni podporo slovenskim pridelovalcem in slovenski prehrambni industriji. Naj vas pri izbiri vodi slogan promocijske kampanje za sadje: »Najboljše imamo doma.«
Promocija kakovostnega slovenskega sadja je v tem trenutku še kako potrebna.
NAŠE SUPER SADJE
www.nasasuperhrana.si П nasasuperhrana
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
IN
SLOVENSKI PRIDELOVALCI IN PREDELOVALCI SADJA
40
75 LET NOVEGA TEDNIKA
Kako smo poročali o Tednu domačega filma
Podelitev Badjurovih nagrad
Nagrada „Cvetju"
Včeraj zveiVr so v coljskl klnodvonmi Union podelili letošnje ßadjurove nagrade. Zaradi plfcdčosnega zaključka redakcije dunes objavljamo Le krajfto Informacijo o tem pomembnem kulturnem do-godkiL
posebna komisija druitva SiOvenskm filmskih delavcev, njun predsednik je bil Bojan fttih, je že pred mesecem fini , pregledala celolno filmsko proizvodnjo iz lanskega In tega Ifta. V sklatili a Statutom nagrad »Metod Badjura«, v spomin ш» pokojnpga p U> nlrja slovenskega filmar soo-naristn,. režiserja in злшИоц je komisija podelila *7Jato plakrlo Metod Bad jura" z diplomo in denarno nacrradO v
tod Badjura« z diplomo in denarno nagrado iHKK) dtn je prejel Joie Beve üä kralki Ulm življenje po vaorcu, žirija je s uposefrntm priKtlft' njem Metod Bulju№ in 'L diplomo nagradila Se Jurija Pcrvtmjo kot ustvarjalnega mlajfiegn snemalca.
žirija je menila, da je na grad premalo in du dosevki v lgrfinem in kratkomclraA-nem filmu Zahtevaj*? več priznan). Zato je žirija Javna pohvalila nekatere filmske ustvarjalce In njiliove umetniške dosežke,
Organizatorji podelitve letošnjih Badjurovih nagrad, ki so jih p<Klelili pnričp mi bili celjsko K'JKXXMljetJfi. re£lr=kcL-ia Nuveea tednika in Radia
[, i lern tum in slovenski film.
Podelite* Badjurovih IUI-urad je ротшпв B Tednom domačega filma V programu je hiln več najnovejših del jugoslovanske filmske p roh, vodnjD. Ued njimi Pasttro Ln Let. mrtve ptice». Kor t ima še a tata končana, t» program okrnjen, vćeraj so v Urnemu na popoldanskih predstavah predvajali Begunca. ivečer pa na svečani prämiert Cvetje v justüil. Danes m Jutri si bodo gledalci lahko 5« ogle-daLl Begunca, oh 1A. uri, na popo Idanski predstavi pa revijo kratkih filmov, V sobota in nedeljo bodo mi vriti Bom-bitfci, privlačen partizanski in akcijski film, Torej res domaČ filmski JStiOrerL
Nepozabni TDF še vedno zbuja nostalgijo
Teden domačega filma (TDF) je bil v preteklosti zagotovo največji in najodmevnejši projekt Novega tednika in Radia Celje oziroma medijske hiše NT&RC. Ta imenitna večdnevna kulturna prireditev, ki je prikazovala najnovejšo in najboljšo filmsko produkcijo v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji, je bila pravi praznik sedme umetnosti. V času svojega obstoja (1973-1989) je v svojih najboljših letih TDF v celjske kinematografe (takrat so bili kar trije) zvabil tudi do 40 tisoč obiskovalcev. V Celje je privabil tudi filmsko stroko in srenjo nekdanje skupne države ter vzbudil veliko zanimanje medijev.
ROBERT GORJANC
Uredništvo Novega tednika in Radia Celje je prvi Teden domačega filma v začetku decembra 1973 pripravilo v sodelovanju s celjskim kinopodjetjem in društvom slovenskih filmskih delavcev v Ljubljani. O začetku TDF je Novi tednik objavil krajši članek na svoji kulturni strani, malo več prostora je potem časopis dogodku namenil ob koncu prireditve. Takrat je NT objavil tudi intervju z Mileno Zupančič, glavno igralko legendarnega slovenskega filma Cvetje v jeseni, ki je bil predvajan v programu prvega TDF in je tudi prejel glavno nagrado Metoda Badjure. To je prvič podelilo društvo slovenskih filmskih delavcev. Pozneje sta NT in RC Teden domačega filma tradicionalno pripravljala v prvi polovici novembra.
Med glavnimi pobudniki festivala je bil takratni glavni in odgovorni urednik Novega tednika Jože Volfand in najbrž še sam ni slutil, v kakšno vsejugo-slovansko odmevno prireditev se bo razvil TDF. Po njegovem odhodu iz uredništva je postal programski nosilec projekta Branko Stamejčič, dolgoletni
odgovorni urednik Novega tednika in odličen poznavalec filmske umetnosti. Med drugim je redno spremljal tudi največji filmski festival v nekdanji Jugoslaviji, v puljski areni, in iz njegovih poročil so gledalci TDF že lahko izvedeli, kakšne filme si bo mogoče ogledati tudi v Celju.
Če je bilo poročanje Novega tednika o prvem TDF še bolj skromno, pa je bilo povsem drugače v poznejših letih in na primer ob deseti, jubilejni izvedbi prireditve. Takrat se je TDF znašel kot udarna tema na naslovnici Novega tednika, o njem je časopis obširno poročal na posebnih straneh.
Teden domačega filma je bil težko pričakovan dogodek za ljubitelje filma v Celju in širše, s prireditvijo sta živela mesto in regija. V središču Celja je bilo na vsakem koraku mogoče zaznati poseben utrip priljubljene prireditve: izložbe trgovin so bile okrašene z motivi TDF, mesto je bilo preplavljeno s plakati in panoji, filmske ekipe so obiskovale podjetja (takratne delovne organizacije), šole in druge ustanove ter tudi druge
kraje, kjer so predvajali filme s TDF.
Še danes se mnogi prebivalci Celja in okolice z nostalgijo spominjajo teh prečudovitih filmskih dni v Celju. Tudi sam se jih, saj sem kot otrok obiskoval predstave in si po njih privoščil vroč kostanj, ki ga je bilo mogoče dobiti povsod po mestu. Z veseljem se ga spominjam tudi iz časa študija, ko sem pomagal novinarski ekipi, ki je poročala s TDF in pripravljala dnevni bilten dogajanja. Nikoli ne bom na primer pozabil svojih pogovorov z legendarnima, a žal že pokojnima znamenitima igralcema Sonjo Savić in Ljubišo Samardžićem.
Zadnja izvedba TDF je bila leta 1989, razpadanje nekdanje skupne države je seveda pomenilo tudi konec za prireditev, kot je bila zasnovana. Leta 1991, po osamosvojitvi Slovenije, je NT&RC pripravil še Dneve slovenskega filma, ki pa kot nova oblika legendarnega TDF niso mogli obuditi.
Kasneje je z drugimi organizatorji kot nekakšen naslednik TDF nastal Slovenski filmski maraton, ki se je po nekaj letih preoblikoval v Festival slovenskega filma s prizoriščema v Ljubljani in Portorožu, kjer do-muje še danes. Leta 2003 je bil festival enkrat in edinkrat tudi v Celju, a iz tega gostovanja se ni rodilo trajnejše sodelovanje, ki bi obudilo prireditev kot je bil Teden domačega filma.
Danes na TDF v knežjem mestu vsaj z imenom spominja Teden družinskega filma, ki ga pripravlja Mestni kino Metropol, a letošnja izvedba je zaradi ukrepov ob covidu-19 pod vprašajem.
Feilen domačega filma
Uredili S t vo Novega tednika in Radia Culje skupaj s celjskim Kinopodjetjem in društvom slovenskih fi.msklfi delavce* V Ljubljani organ'Ura Teden domačega fitem. Trajal bo cul srude, S, decembra, do ponedeljka. io. decembra, jdruien pa bo s podelitvijo Badjurovih nagrad, Nagrade Metoda Ba-djure podeljuj» društvo slovenskih filmskih delav-■sntp leüos prvič.
Program filmov v Tednu domačega filma je tjikle: sreda, 5, dec,-; Begunec fob 16. in 18. uri, zvečer pa predstava nagrajene-gs filma) .subota. S. dec.; Bomba Si nftdeljii, 9. dec,; ZükLeti smo. Irina
ponedeljek, 10. dec,: Večer krakih filmov Prvi dan, v sredo zvečer. Sie Oodo gledalcem predstavil: znani ilovenskt filmski ustvarjalci. Med gufiti bo tudi žema pokojnega očt tt slovenske ki-
lejo^n.e filmske produkcije. Med predvajanimi bo kratki f:]m M lana Ljubi-ča Materi p:idJega partizana, ki pripoveduje o partizanskem pesniku Knju-hu,
Prireditev bo obogatena so s posvetom Literatura in film. Na njem bodo snde:ovali c anL odbora za filmsko fn gledalifiko vsgo-jo pri ZKPO In TKS Celje. mentor U MmskLh krožkov, filmski delavci in drugi. Na tem posvetu naj bi predvidoma sodelovala tudt giavna igralka I Uma Cvetje v Jesanj, Milena Zupan&če*va.
Ker nova slovenska filma Pusiirti in Let. mrtve ptice še nista končana, je moralo pritj v programu Tedna domt^esa ftlma ln o podelitvi Badjurovih nagrad do manjših Sprememb, Name» to obeh napovedanih ч!о*еглк1Ј1 filmov in makedonskega Zakleti кт o. Irina, bü celjsko Kmopodjetje za-
75 LET NOVEGA TEDNIKA
41
ZAČEL SEJE 10. TEDEN DOMAČEGA FILMA
I
mi
Ob jubileju velika bera slovenskih filmov
Kljub temu. da se je pričel odvijati spored filmov v čast 10-letnici TDF v kinu Metropol v Celju že 8. oktobra, velja včerajšnji dan za uradno otvoritev letošnjega jubilejnega Tedna domačega filma. Oove^nost je bila v kinu Union, ђег so obiskovalcem in gostom ■vrteli prvega od letošnjih prešernih filmov, to je film Janeta Kavčiča Učna leta izumitelja ►olža
Kratek nagovor pred otvoritvijo Tedna domačega filma je imel sednik organizacijskega od-ora Branko Stamejčič, slavnostni govornik pa je bil Matjaž toecl, predsednik republiškega -Omiteja za znanost in kulturo. Med drugim je dejal, da ima kultu-v kriznih razmerah in stiskah *°dobnega sveta še pomembnejše ^oge, ki pa se zdijo velikokrat pjzvedljive. A zagnanost in idealni Tedna domačega filma je •den izmed dokazov, da se da z *о!јо in zavzetostjo obvladati teža-in izpeljati še tako težke naloge. Petjaž Kmecl je v svojem govoru ^Postavil tudi pozornost, ki jo Te-domačega filma posveča gie-pjcem, pohvalno pa se je izrazil pli o temah letošnjih posveto-
vanj v okviru Tedna domačega filma. Ob koncu je izrazil željo, da bi Teden domačega filma v dobrobit celotne slovenske kulture učakal visoko starost.
Včeraj dopoldne se je v okviru Tedna domačega filma pričelo v Celju tudi dvodnevno srečanje najmlajših filmskih ustvarjalcev Slovenije. V okviru srečanja bodo mladi filmarji in njihovi mentorji pregledali minulo enoletno delo ter v skupnem pogovoru ovrednotili svoje dosežke.
V Celju so odprte tudi že vse tri razstave, ki sodijo v okvir letošnjega Tedna domačega filma. Tako je v Muzeju revolucije odprta razstava slikovnega in informativnega gradiva iz preteklih Tednov, v prostorih knjižnice Edvarda Kardelja je postavljena razstava ob 20-letni-ci slovenske filmske revije Ekran, v domu JLA v Celju pa je že odprta razstava likovnih vtisov celjskih osnovnošolcev ob ogledu filma Boj na požiralniku in celjskih srednješolcev ob ogledu filma Razseljena oseba.
Včeraj se je s projekcijo filma Kala in filmom Stojan Mutikaša pričel v kinu Dom v Celju odvijati
program filmov iz Bosne in Hercegovine in spored mladinskih filmov. Danes se bo pričel tudi filmski program repriz premiernega sporeda v Slovenskih Konjicah, v Celju pa bo že prvo posvetovanje letošnjega TDF na temo normativnega urejanja prikazovanja filmov, ki ga je TDF pripravil v sodelovanju s tozdom Kineiriatografije Gospodarske zbornice Slovenije. Jutri pa bo tudi prva od letošnjih premier Tedna domačega filma izven Celja. V Nazarjih bo namreč ob 17. uri premiera filma Variola Vera.
Vse ljubitelje filma naj opozorimo tudi na pogovore, ki bodo tako kot prejšnja leta tekli po popoldanskih premierah filmov v kinu Union z ustvarjalci filmov. Tudi letos bodo pogovori v dvorani doma JLA
Izčrpne informacije o vseh dogajanjih na letošnjem Tednu domačega filma bo vsak dan od 8.05 do 9.00 ure in od 15.45 do 16.00 ure posredoval Radio Celje, obiskovalci kinodvoran pa bodo vsak dan dobili v roke tudi informativni bilten Tedna domačega filma.
DAMJANA STAMEJĆIC
Bo polnoleten TDF drugačen
Dve jugoslovanski premieri novih slovenskih filmov, dve posvetovali o perspektivah TDF in slovenski kinematografu!, filmski programi z enaindvajsetimi celovečernim j in mnogimi kratkimi filmi, kulturno srečanje z Jožetom Pogačnikom. Rajkom Grličem in Marjanom Brezovai^em - to je programska bera v ponedeljek zaključenega 17. Tedna domačega filma. Sklenil seje s slovesnostjo, na kateri so podelili mnoge nagrade m priznanja najvidnejšim ustvarjalcem za dosežke v enoletni beri slovenskega filma, pa tudi z vprašanjem, kako s Tednom domaČega filma vnaprej. Prihodnje leto bo prireditev prestopila iz obdobja otroštva v polnoletna leta.
MNENJA
Brst in Kave I ar. 8 let:
• Pravkar sem si ogledal mladinski film Hajduški časi, ki mi je bil zelo vSeč. Da je v Teden domaČega filma vključen tudi mladinski spored. pa mi je Se posebno všeč. Danes je prišla z mano tudi mlajSa sestrica, saj je prav. da tudi ona vidi nekaj filmov. Drugače pa sem kljub svoji mladosti reden obiskovalec kinematografov.*
I>avor First, 12 let: • 2e
ves Cas pozorno spremljam spored mladinskih filmov ter filmov iz Busne in Hercegovine Se posebno vSeč so mi bili slednji, čeprav tudi mladinskih ne gre podcenjevati. Nasploh se mi zdijo izbori filmov v okviru Tedna domačega filma v Celju zelo kvalitetni m si jih rad ogledam«
Silverka Kopic »Zelo me zanima slovenski kratki film. Se posebno filmi amaterjev. saj je med njimi tudi
Zlalko Starlekar: -Teden domačega filma je že tradicionalen in smo se ga v Celju že kar navadili. Prireditev mi je zelo vSeč, Se posebno zunanje projekcije, saj je ob pomanjkanju časa to vsekakor dobrodošlo. 2al vseh filmov zaradi bolezni v družini ne morem spremljati, upam pa, da se bo ta kvalitetna filmska manifestacija Se nadaljevala.*
Hilda Skok: »Škoda, da imam premalo časa in tako ne morem spremljati vseh filmov Tedna domačega filma, saj mi je bil film. ki sem si ga ogledala danes, zelo vSeć. Sicer pa so mi vSeč tako zunanje projekcije, kot tudi filmi, prikazani v kino-dvoranah. Prav vseeno mi je, glavno, da jih vidim!-
moj siru Spremljam ga že vrsto let m moram reči, da mi je v Seč Morda je ta zvrst filma premalo popularizirana. to pa predvsem zato. ker ni dovolj propagande, ki bi prav gotovo marsikaj spremenila na tem področju -
42
AKCIJA
November - mesec, ko so v modi brki
Rak prostate ogroža številna življenja
Če je rožnati oktober namenjen osveščanju o raku na dojkah, je brkati november namenjen ozaveščanju o raku na prostati. To je v Sloveniji še vedno najpogostejša oblika raka pri moških. Vsako leto odkrijejo približno 1.600 novih primerov. Podobno kot pri ostalih oblikah raka je tudi pri tej izjemno pomembna pravočasna diagnostika.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Prav zaradi tega je nujno, da tudi v časih soočanja z novim koronavirusom ta bolezen ne ostane na stranskem tiru, opozarjajo v Društvu urolo-ških bolnikov Slovenije in v gibanju Movember. »Zaradi raka prostate umre v Sloveniji več kot 400 moških letno. To umiranje je zelo boleče, ker se običajno rak razširi na kosti,« opozarja predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije Franc Hočevar.
November je že vrsto let proglašen kot mesec »Movember« in je tako namenjen osveščanju o zdravju moških, predvsem opozarjanju o raku mod in prostate. Letos bodo tradicionalni dogodki tega mednarodnega gibanja odpadli oziroma jih bodo organizatorji preselili
MOVEMBER
na splet, a ob tem vztrajajo, da ta problematika kljub vsemu terja ustrezno pozornost.
V Društvu uroloških bolnikov Slovenije namreč opažajo, da se dostopnost do diagnostike in posegov na področju urologije zaradi ukrepov, uvedenih zaradi novega koronavirusa, poslabšuje. »Nihče ne zanika, da je covid-19 resna grožnja. A treba je poskrbeti tudi za ostale bolnike, ki prav tako zbolevajo in je lahko ogroženo njihovo življenje, če se jih ne zdravi pravočasno,« izpostavlja Hočevar. Zdravstvenih storitev se po njegovih besedah ne sme krčiti na vseh področjih, ampak je treba to delati selektivno glede na nujnost zdravljenja. »Vsaka stroka naj opredeli storitve, ki morajo biti
tudi v zdajšnjih pogojih nujno izvedene, in ta seznam nato natančno predstavi javnosti,« meni in vse gospode poziva, naj, če imajo težave, kot so zatrdlina na modih, nepojasnjene bolečine v trebuhu ali kri v urinu, tudi v teh časih ne čakajo doma, ampak naj takoj vzpostavijo stik z osebnim zdravnikom, ki bo presodil, ali potrebujejo nadaljnjo urološko obravnavo.
Pozornost, tudi ko
ne boli
Rak prostate je najpogostejši rak moških, ki prizadene
November, ki je bil proglašen za »movember«, je mesec, ki je namenjen zdravju moških, predvsem opozarjanju na raka prostate in mod, na duševno zdravje in preprečevanje samomora. Zaradi raka letno po svetu zboli več kot 12 milijonov ljudi, pri čemer je rak prostate najpogosteje diagnosticirana oblika raka pri moških.
pretežno starejšo populacijo, več kot dve tretjini bolnikov je starejših od 65 let. To nikakor ne pomeni, da ne morejo zaradi te oblike raka zboleti tudi mlajši, opozarja Hočevar. »Po petdesetem letu je nujno treba tudi s preventivnimi pregledi začeti skrbeti za svoje zdravje, tudi če nič ne boli in ni težav.« Ob tem sogovornik pojasni še, da v tretjini primerov rak prostate nikoli ne napreduje in ne povzroči pomembnejših kliničnih težav, bolezni sploh ne bi odkrili, če je ne bi iskali. Ker medicina še ne zna
napovedati, kateri primer bo napredoval in kateri ne, se moški ob postavitvi diagnoze raje odločijo za operacijo, kot da bi v negotovosti redno hodili na kontrolne preglede.
Kot je še povedal predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije, se moški sami še vedno nekoliko težje odločajo za preventivne preglede, čeprav se stanje, tudi zaradi društev in nevladnih organizacij, ki na tem področju delujejo, izboljšuje. »V večini primerov gospode k prvemu pregledu spodbudijo partne-
rice,« pravi sogovornik. »Moškost je kompleksna zadeva. V ospredje stopajo predvsem vprašanja, povezana z inkon-tinenco in erektivno disfunkcijo.«
In ker je mnogim o tej temi v družbi še vedno nelagodno govoriti, je delovanje društev, v katerih se srečujejo in izmenjujejo izkušnje tisti, ki so se z boleznijo že srečali in jo uspešno premagali, tako pomembno. Gre za celovito, tako specialistično kot tudi psihološko pomoč in podporo, pravi Hočevar.
Movember je mednarodno gibanje, katerega cilje je osve-ščanje javnosti o zdravju in boleznih, ki prizadenejo moško populacijo. Člani svojo podporo gibanju izražajo z nošenjem brk v novembru, od koder izhaja tudi ime. Gibanje se je leta 2003 začelo v Avstraliji in preraslo v globalno gibanje, ki po celem svetu, tudi v Sloveniji, združuje več kot 5 milijonov ljudi.
? planet zdravja
Ugotovimo VZROK vaših težav in jih odpravimo!

(Biostile^ V sožitju z naravo
Napredna naravna znanost za boljšo kvaliteto življenja.
Imate težave z odvajanjem vode ali pekoč občutek med uriniranjem?
Rešitev je UROVIT KOMPLET blagovne znamke BIOSTILE za preventivno ali kurativno delovanje vaše prostate. Je brez kontraindikacij in stranskih učinkov, izdelan v Sloveniji.
Za naročilo pokličite: 080 88 88.
www.biostile.si
Naredite nekaj zase!
Posebej za vas smo razvili dva odlična izdelka, ki vam bosta pomagala pri tegobah, pozitivno vplivala na vaše telo in posredno izboljšala vašo psihofizično kondicijo. Oba izdelka sta plod dolgoletnih raziskav in vsebujeta le vrhunske sestavine popolnoma naravnega izvora. Naredite nekaj zase.
SANAAMICUS
PRIJATELJ NA POTI DO USPEHA
www.sanaamicus.si
Krema IgnisCalda je povsem naravna krema za masažo iz eteričnih olj, ki nima stranskih učinkov in je namenjena lajšanju težav in bolečin.
SanaPellis
SanaPellis je povsem naravna krema za telo in obraz, saj ne vsebuje barv, arom, parafina, vazelina, mineralnih olj in aditivov, je brez stranskih učinkov in je zato prijazna do naše kože.
• ••
•	••I
•	4
•	4
•	••4
•	••
SKI.SI
VenoFarmacija
SPECIALIZIRANA TRGOVINA Z MEDICINSKIMI PRIPOMOČKI
Izposoja in izdaja invalidskih pripomočkov na ZZZS ali zasebno. Možna dostava tudi na dom!

10%
POPUST
na kompresijske nogavice.
VENOFARMACIJA d. o. o.			Telefon:	Uradni partner:
Vrunčeva 27, 3000 Celje			03 828 02 31	■a
info@venofarmacija.si			041 684 800	
				
AKCIJA
43
Kdo bo imel najlepše?
Letos smo se k movembrskemu gibanju pridružili tudi v naši medijski hiši Novi tednik in Radio Celje. V celomeseč-ni akciji bomo z vami zbirali sredstva za Društvo uroloških bolnikov Slovenije.
Ker se je svetovno gibanje Movember razvilo iz zabave, bomo tudi v naši akciji poskrbeli, da ne bo manjkalo smeha. K akciji smo povabili tri gospode, katerih
obrazov sicer ne krasijo urejeni brki, naj sprejmejo izziv in brkom mesec dni pustijo prosto rasti.
Novo stilsko podobo si bodo nadeli odličen glasbenik Matjaž Jelen, uspešen deskar na snegu Rok Marguč in simpatičen moderator v Jutranjem ritmu na Radiu Celje Boštjan Oder. V podporo akciji so se odločili, da si bodo cel november
puščali rasti brke. Da bo vse skupaj še nekoliko bolj zanimivo, vabimo k sodelovanju tudi vas, bralce in poslušalce. S poslanimi SMS-sporočili lahko glasujete, kdo bo imel konec meseca najlepše brke in s tem darujete evro za Društvo uroloških bolnikov Slovenije. S poslanim SMS-sporočilom se boste potegovali tudi za lepe nagrade.
Pošljite SMS s ključno besedo BRKI M (za Matjaža), BRKI R (za Roka) ali BRKI B (za Boštjana) na 4246 in darujte evro za Društvo uroloških bolnikov Slovenije.
Matjaž Jelen (BRKI M)
»Treba je vedeti, da je rak prostate najpogostejši rak pri moških v Evropi. Ker je to bolezen starejših moških in ker se naša populacija stara, je osveščanje o tej bolezni zelo pomembno, kajti vsako leto v Sloveniji zboli več kot tisoč moških zaradi raka prostate. Biti pozoren nase, na svoje telo in zdravje je danes >nuja<. Zato ob vsaki spremembi, ki se začne dogajati v telesu, prisluhnite in poiščite nasvet osebnega zdravnika. Glede na >covid situacijo< je zdaj malo težje priti na specialistični pregled, ampak verjamem v naš zdravstveni sistem, da lahko poskrbi tudi za ostale ljudi, ki zbolijo. Sam v movemberski akciji sodelujem prvič, tudi brkov si nisem še nikoli pustil, in sicer iz razloga, ker nisem močno poraščen po obrazu in zna biti to kar zanimivo pri meni, da ne rečem že kar malo smešno.«
Rok Marguč (BRKI M)
»Pred leti sem že poskusil zdržati cel november, a mi ni uspelo. Letos bom, obljubim. Poleti, ko smo na morju, ponavadi brez težav zdržim brez britja, jeseni je malo težje. A ker gre za dober namen, vem, da mi bo uspelo. Mislim, da je letos movember še toliko bolj pomemben, ker je vso pozornost leta vzel covid-19. Verjetno si zasluži takšno pozornost, kot jo ima, ampak prav je, da vemo, da druge bolezni niso kar izginile iz našega življenja. Še vedno so tu. Vedno bolj se zavedam reka, ki pravi: Zdrav človek ima tisoč želja, bolan eno samo.< V tem trenutku bi bilo prav, da se ne delimo. Vsi smo v tem. Samo od nas in vseh skupaj je odvisno, kako bomo iz tega izšli. Želim si, da bi kot družba napredovali in se iz tega nekaj naučili.«
Boštjan Oder (BRKI B)
»Za movember sem slišal že kot študent. Priznam, takrat sem mislil, da gre za slovnično napako. Hitro mi je postalo jasno, da se za tem skriva nekaj več saj so ob besedi movember bili zraven narisani brki. Takoj sem povezal >mustače< in november - movember. Super. Briti se mi ni treba, the best. Pa se nisem. Izgovor? Da, a s sporočilom. Z brado in brki nisem dolgo zdržal, ker mi brki ne pristojijo. Kaže, da bo letos drugače. Glede na to, da v Sloveniji v povprečju na leto za rakom prostate zboli 1500 moških, je ozaveščanje o najpogostejšem raku pri moških še kako pomembno. Kajti moški (vsaj večina), ne bodo odšli k zdravniku, dokler ne bo nekaj hudo narobe. Moški smo pač >prpe< in čakamo, dokler ni prepozno. Zato je moje sporočilo moškim ob letošnjem movembru tako: Uporabite zgornjo glavo, da preverite spodnjo in vse, kar leži zraven. Če vse le ni tako kot nekoč, ne oklevajte, pokličite izbranega zdravnika in se pogovorite o težavah. Verjemite, ne boli.«
K izzivu ste vabljeni tudi vi, dragi bralci in poslušalci. Veseli bomo vaših »brkatih« fotografij. Te nam lahko pošljete na tednik@nt-rc.si. Ker je letošnje leto posebno in ker naše nasmehe (in tudi brke) v teh dneh pogosto pokrivajo maske, se lahko držimo slogana predsednika Društva uroloških bolnikov Slovenije Franca Hočevarja, ki pravi: »Brke na maske!« Z maskami, na katerih so narisani brki, lahko v akciji sodelujejo tudi dame. Za skupen cilj.
BRKI M na 4246 BRKI R na 4246 BRKI B na 4246
Naredimo nekaj dobrega ta MOvember!

Komu bodo zrasli najlepši brki?
Sodeluj, glasuj in pomagaj Društvu uroloških bolnikov Slovenije. Več na www.radiocelje.si
Matjaž Jelen
Ш

Rok Marguč
Boštjan Oder
S poslanim in potrjenim SMS-om na 4246 darujete 1 € za pomoč Društvu uroloških bolnikov Slovenije.
CBiostile
SANAAMICUS
PRIJATELJ NA POTI DO USPEHA
radio celie
Vedm г mmj!
planet zdravja medicinski^
44
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE

Dr. Avguštin Stegenšek začetnik slovenske umetnostne zgodovine
www.kamra.si
kamra
servatorja, vendar se je kasneje s komisijo razšel. Verjetno (1875-1920) zaradi drugačnih pogledov na ' ohranjanje spomenikov. Njegovi strokovni prispevki so izhajali v revijah Stromataion archaiologikon, Der Kirchenschmuck, Zeitschrift für österreichische Volkskunde, Dom in svet, Voditelj v bogoslovnih vedah, Časopis za zgodovino in narodopisje, Glasnik najsve-
(3)
Umetnostni zgodovinar in spomeniški topograf
Stegenšek velja za pionirja raziskovanja slovenske sakralne umetnosti in umetnostne zgodovine ter začetnika naše spomeniške topografije. Zasnoval je načrt za popis vseh cerkva Lavantinske škofije. Izdal je dve topografiji: Dekanija Gornjegrajska (1905) in Konjiška dekanija (1909).
Prvi je znanstveno preučeval cerkvene spomenike v Jurklo-štru, Žički kartuziji in na Ptujski gori. Leta 1914 je začel izdajati glasilo Ljubitelj krščanske umetnosti, katerega namen je bil predstavljati slovensko narodno umetnostno bogastvo in pospeševati sodobno umetnost. Centralna komisija za varstvo spomenikov na Dunaju je Stegenška kot strokovnjaka s področja umetnostne zgodovine imenovala za častnega kon-
Dr. Avguštin Stegenšek je izdal dve topografiji: Dekanija Gornjegrajska (1905) in Konjiška dekanija (1909).
CERKVENI SPOMENIKI I AVANTIN S K F S KO Fl J P
DEKANIJA GORNJEGRAJSKA
SPISAL
AVGUŠTIN STEGENŠEK
S Ш SLIKAMI IN J TABLICAMI
{fgjjp?
V МДПТППТГП
Gornji grad, V. MenaLiigfcr: Sv, apostol Tomaž,
lOtei'r. J'?. J'irtDVlll Stfllfl«.
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
tejših src, Ljubitelj krščanske umetnosti ...
Bibliografija dr. Avguština Stegenška obsega več kot 270 naslovov. Izdelal je številne skice in načrte sakralnih spomenikov, prerisal mnoge umetniške stvaritve in na steklene plošče posnel veliko fotografij.
Se nadaljuje.
Tomaž Majcen, Muzej Laško
ulftlli. MAi-fn.l
Tom Phillips: Ljudje
Zabavno in depresivno
Že dolgo se ob knjigi nisem tako zabavala in se kislo nasmihala kot ob Ljudeh londonskega novinarja Toma Phillip-sa. K branju me je pritegnil podnaslov Kratka zgodovina o tem, kako smo vse zamočili, čeprav, to moram priznati, mi je zapisan v originalu bolj všeč kot v slovenskem prevodu. Avtor je namreč uporabil tisto besedo na »f«, ki so jo pri nas prevedli v »zamočili«. A ne, da sem privrženka nedostojnega govorjenja - glede na vsebino knjige se mi zdi beseda na »f« bolj primerna.
Knjiga Ljudje je hkrati zabavna in depresivna. Potuje po najbolj ustvarjalnih in hkrati najbolj katastrofalnih dogodkih v zgodovini človeštva. Človeštvo je v 70 tisoč letih svojega obstoja prehodilo dolgo pot in je na vseh
področjih doseglo zares velike uspehe. Vendar mu je pri tem marsikaj uspelo tudi zares zafrkniti, pravi avtor. Zato nič ne pretiravam s trditvijo, še zapiše, da kot vrsta s starostjo ne postajamo nič boli modri.
Tom Phillips začne svoje potovanje po zgodovini človeških neumnosti z Lucy, ki je pred 70 tisoč leti po nerodnosti padla z drevesa, znanstveniki pa so njene fosilne ostanke označili kot novo vrsto, ki da je manjkajoči člen med človekom in opico. In nadaljuje na skrajno sarkastičen, a zabaven način z opisovanjem dogodkov, ki so se zgodili zaradi neumnosti in neznanja in niso bili takšni, kot o njih govori zgodovina. Na primer o trditvi, da je bilo veliko ljudi prepričanih, da je Zemlja ravna, zato jim je Kolumb s svojim potovanjem hotel dokazati, da se motijo. A se je skoraj vsak izobražen in tudi neizobražen človek v Evropi že takrat popolnoma zavedal, da je svet okrogel, pravi Phillips. V knjigi opisuje tudi kampanjo kitajskega predsednika Maa proti štirim nadlogam,
navaja številne neumne odločitve vlad na različnih koncih sveta, ki so v želji po čim večjem pridelku pripeljale do katastrofalne onesnaženosti okolja, piše o avstrijskih vojakih v prvi svetovni vojni, ki so neke noči popolnoma pijani napadli sami sebe, analizira Hitlerjevo invazijo na Rusijo in tudi vodilno svetovno velesilo, ki je za svojega vodjo izbrala junaka resničnostnega TV-šova. Kot enega tragičnih primerov nagnjenosti človeštva k delanju katastrofalnih napak, Phillips navaja zgodbo o nemški podmornici U-1206, edinem plovilu v drugi svetovni voljni, ki se je potopilo zaradi slabo narejenega stranišča. Dolg je v knjigi tudi opis znanstvenih zablod in neumnosti, ki dokazujejo, da človeštvo vedno znova ponavlja iste napake. Tako kot je Krištof Kolumb pomešal
merske enote in zato nasedel v Ameriki, so pet stoletij kasneje enako napako naredili Nasini znanstveniki in je sonda Orbiter padla na Mars. Omenja tudi nekatere posameznike, ki jih je ubila njihova lastna »znanost«. Avstrijsko-francoskega krojača na primer, ki je leta 1912 poskušal svoje izpopolnjeno padalsko oblačilo preizkusiti tako, da je v njem skočil z Eifflovega stolpa. Seveda je strmoglavil v smrt. Govori tudi o antibiotikih in drugih antimikrobnih zdravilih, ki so bila eden največjih korakov naprej v 20. stoletju in so rešila ogromno življenj. A jih ljudje uporabljamo preveč in prepogosto, mikrobi postajajo odporni nanje in posledica tega je, da svetu primanjkuje učinkovitih antibiotikov. Za nameček proizvajalci ne ustvarjajo novih, ker so zanje premalo dobičkonosni. Po eni
od ocen zaradi bolezni, ki jih povzročajo organizmi, odporni na antibiotike, zdaj vsako leto umre že 700 tisoč ljudi. In tako naprej in naprej . Seznam neumnosti, ki jih je počelo in še vedno počne človeštvo, je res dolg. Zato vas bo ta knjiga, ko boste naslednjič pomislili, da ste nekaj res zamočili, spomnila, da bi lahko bilo še slabše, navaja avtor.	JI
O avtorju:
Tom Phillips je študiral arheologijo in antropologijo ter filozofijo in zgodovino znanosti. V svoji karieri je bil kratek čas član ene od kome-diantskih skupin, delal je na televiziji in v parlamentu, sicer je znan predvsem kot novinar in satirik. Knjigo Ljudje je izdal leta 2018, v Sloveniji smo jo v prevodu dobili letos.
AIRUM S CFIJSKFGA
Nogometaši celjskega Kladivarja, 1960
Od leve čepijo: Marjan Radič, Jože Kokotec, Tone Šega, Marjan Leban, Rado Šarlah in Rudi Škedelj. Stojijo: trener Radko Dobrajc, Rajko Šildenfeld, Marko Hočevar, Slavko Marinček, Dani Cafuta, Roman Cafuta, Polde Čoklič, Milan Zaic in Štefan Štor.
Nogometaši Kladivarja so 7. avgusta 1960 odigrali na igrišču Skalna klet prijateljsko tekmo z ekipo nemškega kraja Wolnzach pri Münchnu, znanem po pridelavi hmelja. Organiziral jo je sekretar Kladivarja Zlatko Je-riček kot uslužbenec Okrajne zadružne zveze v Žalcu, sicer zelo sposoben in vsestransko dejaven klubski odbornik. Zasluge za nastanek te barvne fotografije, ki je v tem času pred šestdesetimi leti bila zagotovo
izredna redkost, lahko pripišemo prav njemu.
Tekma je bila odigrana na Skalni kleti, ker je v tem času nogometno igrišče na Glaziji dobivalo novo travno rušo; tudi to akcijo je organiziral že omenjeni Jeriček, ki je travo pridobil v okolici Gomilskega v Savinjski dolini. Nogometno igrišče na Glaziji je bilo med najbolj kakovostnimi igrišči v tedanji Jugoslaviji. Na omenjeni prijateljski tekmi pred 60
leti z nemškim Wolnzachom, kot je zapisal novinar Milan Božič v Celjskem tedniku, sta ognjeni krst v prvem celjskem moštvu preživela 18-le-tna Rado Šarlah (čepi drugi z desne) in Rudi Škedelj (čepi prvi z desne).
Besedilo in fotografijo prispeval: Rudi Škedelj
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; info: srecko. macek@knjiznica-celje.si; vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.; medijski pokrovitelj:
Mmn torlnilr
BRALCI POROČEVALCI
45
I. gimnazija v Celju odslej tudi uradno ekošola
Na nedavni prireditvi v Laškem je I. gimnazija prejela zeleno zastavo in se tako tudi uradno uvrstila med t. i. ekošole. Program Ekošola je mednarodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja, namenjen spodbujanju in večanju ozaveščenosti mladih o trajnostnem razvoju. Vsako leto prejmejo najuspešnejše šole mednarodna priznanja - zelene zastave. To je tudi edino javno in mednarodno priznanje slovenskim šolam za okoljevarstveno delovanje, skladno z mednarodnimi kriteriji FEE (Foundation for Environmental Education).
I. gimnazija se že več kot okvir sodijo številna konkretna desetletje trudi, da bi delovala prenovitvena dela, ki so v zadnjih letih temeljito energetsko izboljšala podobo šole.
čim bolj ekološko ozaveščeno in energetsko varčno. V ta
Že vrsto let na I. gimnaziji tudi ločeno zbiramo odpadke in si prizadevamo za varčno rabo vode in papirja.
Vzorno urejamo obsežno okolico šole in v letu 2019 ponovno obnovljena športna igrišča. Visoke grede, za katere skrbi Krožek za trajnostni razvoj, smo imeli že nekaj let pred drugimi celjskimi srednjimi šolami. Naši dijaki so napisali že kar nekaj nagrajenih raziskovalnih nalog na ekološko temo, pri tem so sodelo-
vali z uglednimi slovenskimi in tujimi podjetji (Krka, Bayer, Cinkarna). I. gimnazija redno sodeluje tudi na državnem Ekokvizu, kjer smo v zadnjih nekaj letih že dvakrat zmagali.
Na I. gimnaziji tudi dvakrat letno izvajamo redne biomonitoringe reke Savinje in Pe-klenščice iz jame Pekel, kjer preverjamo kakovost vodotoka.
Z dijaki smo se večkrat udeležili mreženja netopirjev v jami Pekel, popisali smo invazivne rastlinske vrste v okolici Celja, organizirali akcije prenosa dvoživk (žab in krastač) čez cesto. Vse to so dijaki dokumentirali v obliki plakatov, ki so na ogled v šoli, enako tudi razstava redkih mineralov in fosilov.
NP, foto: arhiv šole
Glasbeni talenti odlični na tekmovanju
V Mariboru je bilo 22. in 23. oktobra IV. mednarodno tekmovanje IMMCC iz sol-feggia, glasbene teorije in ustvarjanja za osnovno in srednjo glasbeno stopnjo.
Udeležili so se ga predstavniki iz štirih držav, in sicer Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije. Dijaki umetniške gimnazije glasbene smeri - Glasbena šola Celje izvaja progam skupaj s I. gimnazijo v Celju - so se tekmovanja pod mentorstvom mag. Urške Orešič Šantavec udeležili že drugič. Tokrat je bilo zaradi izjemnih razmer maja tekmovanje prestavljeno na jesenski čas in je bilo izvedeno na daljavo, kar je bil za tekmovalce in mentorje še poseben izziv. Našo šolo so odlično zastopali Ma-
Matic Petek
Žiga Žvižej
tic Petek, dijak 4. letnika, Svit Štarkl, maturant, ki je letos končal šolanje vzporednega glasbenega izobraževanja, ter
Žiga Žvižej, dijak 2. letnika vzporednega izobraževanja.
Matic Petek je v VI. kategoriji iz glasbene teorije prejel 1.
zlato nagrado (osvojil je kar 96 odstotkov točk), v kategoriji VI. glasbenega ustvarjanja pa sta s Svitom Štarklom dose-
gla odlično zlato in 1. posebno nagrado za svoji kompoziciji za klavir. Žiga Žvižej je v isti kategoriji prejel 3. zlato na-
grado za svojo skladbo Zeleni tok.
V kategoriji ustvarjanja so dijaki imeli na razpolago zgolj 90 minut časa, da so skompo-nirali lastno skladbo na enega od danih motivov ali pa so si izbrali eno od priloženih slik, na osnovi katere so dobili glasbeni navdih. Vsi trije dijaki so ustvarili povsem različne avtorske izdelke z že jasno kompozicijsko gradnjo v svojstvenem slogu in v zrelem glasbenem izražanju. Svoje skladbe so nato zvadili na klavirju ter jih posneli s predstavitvijo in z odličnimi izvedbami.
Zelo smo lahko ponosni, da imamo takšne talente, ki jih usmerjamo naprej; posebej še v teh težkih časih so tista zlata luč, ki nam daje upanje v svetlo prihodnost.	UOŠ
Vaška bučijada
Veronika Randl, ki živi v Šempetru v Savinjski dolini, je pri svojih starših na Bregu pri Polzeli, 10. oktobra pripravila mini bučijado. Starša sta posadila nekaj semen in zraslo je več primerkov buč, ki jih je Veronika, za to ima izredno veselje, pripravila za ogled.
Na največji, težki več kot 200 kilogramov, je upodobila ameriškega predsednika Trumpa. Na ogled je postavila še nekaj manjših buč, vsaka je dobila zanimivo podobo, ki jo je izrezljala Veronika. Vsekakor je bila za svoje delo občudovana.
Bučijada je bila omejena zaradi vseh novih ukrepov, povezanih s koronavirusom, vendar so s sorodniki ter sosedi kljub temu preživeli prelep skupen večer.
TT
novi tednik
Vedno? г илтој /
46
RAZVEDRILO
»Govori vam vaš pilot. Danes delam od doma.«
Oven
Tehtnica Km
Moja mama meje naučila:
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Gastronomije:
Mama, kaj je za večerjo? Hrana!
Religije:
Ti samo moli. da bo šla ta umazanija proč! Ekonomije: Kaj misliš, da sem lastnica banke?77 Genetike:
Ravno tak si, kot tvoj oče!
Hierarhije:
Kaj misliš pa da sem jaz...tvoja sužnja??7
Solidarnosti:
Će ne pobereš in pospraviš igrač, |ih nesem na Karitas,
Logike:
Ker sem jaz rekla ne in tako bo
Meteorologije:
Kaj je šel tornado čez tvojo sobo???
Akcije in reakcije:
Še enkrat mi tako odgovori pa dobiš copato v hrbe»1
Prihodnosti:
Nekega dne mi boš hvaležen!
Ženska pri 20 ima rada vse moške.
Zakaj je Gorenjska najbolj okužena regija? Ker so z eno "palčko"
testirali celotno prebivalstvo &&&
7 tr
чјШ^ v^^Pi
џ
Pri 30 ima rada samo enega.
¥
Pri 40 ima spet rada vse moške ...

razen enega.
M

Koronasmreka
Z ženo sva se dogovorila, da gre en dan ona v trgovino, naslednji dan pa jaz. Tako sedaj en dan jemo, naslednji dan pa pijemo.
Osredotočite se na sedanjost, saj situacija od vas zahteva konkretne rezultate in ne dolgoročnega načrtovanja. Vaša pričakovanja v partnerstvu so lahko v tem obdobju nerealna, zato ne delajte zaključkov, ki bi vas lahko drago stala. Vaš vladar je še v tem tednu retrograden, zato vam lahko na pot postavlja ovire, zaradi katerih boste še bolj vztrajni na poti do svojega uspeha.
3ik

lev

Devica
z*
Srce vas bo vleklo na eno stran, razum pa na drugo. Ne bodite prestrogi do sebe, dovolite si, da kdaj pomislite tudi na druge, lepše stvari, kot so samo obveznosti. Vaša vladarica biva v vašem znamenju in vam prinaša veliko očarljivost in možnost, da obrnete življenje v svoje dobro. V ljubezni se vam nasmiha sreča, če boste le imeli pogum, da prestopite ovire v svojem srcu.
škorpijon
Za počitek se v teh dneh ne boste odločili, čeprav vam bo energije kronično primanjkovalo. Narediti morate selekcijo zadev, ki vam jemljejo dragoceno energijo. Ovire, ki se vam postavljajo na pot, boste v tem času uspešno prebrodili. Vaša vladarica v tehtnici vam prinaša očarljivost in veliko lepih trenutkov v romantiki. Končno ste obrnili nov list in se podali na pot, ki vodi v srečo.
Ne delajte si odvečnih skrbi, saj ste že v preteklosti poskrbeli za vse varnostne ukrepe. Tokrat vas res ne bo nič presenetilo, mirno in preudarno boste razmišljali o kaosu v okolici. Vsi okoli vas bodo pričakovali več kot samo obljube, vi sami pa se ne boste uspeli premakniti z mrtve točke. Sledite svoji intuiciji in se ji prepustite. V kolikor ne veste, kam, naj vas vodi korak.
Dvojčka
Veliko boste razmišljali o tem, kaj je prav in kaj ne. Vaša moč presoje v tem obdobju ne bo najboljša, saj lahko zaradi površnosti zanemarite pomembne stvari. Vzeli si boste veliko časa za notranje ravnotežje, kar bo v tem obdobju nekoliko lažje, saj je vaš vladar ponovno v direktnem gibanju. V mislih boste delali načrte za naprej in bili optimistično razpoloženi za prihodnost.
Rak
Strel ec
Nahajali se boste v nenavadni situaciji, saj boste po eni strani želeli biti v središču pozornosti, po drugi strani pa se boste umikali v samoto. Zaradi svojega spremenljivega razpoloženja ne smete obremenjevati okolice. Vaš vladar se nahaja še na zadnjih stopinjah kozoroga, zato boste čutili potrebo, da zadeve postavite na pravo mesto. Otresti se morate strahu in blokad.
Kozorog
Če boste svojo jezo in razočaranje predolgo zadrževali v sebi, se bosta stres in slabo počutje stopnjevala do takšne mere, da lahko postaneta velik problem. Na delovnem področju boste mnogo bolj cenjeni, če se boste naučili odpraviti svojo samovoljo. Nekoliko bolj občutljivi boste zaradi razmer, v katerih se nahajamo, zato se nikar ne zapirajte vase.
Željo po tem, da se dokažete, morate skrbno nadzorovati, saj lahko mimogrede naredite kakšne večje napake. Izključiti morate konfliktne situacije in se izogibati ostrim debatam. Zaradi bivanja Saturna, vašega vladarja, še na zadnjih stopinjah kozoroga situacija ne bo lahka, čakati morate, da pridejo bolj ugodne možnosti za napredovanje. Bolj morate popaziti na svoje zdravje.
Kljub temu, da se najbolje počutite, ko ste aktivni, vam svetujemo, da svoj tempo prilagajate svojim sposobnostim. Upočasniti morate zadeve na vseh področjih. Če tega ne boste storili, vam še največ težav preti zaradi ovir, ki se vam postavljajo na pot. Upoštevati jih boste morali do te mere, da ne boste zaradi samovoljnega ravnanja naredili kakšne večje napake.
Vodnar
Osebi, ki vas bo nadlegovala, ne boste preveč zamerili vsiljivega vedenja, saj vas bo po eni strani celo zabavala. Kljub temu da se zavedate dejstva, da ne morete spreminjati sveta okoli sebe, se lahko potrudite, da spreminjate stvari v sebi. Polni ste notranjih trenj, včasih izgubljate tla pod nogami in se ne počutite varne. Kmalu se bodo zadeve umirile.
Ribi
Misli vam bodo uhajale na vse strani, težko boste dosegli primerno raven koncentracije. Na trenutke boste celo podvomili o lastnih sposobnostih, kar pa je popolnoma odveč. Vaš vladar bo prenehal omejevati napredovanje, zato boste veliko lažje stopali po poti, ki ste si jo zastavili. Prepustili se boste novemu valu čustvene energije, ki bo prišel popolnoma spontano.
Prav je, da nekaj pozornosti namenite ljudem, ki so vam v preteklih dogodkih pomagali, ko ste potrebovali pomoč. Pred vami je krajša pot, vzemite si zanjo dovolj časa, saj je naglica nepriporočljiva. Dobro preučite vse možnosti, ki se vam kažejo, da boste napredovali. Narediti morate izbor vsega, kar vam jemlje dragoceno energijo in z drugačnimi pristopi reševati probleme.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.		
Astrologinja GORDANA je dosegljiva		Astrologinja DOLORES je dosegljiva
na 041 404 935 in na Facebookovi		na 041 519 265, 090 64 30 in na
strani		Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.		Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
FRANCOSKI FIZIK (ANDRE MARIE)
KrižamKe &
ugamKe
OBRAT ZA TISKANJE
PREDSEDNIK NEKDANJE SOVJETSKE
ZVEZE BREŽNJEV
NEKDANJI AVSTRIJSKI SMUČAR (HANS)
MOSKOVSKI KOŠARKARSKI KLUB
KS
KDOR JE VKOVAN, VKLENJEN
UŽITNA GOBA S TANJŠIM BETOM
UPOŠTEVANJE ČESA PRI SVOJEM RAVNANJU
TISKARSKO OPRAVILO
INDIJANSKO OBUVALO
OSEBA, KI SO JO ZAJELI TERORISTI
SEZNAM V KNJIGI OBRAVNAVANIH IMEN
2
MEHKA, ALKALIJSKA KOVINA
ENAKO -ZVOČNICA
22
PRIPOMOČEK ZA SPENJANJE
ŠČITI KNJIGO
NEKD. MINISTER ZA TURIZEM (INGO)
ANGLEŠKI REŽISER RUSSELL
ARISTOTELES (KRAJŠE)
ASTRID LINDGREN
LONDONSKA GALERIJA
ŽELEZNA ČLENJENA VRV
16
VILI AMERŠEK
EGIPČANSKI BOG
PRVOTNI PREBIVALEC ITALIJE
ANTIČNA POKRAJINA
STAR GERMAN
FRANCOSKI SLIKAR (CLAUDE)
RIMSKA 51
ITALIJANSKI PEVEC (AL)
PRVI SLOVENSKI
KNJIGI: KATEKIZEM IN ...
ANGLEŠKI AVTO
ALJA TKAČEVA
GOSPOD (ČEŠ.)
AMERIŠKA ŠPORTNA ZNAMKA
PREBIVALEC ZELENEGA OTOKA
ANDREJA MALI
MRTEV (VOJAK)
PREROŠKO ZNAMENJE
TELICA (NAR.)
ORG.DRŽAV IZVOZNIC NAFTE
15
TAKE BARVE KOT PEPEL
AMERIŠKA IGRALKA ANDERSON
10
SVETLANA MAKAROVIČ: SOVICA ...
STANJE NEJASNEGA ZAVEDANJA IRENA V RUSIJI
6
STAROGER-MANSKO PLEME
HIMALAJSKA DRŽAVA
MOŠKI POTOMEC
PRISTOJBINA ZA DOVOLITEV LOVA
TRGOVSKO BLAGO
TEČE SKOZI
SANKT PETERBURG
KDOR JE SLEP NA ENO OKO (EKSPR.)
HRVAŠKA PEVKA
18
14
KIS (STAR.)
NEOBLEČEN ČLOVEK (EKSPR.) RIVALA
PRIPR. ZA
DVIG MATERIALA
12
Povsod z vami
OTOK V BENEŠKI LAGUNI AM. FILM: . BROCKOVICH
PLAHA GOZDNA ŽIVAL
POČELO TAOIZMA
20
HLAPLJIVA TEKOČINA, KI SE UPORABLJA KOT NARKOTIK
NEKDANJA SLOVENSKA ASTROLOGINJA MALUS
NRAVO-SLOVEC
MESTO V SIRIJI
17
TO NAREDIM Z ... ROKO
GRM S TRDIM LESOM
OLIMPIJSKE .
VIOLETA TOMIĆ
LUKA DONČIĆ
19
ZVOK DOLOČENE VIŠINE
ELEONORA (KRAJŠE)
ALPSKI SMUČARSKI KLUB
ŠPORTNI NOVINAR (MARJAN)
NASPROTNO OD SVETEL
NEKDANJI ITALIJANSKI NOGOMETAŠ (PAOLO)
13
CELOVITOST
ČESA, POPOLNOST
BREZBARVEN PLIN NEPRIJETNEGA VONJA
ERMIN RAKOVIČ BOLNIK Z ALERGIJO
NEMŠKO POLIESTRNO VLAKNO
FRANCOSKI PISATELJ (JULES)
OKENSKO KRILO
SAMOMOR PRI SAMURAJIH
AMERIŠKA IGRALKA (TATUM)
SUDOKU 438
		5					4	
		1			3		5	
				2	8			
	9	7						2
			4	5				9
4	2							6
3			6	1		7		
8						9		
6			7			3		
SUDOKU129
							9	1
				7	6			
8	7	3						
				3	7			
5	1							6
							5	9
		5	6			4		
2		9	4	5		8	3	
		8						
REŠITEV SUDOKU 437
REŠITEV SUDOKU 128
3	8	6	7	1	2	9	5	4
4	2	9	3	6	5	7	8	1
1	7	5	9	4	8	2	3	6
2	5	7	1	9	6	3	4	8
9	1	8	2	3	4	6	7	5
6	3	4	8	5	7	1	2	9
5	4	2	6	7	9	8	1	3
7	9	3	4	8	1	5	6	2
8	6	1	5	2	3	4	9	7
9	6	8	2	4	7	3	5	1
3	2	1	6	9	5	7	4	8
4	5	7	3	8	1	9	6	2
5	4	6	1	7	9	8	2	3
8	7	9	4	2	3	6	1	5
1	3	2	8	5	6	4	7	9
7	9	4	5	1	8	2	3	6
6	8	5	7	3	2	1	9	4
2	1	3	9	6	4	5	8	7
7
11
4
8
HOLMIJ
5
21
9
3
novi tednik
Vedno? г штј!
Ime in priimek: Naslov:
Obkrožite: a) sem naročnik
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22		
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo.
90,6 95,1 95,9 100,3
io cel
Vedno г штј!
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 10. novembra.
Geslo iz številke 44: Dnevi podobni kot spomladi.
Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majico NT&RC, prejmejo: Pavla Lužar iz Petrovč, Alenka Lokovšek iz Laškega in Martina Leskovšek iz Podčetrtka.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
3K z VELIKO
MSJpisavo
ŽEPNI 1Штв*н'
UP1NKA!
NOVO
ENA
REVIJA V
DVEH
VELIKOSTIH
www.trik.si
48
75 LET NOVEGA TEDNIKA
Gordana Drimel, direktorica Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah:
»Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah z Novim tednikom sodeluje že vrsto let. Ves čas obstoja našega zavoda so uredniki in novinarji spremljali naše delo ter razvoj. Še posebej ob pomembnih prelomnicah in dosežkih so dogajanje predstavili zanimivo, korektno in profesionalno. Novinarji so vedno tudi sami iskali poti, kako staranje in starost, še posebej življenje starostnikov v domu, na pozitiven način predstaviti javnosti. Novi tednik je eden od medijev, ki ne išče senzacionalnosti, ampak išče zgodbe in raziskuje ozadja, ki jih potem na prijazen in spoštljiv način približa svojim bralcem. Verjamem, da je prav to pripomoglo, da po dolgoletni
Petra Giacomelli, okrožna sodnica svetnica, predsednica Okrožnega sodišča v Celju:
»Do vseh, ki dosežejo takšno starost, in za medij je 75 let res častitljiva starost, čutim spoštovanje. Predvsem vsi, ki so včasih ustvarjali ta naš medij in vsi, ki ga ustvarjajo še danes, si zaslužijo več, kot se da napisati z besedami, ki so sicer vaše orodje. V teh globalnih časih se prepogosto pozablja na lokalno, a problemi niso le globalni, ampak so za nas, ki živimo in delamo v tem lokalnem okolju, najprej naši, lokalni. Z veseljem prelistam Novi tednik, preberem članke, ki me zanimajo, saj je Novi tednik ves ta čas znal s pravim občutkom za naše, lokalne težave ohranjati vez med lokalnim in globalnim, ohranjati občutek, da je tudi lokalno pomembno, pri čemer je znal hkrati spoštovati ljudi, ki nastopajo v vaših poročilih, in na drugi strani bralce, ki ta vaša sporočila berejo. Ob poplavi vseh mogočih medijev, ki za ceno popularnosti večkrat
Sonja Majcen, direktorica Celjskega mladinskega centra (MCC):
»Novi tednik je časopis, ki je prisoten pri nas doma že od mojega otroštva. Takrat sicer nisem razumela vsebin, a mi je bilo vedno zanimivo, kako sta starša prebirala časopis in imela nato različne razprave. Resneje sem Novi tednik začela brati v srednji šoli, kjer sem lahko spremljala dogajanje v Celju, se navduševala nad vsebinami in sledila zanimivim lokalnim zgodbam.
Zakaj redno prebiram Novi tednik? Zato, ker me seznanja, kaj se dogaja v Celju in tudi v regiji, ker ažurno in verodostojno poroča o vsem dogajanju, ki se tiče nas prebivalcev, hkrati vedno naniza dejstva in pusti bralcu, da si mnenje ustvari sam. V današnji poplavi slabih in tudi večkrat lažnih novic se Novi tednik predstavlja z resnimi in zanimivimi vsebinami, poroča o pozitivnih in lepih zgodbah ter uspehih naših prebivalcev kar navda človeka
Panoji z razstave ob 75-letnici Novega tednika so še vedno na ogled pred Narodnim domom. Avtorica
razstave je Darja Jan iz Muzeja novejše zgodovine Celje.
tradiciji ostaja vodilni medij na Celjskem. Vsem ustvarjalcem izrekam skrene čestitke in kličem še na mnoga leta!« (Foto: osebni arhiv)
pozabijo na pravo mero in celo na etiko, ste vi uspeli Novi tednik ohranjati na zavidljivi ravni. In še nekaj. Ob poplavi vseh mogočih e--različic medijev je časopis še vedno zakon! Ohranite še naprej vse, kar vas dela velike, predvsem pa spoštljivo držo do vseh. Hvala vam za to in kljub tem čudnim časom lepo praznovanje. Vse dobro.« (Foto: SHERPA)
z dobrim občutkom. In zato Novi tednik praznuje 75 let, saj se ni prepustil medijskim trendom in odveslal v svet rumenega tiska in škandalov, prav nasprotno, spodbuja sodelovanje in krepi dialog tako v Celju kot v regiji. Zato čestitke in še na naslednjih 75 in plus let kot zaupanja vreden vir infor-macii.« (Foto: osebni arhiv)
novi tednik !et
3. desetletje
Tretje desetletje - ROJSTVO NOVEGA TEDNIKA / (1965-1975)
Leta 1966 so celjski politiki združili tednik in radio ter ustanovili Zavod za informativno službo. Že v naslednjem letu so spremenili ime časopisa v C TEDNIK ali krajše TEDNIK, ki je začel izhajati ob četrtkih in v spremenjenem formatu. Tiskarske storitve je prevzelo ČP Delo. Sredi oktobra 1967 so trije pokrajinski tedniki Dolenjski list v Novem mestu. Tednik v Celju in Vestnik v Murski Soboti podpisali dogovor o sodelovanju. Štiri strani so bile skupne v vseh treh tednikih, predstavljeni so bili gospodarski in družbeni problemi, notranja in zunanja politika ter intervjuji in reportaže. V skupni nakladi 60 tisoč izvodov je dodatne strani tiskalo ČP Delo. Leto 1968 je ponovno prineslo spremembe, C tednik je postal edicija v okviru ČGP Delo. 12. decembra 1968 je izšla prva številka v novi obliki in z imen NOVI TEDNIK.
novi tednik !et
Tretje desetletje - ROJSTVO NOVEGA TEDNIKA / (1965-1975)
3. desetletje
2e čez dve leti je tednik ponovno začel izhajati kot glasilo SZDL. Leta 1972, po sprejetju občinskih proračunov, so občinske konference SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec podpisale pogodbe o ustanovitvi in sofinanciranju Novega tednika in Radia Celje, ki sta dobila status regionalnih medijev. Leta 1974 sta prejela najvišje celjsko občinsko priznanje Šlandrovo nagrado.
novi tednik let
Četrto desetletie - NOVI PROSTORI. NOVE AKCIJE / П975-19851
4. desetletje
Leta 1976je postal Novi tednik z Radiem Celje po novem zakonu Temeljna organizacija združenega dela (TOZD) v okviru ČGP Delo. Še naprej je izhajal ob četrtkih na dvajsetih straneh. Po vmesni selitvi v Gregorčičevo ulico so se leta 1978 spet preselil v prenovljene prostore na Trg V. kongresa 3a (današnia Prešernova ulica 19).