kupujte E BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik I v Ohio ★ Oglasi v iem listu so uspešni ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI . KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio ★ Best Advertising Medium y CTORY BONDS STAMPS ■LETO xxvin. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), OCTOBER 9, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 235 dokazi O ^i^tinski kola-^ z naciji v (O-N-A.) - '''"WadQ • ^^všega nemškega v Buenos Airesu, Thermanna potrju- ^J^'^kega diplomata iz-S(i, ki ^ med 50,000 vse obtožbe ame-orja Bradena •Ha velika naci-■~.iu v L . -j"> ter da so ^ pošiljali svoja , , nemške amba- 5r k ^ "'bili angleški ladji takoj ob iz- poročil. %8ča na podlagi ■' z H je tudi za- "®1ariPTv,---- iski i^t' >asadl-® glasom iz pro-nacistič-i(«' je tn časopisje. ZanL .*• v orja von Therman-V J,^ka ambasada na gdn« I ;i' CA UO^ v A_ s iiacisticnih inte-jiJ )j Sentini. rtific" J (eln ^ ^ v ^ vohunske '' je naha- n,, ^ &taše nemške am- lel)«^ grobovi ^fii, r fo. ^^tlRANKAR % # 'liu %učni bolezni je l^li )^^°jein domu dobro A<.' ^Mjoč na 4206 St. D( A'f.. 6^ Mi k vam 1^ 1) <^lii] , . Devica Ma- vS^^i s ii) g zapušča brata Frančiško ter j® " Sln„„. društva Na- **Pravda'' zahteva udeležbo Jugoslavije, Poljske in Češkoslovaške v razgovorih MOSKVA, 7. okt. — Uradno glasilo komunistične stranke "Pravda" je včeraj objavilo uvodni članek, v katerem je rečeno, da ako se bo Francija udeležila razgovorov za sklep mirovnih pogodb z balkanskimi državami, potem bi ne bilo nič več kot prav, da bodo na konferenci navzoče tudi Poljska, Jugoslavija in- Češkoslovaška. Nekateri diplomatski opazo valci smatrajo, da utegne priporočilo "Pravde" nuditi priliko za kompromis, ki bi premostil nesoglasje, ki je nastalo na konferenci zunanjih ministrov v Londonu. Uvodni članek v "Pravdi" med drugim pravi: "Ako se hoče sprožiti vprašanje razširjenja kroga držav, ki bodo udeležene pri sestavljanju mirovnih pogodb, tedaj se vprašanje ne sme omejiti na Francijo.". "Pravda" poudarja velik doprinos Jugoslavije k zmagi Potem pa članek v "Pravdi" nadaljuje; "Iz kakšnih razlogov bi se moglo izključiti Jugoslavijo iz udeležbe pri sestavljanju mirovnih pogodb z Italijo in bivšimi balkanskimi sateliti Nemčije, ko je vendar dobro znano, da je Jugoslavija več storila za poraz Hitlerja in fašistične Italije kot pa mnoge druge dežele. "Ako se pristane na razteg-nenje kroga držav, ki naj sesta vijo mirovne pogodbe, kako Je mogoče izključiti Poljsko in Češkoslovaško?" 5 SDZ, Za- g.. ^°Progo Joseph-.' ^onia iz vasi \" ^ n Mathias, ^^9-ja pri vojakih KuVi^^ '^Čeri, Mrs. Jo-m Do«,thy, l5 sorodnikov. I ^ "ri ^^šil v četrtek ob S ^jutra '^skv A -h " [A " . . i »1^ zavoda, pd'' , J^kte p Ave., v cerkev , ob 11. y iz Josip žele I'ary pokopa- % % ^ill HESS POSLAN DOMOV KOT VOJNI ZLOČINEC LONDON, 8. oktobra. -Rudolf Hess, ki je 1. 1941 priletel v Anglijo, da posreduje za mir med Anglijo in Nemčijo, je bil danes z letalom poslan nazaj v Nemčijo, kjer se bo nlioral zagovarjati kot vojni zločintfc. Gen. Čiang Kajšek sodeluje z Japonci, trdijo komunisti Byrnes in Bevin se i/.nev^rila potsdamskemu sporazumu ' "Pravda" trdi, da ko sta državni tajnik Byrnes in zunanji minister Bevin v Londonu zahtevala, da Francija in Kitajska sodelujeta pri sestavi mirovnih pogodb z balkanskimi državami, se nista popolnoma ločila od sporazuma, ki je bil napravljen v Potsdamu, temveč da sta dejansko dvignila vprašanjžC, katera sploh niso bila nikdar poverjena konferenci zunanjih ministrov. "To bi se ne bilo zgodilo," izjavlja sovjetski list, "ako bi se bila Byrnes in Bevin držala sporazuma, ki je bil dosežen med veliko trojico v Berlinu, po čemur je stremela sovjetska delegacija v Londonu." "Pravda" trdi, da ni na konferenci v Potsdamu nihče izmed velike trojice nikdar niti omenil, da bi se Francijo ali katero koli drugo državo povabilo na razgovor, kadar se bodo delale mirovne pogodbe z bivšimi sateliti liacijske Nemčije, s katerimi Francija nikdar v vojni ni bila. Hirohito je bila znana zarota za zavratni napad na Pearl Harbor CUNKING, 7. okt.—Kitajski komunistični viri so prišli na dan z obtožbo proti generalu Čiang Kajšeku, da so njegove armade v centralni Kitajski napadle komunistične sile in se borijo proti komunistom s podporo japonskih čet. Isti viri pravijo, da v omenjeno - ozemlje, katero se nahaja pod kontrolo osme komunistične armade, prodirajo močne Čian-gove sile. V južnem delu province Šansi operirajo tri armade kitajske centralne vlade, dasiravno so dotične pokrajine že davno ime-•le v oblasti čete komui;isti4ne armade. Neka brzojavka iz Jenana, kjer se nahaja glavni stan kitajskih komunistov, pravi, da je general Ho Jungčin, vrhovni poveljnik kitajske narodne armade, ukazal japonskim četam, da zavzamejo pokrajine, ki so okupirane od kitajskih komunističnih čet, in da,čete generala Čian-ga ropajo in plenijo v komunističnem ozemlju. 50 OSEB RANJENIH TEKOM SPOPADA MED UNIJAMI V HOLLYWOODU HOLLYWOOD, 8. oktobra. — Danes je prišlo med člani tekmovalnih unij pred filmsko delavnico Warner Bros. do spopada, v katerem je bilo 50 oseb ranjenih. Bitka je dosegla višek, ko so člani ene unije filmskih delavcev poskusili zlomiti piketno stražo, katero je postavila druga unija. Na stavki so člani barvarske unije, ki spada k ameriški delavski federaciji, medtem ko člani unije filmskih uposlencev, ki istotako spada k AFL, nadaljujejo z delom. Stavka izvira iz jurisdikcijskega spora med unijami in traja že 29 tednov. Odstopil japonski premier pa trdi, da je cesar mislil, da se bo Zedinjenim državam poprej napovedala vojna Nova politična situacija v Franciji; socijalisti so najmočnejša stranka ,^"Ul ^ ^ pol eni uri h'*'Panc svojem domu let, stanu-«11;- -^yronne Ave. Do-na štajerskem, ^ Ameriko V ' "oaedi društva 'fo, 3e oco soprogo 9^ ^ - Furlan, hčer il(m dva sina, bo in Cpl. John. 1 ht pogrebnega pjp. ■• tla Lp, ■ Cvetek, 478 E. -'S'kev iGw pokopali- f'i 31j ^-^ifornijo, Mr. Tia sta se A Ao d.'" ^ta po lepi Tt^ na svoje Yifi in Mrs. ^ Cherokee ^(vis^W V, namera- • kjer bo- \ "turkey ^^iju mnogo podjetju! PARIZ. (O.N.A.) — Volitve francoskih departmentov ali pokrajin, so pokazale, da so socialisti daleko najmočnejša stranka v deželi. Največje presenečenje pa ni v tem, temveč v silno občutnem porazu, katerega je utrpela prej najmočnejša francoska stranka radikalnih socialistov, katera sestoji iz liberalcev meščanskega kova. Mnogip političnim opazovalcem v zunanjem svetu bo težko razumeti, da bo mogel de Gaule vladati v soglasju s socialisti. Toda dejstvo je, da je de Gaulle že ponovno pokazal, da se zna obrniti po vetru in se podrediti želji večine. Dejstvo je tudi, da sta danes socialistična prvaka, Leon Blum in Vincent Auriel, precej blizu de Gaulle-u, akoravno je to morda le začasno. Kaj bo jutri, tega nikdo ne ve. Komunisti v Franciji bodo brez vsakega dvoma igrali veliko in važno vlogo, ne glede na to, alš bodo vstopili v koalicijo vlade, ali postali jedro opozicije- Zanimivo pa je naslednje. V mnogih krogih je čuti govore-nje, da je glasovanje Francije prinesli zmago levice. Kdor bo stvar bolj natančno analiziral, se bo moral kmalu vprašati, ali je to res, in celo, ali danes sploh obstoja takozvana levica na Francoskem. Vsekakor je "levica" izginila v enem pomenu besede, v katerem je bila v rabi pred vojno na Francoskem. Levica "ljudske fronte" je stvar preteklosti. Pomen glasovanja je drugačen. Politično delovanje takozva-nih levičarskih strank m več stopu proti desnici, temveč se izraža mnogo bolj v tekmovanju med komunisti in socialisti. Do neke mere je to tekmovanje obstojalo tudi že pred desetimi leti, toda zdaj je mnogo bolj očividno. Zmaga, delavske stranke na Angleškem je podžgala francoske socialiste tako, da so odločeni kot se nikdar, da bodo ostali popolnoma neodvisni. Komunisti žele še nadalje sodelovati, ker jim je jasno, da bodo sicer potisnjeni v izolacijo in morda celo izrinjeni iz vlade, ter naglašajo, da socialisti sami ne morejo izvesti ciljev levice, ker so preslabi. Policaj ubil roparja Dva roparja sta včeraj zgodaj popoldne na E. 55 St. in Woodland Ave. napadla konfekcijskega agenta Franka Ostrov-skyja, ko je baš nameraval stopiti v podružnico Cleveland Trust banke. Odvedla sta ga na E. 116 St. in East Boulevard in oropala za $247. Medtem je bila alarmirana policija, ki se je podala na lov, tekom katerega je bil eden od banditske dvojice ustreljen, drugemu pa se je posrečilo zbežati. Roparja, čigar identiteta ni bila takoj dogna-na, je ustrelil policijski patrolman Law^rence Kubec, ki je bil v službi na križišču blizu Mt. Pleasant javne šole. Laval poslal 785 tisoč Francozov v rajh, trdi priča PARIZ, 8. okt.—Georges Bou-chon, tajnik zveze deportiranih delavcev, je danes pri procesu proti Pierre Lavalu pričal, da je bivši premier režima v Vichyju, da je bilo 785,000 Francozov poslanih v Nemčijo na prisilno delo pod zakoni, katere je uveljavil režim v Vichyju. Od teh jih je 50,000 umrlo od mraza, lakote in bombardiranja, je izjavil Bouchon. Obravnava proti Lavalu se je danes nadaljevala v odsotnosti obtpženca in njegove obrambe. Laval in njegovi odvetniki vztrajajo na stališču, da pred to sodnijo.. ne morejo biti deležni pravične sodbe in se po iztira-nju iz sodne dvorane tekom včerajšnjega zasedanja danes niso hoteli vrniti v sodno dvorano. Prva priča danes je bil general Andre Doyen, član generalnega štaba, ki je rekel; "V Franciji je bil en mož, ki je bil pripravljen izvajati proti-britsko politiko, ki je bila koristna Nemčiji. Ta mož je bil Pierre Laval." TOKIO, 8. okt. — Odstopil japonski premier princ Narahlko Hlgašl-Kunl je danes izjavil, da je cesar Hirohito vedel, da Japonci pripravljajo napad, na Pearl Harbor, ampak da je bil "pod vtisom," da se bo Zedinjenim državam pred Izvršitvijo napada formalno napovedala vojna. Novo imenovani premier ba-* ron Kižuro Šidehara je nocoj dovršil sestavo novega kabineta, sestoječega iz "liberalcev", ki bo jutri zaprisežen od cesarja Hirohita. Komaj pa so bila imena novega kabineta objavljena, ko je organizacijski odbor nove japonske socialistične stranke dal v javnost izjavo, v kateri je nova vlada absolutno nesposobna rešiti nujne probleme, pred katerimi se nahaja dežela. Socialisti zahtevajo formacijo ljudske vlade "Japonsko ljudstvo je presenečeno nad pojavom zasilne vlade pod baronom Šideharo ob času, ko je ves narod pričakoval formiranja ljudske vlade, ki bo sposobna brez odlašanja izvesti nujno potrebne reforme," se glasi izjava socialističnega odbora. "V tem novem kabinetu je prav tako malo svežega duha kot ga je bilo v prejšnjih vladah. Mi smo prisiljeni protestirati proti izmenjavanju ene prehodne vlade z drugo." Danes so japonsko morna-rično ministrstvo obkolile straže ameriškega vojaštva. To pe je zgodilo po objavi rezkega naznanila, da obstoji sumnja, da se v poslopju nahajajo velike zaloge plena, ki so ga Japonci izropali v letih vojne v okupiranih deželah. Japonci so morili Amerikance, ko so se pogajali za mir MANILA, 8. oktobra. — Iz Šanghaja je danes dospelo poročilo, da so Japonci usmrtili 14 ameriških zrakoplovcev na Formosi dva meseca pred japonsko predajo, v času ko je vlada v Tokiju skušala začeti pogajanja za mir. Danes je dospelo v Šanghaj s Formose 14 vrčev s pepelom umorjenih ameriških letalcev. Napisi na vrčih in zapiski, ki so dospeli z njimi, so preko vsakega dvoma potrdili identiteto letalcev in način njihove smrti. Med usmrčenimi letalci so bili trije, ki so se udeležili prvega zračnega napada na Tokio, ki ga je leta 1942 vodil gen. Doo-little. Tukaj se je danes pred ameriškim vojaškim sodiščem začelo zaslišanje proti gen. Toma-juki Jamašiti, ki je bil zadnji japonski poveljnik na Filipinskih otokih. Japonski general se je izgovarjal, da ni odgovoren za posilstva in druga grozodejstva, ki so jih vprizarjali japonski vojaki tik pred padcem Manile. JUGOSLOVANSKI FILM / Iz urada Združenega odbora južno-slovanskih Američanov se sporoča, da se bo film o junaškemu bojevanju jugoslovanskih ljudi, kazalo v sledečih mestih : V nedeljo 14. oktobra ob 8. uri zvečer v Hrvatskem domu, Stop 37V2 Niles Rd., Burton St., v Warren, Ohio; v četrtek 18. oktobra ob 7. uri zvečer v Slovenskem narodnem domu, 3114 Pearl Ave., v Lorainu, Ohio; v soboto 13. oktobra, ob 8. uri zvečer v Slovenskem domu v Bar-bertonu, Ohio, in pozneje enkrat v Youngstownu, Ohio. Vstopnina k tem predstavam bo 50 centov, in navzoč bo poročnik Zvonimir Jurišic, od jugoslovanske mornarice. NA OBISKU IZ N. Y. Miss Mildred Keržmanc je prišla iz Worcester, N. Y., na obisk k svojemu stricu ^n njegovi družini Mr. in Mrs. Joe Suš-nik, 18715 Cherokee Ave. Danes zjutraj je prišla na obisk tudi njena mati, Mrs. Katie Keržmanc, ki' je sestra Mr. Sušnika. Tukaj bosta s hčerko ostali dva tedna, nakar se zopet vmeti skupaj na svoj dom. V Worches-ter ima družina Keržmanc dve farmi. Dobrodošli v naši naselbini ! SEJA ZBORA "SLOVAN" Nocoj ob 8. uri se vrši seja pevskega zbora "Slovan" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave: Seja je zelo važna radi ukrepanja proslave 10-let-nice in članstvo je prošeno, da se je udeleži polnoštevilno. karakterizirano v skupnem na- cher Ave DRAMSKO D'RUŠTVO "NAŠA ZVEZDA" Vse one igralce, ki imajo vloge ža igro "Davek na samce," se opozarja, da naj pridejo gotovo v petek večer ob 8. uri na vaje v Slovenski društveni dom na Re- MAYTAG STROJI SO TU! Mr. John Sušnik ima v svoji prodajalni Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave., na ogled nov Maytag pralni stroj. Gospodinje si ga lahko sedaj naročijo. 555 vojnih nevest iz Avstralije ZLOMIL NOGO PRI DELU Poznani Mr. Joe Sušnik se nahaja z zlomljeno nogo pod zdravniško oskrbo na svojem domu na 18715 Cherokee Ave. Poškodoval se je pri delu v New York Central tovarni. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo, mi pa mu želimo skorajšnje okrevanje! v POBIRAJO OBLEKO IN OBUVALO Člani hrvatskega kluba "Go-ranin" bodo te dni pobirali v Euclidu, Ohio, obleko in čevlje, katere bodo potem poslali potrebnemu narodu v Jugoslavijo. Klub je priredil več domačih zabav in veselic, katerih čisti dobiček je bil izročen v pomoč stari domovini. HIMEN V soboto 22. septembra sta se poročila v Bostonu, Mass., Mr. Joseph Kastelic in Miss Dora Banito. Ženin je sin obče poznane in spoštovane družine Mr. in Mrs. Frank Zafred, 952 E. 185 St., kjer se novoporočenca sedaj nahajata. Svoj dom si nameravata ustanoviti v Cleve-landu. Novoporočencema čestitamo in jima želimo vse najboljše v zakonskem življenju! Ameriški vojaly, ki so bili tekom vojne v Avstraliji, so se tam hitro udomačili, kakor razvidno iz gornje slike, ki kaže prihod 555 avstralskih vojnih nevest z okoli 200 otroci. Tja stotine nadaljnih avstralskih deklet, katere so poročili Amerikanci, čaka na prevoz v Zed. države. Izjalovljeni rop Včeraj ob poltreh zjutraj so prišli trije banditi na postajo clevelandskega transitnega sistema na 3000 Woodhill Rd. in zahtevali od treh moških, da jim izročijo $40,000. Uslužbenci so se zahtevi zoperstavili, nakar je eden izmed banditov začel streljati. V hrbet je bil zadet James H. Peak, star 44 let, toda roparji so zbežali praznih rok. STRA19 2 ENAKOPRAVNOST 9. oktobra, ENAKOPRAVNOST 9f I Owned uid Published by fOaSEXOAM nJGOBLAV PKINTINO AND PITBUSHINO CO. ^ #991 BT. GLAIR AVEINXJE — HENDERSON 6311-19 bsued Every Day Except Bundays and Holiday# " BTJBBORIPnON RATEfiLKJENE NAROČNINI) By Oarrler In Cleveland and by Mall Out of Town: KPo raznafialcu v Cleveland tn po poiti izven memta): for One Year — (Za celo leto) ........... Por Half y ear — (Za pol leta)_______ Por 3 Month# — (Za ■ mesece)__________ *0.60 . IJM) . 3.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) _________ Por Hall Year — (Za pol leta)___ For i Month# — (Za • mewce)-- -17 .£0 . t.00 _ ije For Europe, South Amerlo« mnd Other Foreign Countries: (Za Evropo, Juino Ameriko in druge Inosemike drteve): For One Year — (Za oelo leto) ......................... For Half Year — (Za pol leta)--------------------- _W.OO leo Entered m Second Glasa Matter April 36tb, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March Srd, 1*79. TUDI TI SO KRIVI NAŠIH ŽRTEV (Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta) II. Obrazložitev Vsi obtoženci predstavljajo odgovorno vodstvo Kreditnega zavoda v Ljubljani. Oblika njihovega udejstvova-njaje formulirana v pogodbi Gospodarske družbe z dne 1. julija 1931 in oblastno odobrenih pravil Kreditnega zavoda. Iz teh pravil, iz te pogodbe, iz notoričnih dejstev in tudi iz zagovora obtožencev, je razvidno, da so obtoženci one osebe, ki so izvrševale to, kar je ves čas vršil Kreditni zavod in so torej odgovorne za vse delo tega zavoda pred razsulom Jugoslavije in med okupacijo. Vsi obdolženci predstavljajo najmočnejšo plat pridobitnikov. Njihova gospodarska osnova jim je dajala moč, da so lahko vodili posle tudi med okupacijo v korist ali škodo svojega naroda. Obtoženci so se odločili za srednje. Odgovornost obtožencev temelji tudi na neposredni funkcionalni osnovi, ki so jo imeli kot organi Kreditnega zavoda. Prva skupina obtožencev so člani Gospodarske družbe in člani upravnega sveta Kreditnega zavoda obenem. Člani gospodarske družbe so bili lastniki večinskega paketa delnic Kreditnega zavoda in so s tem imeli po pravilih akcijskega regulativa vso oblast razpolaganja s Kreditnim zavodom. Ta skupina obdolžencev pa je sedela tudi v upravnem odboru in predstavlja iniciativni in izvršni organ Kreditnega zavoda, torej po domače povedano, ta skupina je vršila vse, kar se je na zunaj pokazalo, da vrši Kreditni zavod. Druga skupina bbtož^Hcev so člani Gospodarske družbe. Ker po gornjem vemo, kaj je bila Gospodarska družba, nam je jasno, da je ta skupina odgovorna za vse delo Kreditnega zavoda. Tretjo skupino obtožencev predstavlja upravni odbor Kreditnega zavoda, ki je bil neposredni izvrševalec vseh poslov Kreditnega zavoda. Zato tudi ta odgovarja za vsa sodelovanja Kreditnega zavoda z okupatorji, saj je imel veliko možnost, da prepreči sramotno, za slovensko gospodarsko pogubonosno poslovanje zavoda. Posebno skupino obtožencev predstavlja nadzorstvo. Svoje naloge je vršilo tako pomanjkljivo, da je Kreditni zavod lahko prevzel izvrševanje blagajniških poslov za fašiste, da jim je obrestoval njihov denar za 3% preko najvišje dovoljene obrestne mere, daje sodeloval pri oborožitvi fašistične Italije, itd. Ce se eden ali drugi obtožencev zagovarja, češ, da ni vedel da Kreditni zavod sodeluje z okupatorji, je to brezpomemben in ne upoštevan zagovor. Za kazensko odgovornost je ne važno, če kdo od obdolžencev nalašč noče vedeti, kaj počenja Kreditni zavod potem, ko je to vedela vsa slovenska javnost. Dolžnost vsakega obdolžencev bi bila, da bi ob težkih in za našo slovensko javnost tako kričečih zločinih izrabil svojo vodilno mesto, da bi preprečil nadaljnje izvrševanje zločinstev. Ce pa se mu to ne bi posrečilo, bi moral odložiti svojo funkcijo. Tega pa nobeden izmed obtožencev ni storil, ampak so vsi vztrajali na svojih mestih. Vsi so sprejemali dobičke in gospodarske koristi, ki jih jim je mogel nuditi Kreditni zavod zato, ker je sodeloval po njihovi zaslugi z okupatorjem in s tem užival priviligiran položaj. Pohlep po denarju, po dobičku je pripeljal te ljudi na zatožno klop. , Če primerjamo-po vsem tem sliko današnje obtožnice z življenjem našega naroda v dobi. okupacije, potem se nam pokaže, kako globok prepad je bil med obtoženci in našim narodom in kako malo so čutili obtoženci z njim. Naš narod je krvavel v težkih borbah za svoj obstoj proti fašistom in hitler j ancem, obtoženci pa so s fašisti in hitler-janci sodelovali. Naš narod je stradal in umiral po tisočerih taboriščih, jetnišnicah in drugih mučilnicah, katere so jim napravili nasilni sovražniki, obtoženci pa so jih pri tem gospodarsko podpirali. In če se po vsej tej sliki vprašamo, kaj predstavljajo vsa ta dejanja obtožencev, ki so danes pod tožbo, potem bo z nami odgovoril ves narod, da so to zločinstva, potem bo z nami ves narod ta zločin-stva obtožil in obsodil. Dokazovanje Po prečitanju obtožnice se je pričelo zasliševanje obtožencev, ki se je zavleklo v popoldanske ure. Obtoženci so večinoma priznavali dejanski položaj, odklanjali pa na različne načine krivdo. Sklicevali so se na pritisk okupatorja, na nepoučenost, itd. Njihovi zagovori so napravili v celoti zelo porazen vtis. Iz njih je kljub vsemu iz vi j an ju bilo jasno, da se vsi obtoženci razen morda obeh žensk, v bistvu dobro zavedajo, kakšno izdajalsko delo so opravljali in v čigavo korist. Pred sklepom dokazovanja je bil kot priča zaslišan delegat ministrstva za finance pri Kreditnem zavodu dr. Vekoslav Povh. Iz njegovega obširnega poročila je jasno sledilo, da banka ni nikoli vodila neke gospodarske politike v korist našemu narodu, temveč je koristila samo ljudem, ki so .vodili preko nje petokolonsko politiko. Razširitev obtožnice Na koncu zaslišanja je glavni javni tožilec major dr. Stante razširil obtožnico zoper dr. inž. Henrika Klinarja, da je leta 1941 sodeloval pri tem, da se je preprečila zrušitev za vojno važnih gospodarskih objektov v korist okupatorju in da je pomagal spraviti te objekte nepoškodovane v roke okupatorja. Inž. Klinar je priznal, da je vodil Praprotnik o tem razgovore z nekim generalom v Ljubljani in da so odstranili le nekatere električne naprave in s tem samo trenutno onemogočili obratovanje, dočim so vsi objekti in vse važne naprave ostale docela.nepoškodovane. Glas Iz domovine Mr. George Nagode je prejel pismo od svojega brata Alojzija iz Zaklanca pri Horjulu, katerega še ni nikdar videl. Piše mu z dne 24. avgusta 1945; "Po dolgem, dolgem času, se zopet sliši, da je odprta pošta za Ameriko. Takoj sem se napravil, da ti napišem par vrstic. "Naznanim ti prav prežalost-no vest, da so nas za vedno zapustili mama. Umrli so 10. julija, a pogreb je bil 12, julija 1945. Dolgo časa so bili bolehni, a vendar so dan pred smrtjo bili pokoncu. Stari so bili 75 let. Vsi drugi jih boste že pogrešili, a jaz težko. "Kako ste kaj preživeli to vojno? Pri nas so bile strašne reči. Prvo nas je okupiral Italir jan, nato pa Nemci. Oba sta samo morila in požigala cele vasi. Tudi naša vas je bila bombardirana od Nemca. Dosti je bilo uničenega, a pri nas je ostalo nepoškodovano. "Oba, jaz in France, kakor tudi moški iz cele vasi, ravno tako iz sosednjih vasi, smo bili že 12. septembra 194^ 1. odpe- Ijani v italijansko jetništvo. Po enemu letu ob razpadu Italije, so nas vzeli Nemci in nas odpeljali v nemške najstrašnejše lagerje. Kakšne grozote so tam bile, tega ti ne bom pisal, gotovo čitaš v novinah, saj so Ame-rikanci, ko so nas osvobodili 23. aprila, takoj vse fotografirali in se zanimali za naše življenje v lagerjih. "Jaz sem prišel domov 22. maja, vseh 800 km. peš, ker Nemčija je bila strašno razdejana, posebno mesta in železnice. France je prišel šele ta teden, mnogo jih je pa še tam. "Doma je drugače po navadi. Zdravi so vsi. Imajo fantka in dekleta, stara 13 in 12 let. Ata so tudi staii, imajo že 83. leto, a vendar še pomagajo pri delu. Brat Janez je bil celo vojno v Kočevju. V službi je na železnici. Franca je v Mariboru, Roza v Beogradu, Meta pa v Ljubljani, vsi na starem mestu. "Zdaj vas pa še enkrat prav lepo vse skupaj pozdravim in prosim za odgovor. "Brat Alojzij Nagode." Urednikova pošta Prijateljem dobre zabave Vsak, ki se je v preteklosti kdaj udeležil plesne veselice društva Ložka dolina ve, da je bil vselej dobro postrežen in se tudi prav dobro zabaval v družbi veselih Ložanov. Ko je vendar prišel tako težko pričakovani konec krvave vojne, smo se člani samostojnega podpornega društva Ložka dolina odločili, da to na primeren način proslavimo in se po dolgem času zopet enkrat pošteno razveselimo. V ta namen smo najeli prostorni avditorij Slevenskega narodnega doma na St.,Clair Ave. in pa poznani Sr-nikov orkester, ki zna tako imenitno krožiti poskočne slovenske polke in valčke. Seveda, kar pa še drugo spada k dobri veselici, ža to bo pa skrbel društveni odbor, katerega naloga je, da bo vsak posetnik naše veselice dobro in točno postrežen. Torej povedal sem vam, kaj in kje bo; sedaj vam pa še povem, da se bo ta naša veselica vršila 20. oktobra zvečer. Zato pa vas, vse prijatelje vesele zabave, že danes vabim, da si soboto 20. oktobra rezervirate in gotovo pridete na plesno veselico društva Ložka dolina. Vstopnice lahko kupite pri članih društva in seveda jih boste lahko dobili tudi na večer vese-liče pri blagajni. Toliko vam že danes lahko povem, da lačen in žejen ne bo šel nihče domov in tudi naplesal se bo lahko po mili volji. Več o tem bo gotovo še kaj poročal kateri izmed naših članov, za danes sem vam samo toliko poročal, da se ne boste kam drugam obljubili za dotično soboto večer. Na svidenje! Frank Baraga, predsednik. Pismo iz Knežaka Iz Knežaka pri Št. Petru na Krasu je Mrs. Ana Strle, Box 176, Strabane, Pa., prejela pismo od svoje sestre Antonije Marinčič, ki je polno tuge vsled prestanega trpljenja. Pismo se glasi: "Preljuba Ančka! "Komaj sem čakala dneva, da smo ostali nagi in bosi in malo živi, tisti, ki smo ostali, in dolgega življenja ne bo nobeden imel, ker smo vsi prestrašeni in bolni na živcih. Kadar bo pot odprta, bom poslala Tončko tja k vam, ker otroci so zelo oslabeli. Ker zmeraj jočemo po fantih, nas te reve težko gledajo. Tudi 1 J ■ m- 1 ui •- • ; če je za jesti, ko vidijo, da mi-kdai Ti lahko pisem in sedaj , , . . V ^ , ^_v ____dva joceva, so takoj site. Janez, skušam, ako boš dobila moje pismo. "Ančka, vas najprvo vse srčno pozdravimo. Saj no vem, koliko vas je. Pri nas manjkajo Ivan, star 21 let; Mirko, 20 let; Milan, 18 let. Ančka, hud udarec za očeta in mater. Kdo bo skrbel za nas, ker nas že sedaj moči zapuščajo? Punčke so še majhne, še za živit, kdo jih bo živel. Janez še nima 50 let, pa jih zgleda 70 let, tako se je revež postaral. "Zdaj pišem več pisem. Eno Tebi, da Ti povem naslov, Micki tudi eno in Fani in Johani skupaj, ker od Johane nimam naslovni. Fani se je dala v časopis. revež, ki je vse upanje stavil v svoje lepe, pridne in dobre sinove, je sedaj ostal sam, pokvarjen in vsak dan slabši. "Kdaj pozneje Ti bom pisala o smrti naših fantov, ali zdaj je premalo prostora in rane so prevelike in prežalostne, ter si jih težko odpiram, da ti povem, kaj vse sva prestala. "Ančka, moja ljuba sestrica, sedaj mi bo lažje, ko vem, da boš dobila moja pisma, ker se nimam komu potožiti. Matere nimam več, sestre imajo tudi križe in težave. "Torej, Ančka, naj končujem in v Sardiniji so knežaški fantje in srčno pozdravljamo jaz, Ja-čitali ter jo spoznali, pa so ji nez in punčke, Tebe, Ančka, sva-odpisali. Ona jima je zopet od- j ka in otroke, ter kličemo: Zbo-govorila na pisma in poslala sli- gom, in oglasite se kaj hitro! ko. Fantje so prišli in jo meni prinesli z naslovom. "Od tukaj jih več manjka, največ pa jih je pojedla Nemčija, in da jih niso rešili iz nemške internacije Amerikanci, Angleži in Rusi, bi pa vsi-pomrli tam. Tri dele jih je tam ostalo. "Ko bi vedela, da dobite to pismo, vse vam bi popisala, kako "Tvoja Tončka." Dr. Kernovo Angleško-Slovensko berilo (English Slovene Reader) , ,je pripravno za učenje an-in kaj toda čakala bom, da bo, , .g „ slovenščine. posta odprta m za sedaj sem sa- j •= mo poskusila, če boste to jpismo; Dobi 66 V naši tiskarni dobili. Hude čase, slabe letne, preganjanja, ropanje, vse smo ^ prenašali z veliko težavo, tako j vse smo!OGLAŠAJTE V 'ENAKOPRAVNOSTI" Prispevki pri podr. 48 SANS To -poročilo pregleda darovalcev pri naši podružnici št. 48 SANS se nanaša na zadnja dva meseca in sicer avgust in september, ker v avgustu se ni iz;-plačalo, da bi se posebno objavljalo, zato tu sledi, poročilo obojestransko za politično kot pomožno akcijo za zadnja dva meseca. Darovali so sledeči v avgustu za pomožno akcijo: Društvo "V boj" št. 53 SNPJ, članarina za julij in avgust $25.00, Anton Brenčič družina $5.00. Družina John Horvat iz Arcade Ave. namesto venca za pokojnim F. Kozlevčarjem, $5.00, Iv&n Kapelj $2.00. Skupno v avgustu za pomoč $37.00. V mesecu septembru so prispevali sledeči (za pomoč): Preostanek zapuščine od bivše "Zveze kulturnih društev", katera se je razpustila in preostanek $92.34 je bil izročen za pomoč. Dramsko društvo "Anton Verovšek" je izročilo še $57.66. Tako je John Zaic, kot predsednik izročil skupno $150.00. Dramsko društvo je že v preteklosti prispevalo lepe vsote v ta blag namen. Frank Keržič, slovenski farmar v Geneva, Ohio, je daroval $3.00. Mr. Keržič je v tej grozni vojni izgubil svojega sina Charlesa, kateri je padel za svojo domovino, kar je bilo seveda občuten udarec za očeta in ostale sorodnike. Helen, Tibiaš je darovala $1.00, Frances Wolf $1.00, Primož Per k o ponovno $10.00, Društvo "Vipavski raj" št. 312 SNPJ, članarino za avgust in september $6.00, Društvo št. 71 ABZ, članarina "za julij, avgust in september $6.00.- Skupno v septembru $177.00. Politična akcija Članarina Victor Lisjak, $2, društvo "Kras" št. 8 SDZ članarina $6.00, Anton Brenčič družina $5.00. društvo "V boj" št. 53 SNPJ članarina za av- gust $25.00. Skupno v avgustu $38.00. Za september so bili izročeni sledeči prispevki: Mike Gole $5.00, društvo "Kras" št. 8 SDZ $12.00 članarina za avgust in september, Primož Perko $5.00, društvo "Vipavski raj" št. 312 SNPJ, članarina za avgust in september $6.00, društvo št. 71 ABZ, članarina za julij, avgust in september $6.00, Louis če-bron $5.00 (izročil L. Petrovčič) Angela Kalin $2.00. Članarine so bile plačane od sledečih: John in Vera Bostjančič $4.00 (izročila Mrs. Kline), Angela Siskovich $2.00, Carl Samanich $2.00, Frank Zafred $2.00 (izročil L. Kafgrle). Skupno za politično akcijo v septembru $51.00. Skupni doneski v dveh mesecih obojestransko so znašali $228.00. Na tem mestu izrekamo prav iskreno hvalo vsem prispevate-ijem, ter želimo, da se ti prispevki nadaljujejo, ker potrebe so še vedno velike napram našim trpečim rojakom v stari domovini. Dalje, ne pozabite, da še vedno zbiramo prodajne znamke (Sales tax), ki jih dobite pri vsakdanjih nakupih, želim, da vsi, ki jih mogoče imate kaj na rokah, da jih izročite, ker jih bo podružnica SANS v kratkem preštela in odposlala na pristojno mesto. Tudi pri tem požrtvovalnem delu zberemo nekaj dolarjev za naše potrebne v domovini. Zelo dobro je opisal Tržaško vprašanje A. J. P. Taylor, profesor na Oxford univerzi v Angliji. Ta mala knjižica, ki se tiče naše slovenske zemlje, je dobra, ako ne še do sedaj najbolje delo o tem vprašanju, zlasti še, ko je ni spisal naš rojak, pač pa Anglež. To knjižico dobite brezplačno člani SANSa, pri spodaj podpisanemu, torej po-služite se je, ker jih ni več veliko'na rokah. Razdale se bodo tudi v nedeljo v dvorani (7. oktobra) pri programu, katerega upamo, da se boste udeležili. J. F. Durn, tajnik. Veselica je dobro us; Veselica vojakov v odbora sloven; ;skit okrožju SDD J vseh ozirih izvrstno izP' a 15 oW"" vršila v soboto večer, po-bra. Zastopniki kakor ^ gg I Prihodnja seja odbora samezniki, ste vabljen), seje gotovo udeležite. ^6!" ; ^ seaU (klo z ^ se bo na skončali, sejah ukrepalo glede 8P\ ^ ^ plošče. Prinesite dobra P p ^ čila in nasvete glede \ ^ veselice. . . Tajniki ali zastopniki' ^ te • še neprodane vstop^^ ' ^ kor tudi listke za dobi prošeni, da jih vrnete P ggjj jo tajnici G. Koshel, ^ Theresa Gorjan^; > zapisD"^ |Jj)i ]o tajnici Huntmere Ave. damo še več veselja in P"' do slovenske pesmi. ^ Torej pevke in pevci va"' do podali lep popoldanski gram. Odbor starejših preskrbel vse telesne do ^ Val. Grill in orkester igral prav vesele poskoč#^' . pozabite na koncert SkfJ kov! . TajDif^ ^ h Kupujte vojne bonde In vojno-varče-Talne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavljal Novice iZ K Jugoslavija Mariborčani so za Trst in Primorsko V četrtek, 6. septemb^jj^,^ 10.000 manifestantov skega civilnega med katero je bil tudi i ^ g,)' bataljon 43. Istrske nifestiralo za priključi Slovenskega Primorja Jugoslaviji. ... obletu Obenem so proslavi f % CO prihoda Rdeče arm® goslovanska tla in se sp bazoviških žrtev. Množica je nosila s - .^eJ stave, transparente i" P cg in viharno pritrjev^^, nikom, ki so poudarja tega &%!. ^ "Ljudska pravica, I S A 1 k fk PKEDNAZNANILO Chicago, 111. — Vsem društvom, organizacijam in rojakom sbploh v Chicagu, 111., se naznanja, da se v nedeljo, 18. novem,-bra 1945, vrši prireditev s programom v dvorani SNPJ, 2657 So. Lawndale Ave. skupnih podružnic SANSa, zato se prosi, da na dotični dan ne priijejajo kakih veselic ali zabav, temveč, naj omenjeni dan rezervirajo za poset te priredbe. Več o tem bo objavljeno pozneje. Za Centralni odbor skupnih podružnic SANSa, Chicago, 111. Frank Smitbjf tajnik. v. .it, Zgled Sevniške Mladina iz Sevnice se je izkazala z pri"^ Da bi pomagala sVoJi skim tovarišem. J® jgfl mladina zbrala •jj''i" venskih leposlovnih je odposlala na gim knjigam je 0-Žila svoje pozdrave i primer: ^ "V želji čimprejšnji ^ v enotni Sloveniji, . . ." "Dragim tovarišica iz . . • bili na vas." ?/■ %i V Vabilo na koncert Euclid, Ohio. — Minulo je Ž2 j precej časa odkar so imeli naši j Škrjančki koncert. Marsikdo si .j misli, da so gotovo pomrli mladi pevci Škrjančki, kar pa je ravno obratno. Razvili so se v lepe mladenke in mladeniče, z njimi pa so se razvili tudi njih glasovi, zato pa vam povem, da se prav pridno pripravljajo za nastop na I koncertu, ki se bo vršil v nede- j Ijo, 28. oktobra ob 4. uri po- j poldne pod vodstvom dobro po- j znanega pevovodja Mr. Vautar-ja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Za to vas vabim v velikem številu, da tako pokažemo naši mladini, da smo z njimi in jim KADAR zobozdrovn'^ oskrbo 2». POJDITE K ZOBOZD»^'-.^j,a Naš urad se nahaJ prostoru že 25 obisk ni treba do pridite kadarkoli^ jj , se bo delo, kakrŠno^^j^j, j . v zobozdravniŠki ® Ij" šilo ob času ko va bolj prikladen. pO PRVOVRSTNO DELO CENAH, VAM DR. J. V ....... 6131 St. v poslopju North g VHOD NA STBAJ" Ogla&ajte^ Esiakopx*^ ' SKEBE & ULLE PLUMBING AND HEATING CO. 15601 WATERLOO ROAD Nanovo položimo vodne cevi in sčistimo odvodne kaP' , 7?' fi KENMO^,. T iianuvo puioKimo voane cevi in sciaiimo ocivoane Še naprave za gretje na paro ift vročo vodo sedaj j; J prodajamo plumberski In grelni materij al ter istega ' ^ IV AL ' mo. Nočni klici: MIKE SKEBE -KE 4614 ENAKOPRAVNOST RTKAB 3 ""fnski ameriški narodni svet I - fiianj- ^ ZGth street, Chicago 23, 111. konvenciji SANS, ki se je vršila 3. In 3. sept. 1944 ^ Izvoljeni sledeči uradniki, gl. odborniki in člani šir- C*«dted ČASTNI ČLANI: Podl^' LOms ADAMIČ, Milford, N. J. MARIE PRISLAND, 1034 Dillingham Avenue, t)p B * • "• J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. ČLANI EKSEKUTIVE: Kristan, 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich. •'ANKO N. rogelj, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O. • PRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave, Chicago 23, KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, lU. J4p CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. lio ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, IlL 1840 W. 22nd PI., Chicago 8, HI. 1636 W. 21st PI., Chicago 8, HI. ^^"SHLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Zatt^' 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. *2, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, lU. NADZORNI ODBOR: predsednik, 351 N. Chicago St., JoUet, III Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio. *N1k, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. J. Box, SIKdl ODBOR: Ohio. ' --------------------------- •hn ^0&ZExr ' Erie Ave., W. Aliquippa, Pa. !> 2^ No. 4, Princeton, 111. k)" 50* Rpbb' Washington St., Denver, Colo. ^ ^tlJE ' 223—57th St., PittsKurgh 1, Pa. 1 St., N. W., Chisholm, Minn, »■lis gb'^^6 So. Kenilworth Ave,, Berwyn, 111. Ik J 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich. Hi 411 Station St., Bridgeville, Pa. snižr'* St., Brooklyn, N. Y. ^ 1091 Addison Rd., Cleveland 3, STrA^®®® Rosa Ave., St. Louis 16, Mo. ^ Slovir,, ' 10^0 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. ^CK ouiiion Bi., jjriusevuie, jra. IJnJ MUt, ' ^^65 Lakeland Blvd., Noble, Ohio. - - - - ---- Sto r,nn-----* --------------- ' '06 Forest Ave., Johnstown, Pa. ^ Cedar St., Pueblo, Colo. Ohio. F. U. Bldg., Ely, Minn. ' "45 Wadsworth Ave., l^o. Chicago, 111. IZ JUGOSLAVIJE ■A —■.iM SODIŠČ SO PRISEGLI h*, j^^^dsednikov okrajnih in okrožjih sodišč ter Vrhovnega sodišča Slovenije /K po"^ fi *4 (0. '^- !@ ti la .Ki ipi"' ? ;k« ,y p D" r,((^ %n2f^vwa,"zdne 7. 11»J' J.^ladnp^^'segli v veliki sodniki, e obf ° izvolilo za in g in okrož- ^^iŠČA ^^"^^^dnika vr- Iptp, J6 pozdravil ;Mafj Narodne ^I'ecelj. Cesti-. dr, izvolitvi. Pokoren je "i o' ?' bi more- ® starimi sodi- '«1 drugimi ljudmi, zato se pri svojem poslovanju ne sme vesti oblastno, temveč tovariško, izven službe se ne sme odmikati od ljudstva, temveč mora navezati čim tesnejše stike z ljudmi, živeti med njimi in živeti zanje. "Samo ob sebi se razume, da narodni sodnik pri tem približevanju ljudskim množicam ne sme pretiravati in zaiti v drugo skrajnost, da bi postal cunja in hlapec vsakega posameznega svojevoljneža in spletkarja. "Ljudstvo hoče, da im^ nji hova oblast ugled in autoriteto, zato mora narodni sodnik varovati ta ugled in to autoriteto pred vsakim posameznikom, ki ljudski oblasti ne bi hotel izkazovati dolžnega spoštovanja. rahljati tudi zakone iz bivše Jugoslavije. Ker so bili ti stari zakoni izdani mimo ljudstva in dostikrat tudi proti ljudstvu, naravno ne izražajo prave ljudske volje, zato jih je treba uporabljati zelo previdno in kritično in samo toliko, kolikor se skladajo s pridobitvami narodno osvobodilnega boja in z vsem pristnim ljudskim pravnim čutom. "Naš sodnik mora biti strog do tistih, ki hočejo rušiti pridobitve narodno osvobodilnega boja in neizprosen do tistih, ki se nočejo poboljšati. Istočasno se pa mora zavedati, da namen kazni ni maščevanje, temveč sredstvo za poboljšan je in vzgajanje krivca. Pri zapeljancih bo blaga kazen dostikrat bolje učinkovala kot kruta. I "Pa ne samo pravičnost, red in disciplina. Za pridobitev zaupanja ljudi je potrebno še, da naše sodišče posluje ekspeditiv-no in učinkovito. Vsak spor in vsak pravni primer se mora rešiti hitro. Takoj ga je treba vzeti v roke. Tudi sodniki morajo danes delati uradniško, zavedati se morajo, da danes tudi delo na sodiščih ni nič drugega kot delo za obnovo. "Končno je treba poudariti še vzgojno nalogo našega narodne-i;a sodstva. Naš narodni sodnik mora biti svojemu narodu ne sa-" mo človek, ki razsoja in obsoja, temveč tudi vzgojitelj in učitelj.—Pa ne samo v sodnih od-očbah, tudi kadar pridejo v stik 3 strankami, morajo nastopiti narodni sodniki kot učitelji in vzgojitelji. Ne bi bilo v duhu časa, če bi sodnik svojo učenost jubosumno čuval zase kot nekakšno poslovno tajnost. Prayo ne sme biti več priveligirano premoženje učenih juristov, temveč mora postati last vsega naroda. "Na drugi strani so pa naši sodniki tudi sami potrebni vzgo- > sodišči ^^ka, da smo L' kot tja in volitve ■ pri- "Izraz ljudske volje so naši ^ ;'io nekoliko novi zakoni, ki jih izdaja bodisi ^ 'Njihovo pri- zvezno bodisi naše federativno ^0 Vse da pa bo narodno predstavništvo. Teh za-^'to, starem, da konov se mora narodni sodnik ''ki I pri sojenju točno držati. Seveda V bilo čisto danes zlasti na področju sodstva oblike, no- {še manjkajo novi zakoni, zato postopki ibo narodni sodnik moral upo-L stvari, temL'- ki naj od-^"ktvo, izraz Sh '^•'Aovav, • demokra-Pi'avosodja. V^fti |y 1 ljudski sod-'L 'We druga- So ^ osvobo- Uk^,^Porušljivona.| ■ demokracije Named as New Czars 'Baby Star' Weds G.I. sis;s;Ws je, zlasti politične vzgoje. V ta namen se morajo seznaniti ne samo z našimi novimi zakoni, temveč tudi z vso drugo narodno osvobodilno literaturo, študirati morajo zgodovino osvobodilnega gibanja in boja, navezati dobre stike z našimi aktivisti in našimi narodnimi oblastmi na terenu, obiskovati politične sestanke itd., itd. "Vi tovariši predsedniki in starešine naših narodnih sodišč boste danes prisegli zvestobo naši narodni oblasti. Ko boste sami zaprisegli svoje podrejene sodnike, položite te misli, ki sem jih tu povedal, tudi njim na srce. Vaše stremljenje in stremljenje vseh narodnih sodnikov mora biti, da se bo v kratkem času izkazalo, da so naša nova narodna sodišča neomajen steber zakonitosti in zvest čuvar pridobitev narodno osvobodilnega boja. V tem znamenju Vam čestitam na izvolitvi in Vam kličem: Takoj na delo, ker narod vas čaka!" Po referatu tovariša ministra za pravosodje so prišli v dvorano predsednik SNOSa tovariš Josip Vidmar, predsednik Narodne vlade tovariš Boris Kidrič in sekretar lOOFa tovariš Fran Lube j. Predsednik SNOSa je opozoril ljudske sodnike zlasti na dejstvo, da se z ureditvijo našega sodstva dokončuje izgradnja narodne oblasti. Potrebno je, da so si sodniki v sve-sti tega, da jih je ljudstvo izvolilo zato, ker ima zaupanje vanje. Svojo oblast so prejeli iz rok ljudstva, katero jih je poverilo, da varujejo red in zakonitost na naši zemlji. Potem so vsi sodniki ponavljali za predsednikom SNOSa sledečo zaprisego: "Prisegam pri časti svojega naroda, da bom zvesto služil svojemu narodu, da bom sodil zakonito in nepristransko ter pri tem varoval in branil pridobitve narodno osvobodilnega boja." Po zaprisegi sta govorila še javni tožilec Slovenije ' tovariš Jernej Stante in tovariš Žigon ter opozorila na veliko odgovornost, ki jo imajo sodniki v naši demokratični federativni Jugoslaviji. V imenu novo izvoljenih sodnikov, je tovariš Žigon obljubil, da bodo storili vse, kar bo koristilo ljudstvu in dvigalo ugled nkrodne oblasti. "blast "'i'4 lato i ""'ast izvira Sa^ naš ob-Pooblašče- S ki pra- Aova prejel od CM;, fveta dol- 4 J^ie i.^^janju obla-3kJWsk. voljo. zgu demo- « »" po- • H k^ik. da izvršuje , ,. . sodna ^6s 1 naš na- k\^' njegov Seventeen-year-old film star Shirley Temple, formerly baby star of the movies, shown in her bridal dress as she was married to Sgt. John G. Agar Jr. of Chicago. NOVA IZDAJA Angleško-slovenski besednjak ( English-Slovene Dictionary) Sestavil Dr. F. J. Kem Cena $5.00 Dobi se v uradu ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Avenue SEDAjt TOČKE PORABLJENO MAST Pomagajte povečati zaloge mila in drugih izdelkov v mirni dobi, da hranite več porabljenih maščob Industrijskih maščob mnogo manj kot lanska leto! smo skoro na dnu soda. Industrijske zaloge masti so za milijone funtov manjše kot pa leta 1944. Rabimo pa toliko kot lansko leto, da pomagamo izdelovati milo in drugo blago, ki ga hočete in tako zelo potrebujete. Zato . . . Čfi hočete vec mila, in milnih drobljancev . . , ako sanjate o nylonu, o rjuhah, o bombažnem blagu in vse to želite naglo nazaj na prodajalsko mizo . . . lahko pomagate, ako hranite one kuhinjske" maščobe, ki jih prej nikdar niste hranili! Shranite vsako kapljo, vsak dan! Te maščobe so neobhodno potrebne, da pomagamo pospešiti večje zaloge mila in stotine drugih stvari — kot nove avtomobile, električne pralnike, likalnike, refrigeratorje in gumijeve obroče. Industrija mora imeti te-maščobe ...da pomaga k vam bolj hitro prihajati mirovnim izdelkom, katere si že želite več let! Zato posnemajte, zdrgnite in precejajte, kakor ste zvesto delali pred V-J Dnevom. Sedaj je delo v mirni dobi — delo, ki vam bo pomagalo. In da dokaže, kako važno je, je vlada povečala bonus točk. Pomagajte tedaj, da narod zadosti svojim potrebam s tem, da še dalje hranite porabljene maščobe. Vrstni red prvenstva pn delitvi zemlje Ljubljanski list "Ljudska pravica," z dne 8. septembra objavlja sledeče: Na temelju člena 17 Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji iz avgusta 1945 in na predlog ministra za narodno obrambo izdaja ministrski svet Demokratične Federativne Jugoslavije uredbo o vrstnem redu prvenstva pri dodelitvi zemlje. Člen 1. Pravico prvenstva pri dodelitvi zemlje v smislu člena 16 Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji iz leta 1945, uživajo kmetovalci brez zemlje ali z nezadostno količino zemlje, ki so: Oglašajte v Enakopravnosti s,. ^ti ^ pokaza-nad ze na m z na- Eiic Johnston, upper, West coast je le on i industrialist and president of the 1 U. S. Chamber of Commerce, who I has been appointed to succeed Will H. Hays as the film industry's czar. Lower photograph shows Edgar L. Warren, Chicago regional WLB chief, who becomes labor czar. / , /1.1 j"' /v\ilton [^ADWAY EX-WlSCONSiN POLE VAULT STAR, WHO'S BEEN SERVING WITH TH5 U.S. ARM/ ......% OONT LET DOWN ■' THE Boys WHO SWUNG TfiE G.l's OVER THE CROSSBAR TO VICTOR.'/ / BUy VICTORY BONDS U, S. Treasury Department 1. Borci in invalidi partizanskih . odredov narodno osvobodilne vojske ter partizanskih odredov Jugoslavije in Jugoslovanske armade; 2. družine in sirote padlih borcev iz prejšnjega odstavka; 3. žrtve in družine žrtev fašističnega terorja (to je osebe, ki so bile po okupatorjih ali njihovih domačih pomagačih aretirane, mučene, obsojene, internirane ali držane v ujetništvu in družine takih ubitih oseb); 4. invalidi iz prejšnjih vojn (1912 do 1918 in april 1941). Člen 2. Za borce osvobodilne j vojne se bodo smatrale tudi osebe: 1, ki so v zvezi s partizanskimi odredi, NOV in POJ ter Jugoslovansko armado aktivno delovale proti sovražniku v njegovem zaledju in na okupiranem ozemlju: 2. ki so na osvobojenem ozemlju aktivno sodelovale s partizanskimi odredi, NOV in POJ ter Jugoslovansko armado v borbi proti okupatorjem in njihovim pomagačem. . Pod driižino padlega borca ali žrtve fašističnega terorja se ra-iume njegov zakonski drug in otroci, starši, dalje bratje in se-dtre in drugi člani hišne skupnosti, ki jih je padli borec vzdrže- val, v kolikor niso bili aktivno v službi okupatorja. Člen 3. Pravico do delitve zemlje v smislu člena 1 te uredbe bodo uživali tudi tisti borci, našteti v omenjenem členu, ki se prej niso bavili s poljedelstvom, če se zavežejo, da se bodo na dodeljeni zemlji naselili in da jo bodo obdelovali s svojo družino (člen 16., točka 2 Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji). Člen 4. Pri dodelitvi zemlje osebam iz prejšnjih členov se bo »azilo na to, da bodo imeli med borci in invalidi osvobodilne vojne (člen 1., točka 1) in družine takih borcev (člen 1., točka 2) prvenstvo prostovoljni in starejši borci (po letih, kdaj so vstopili v borbo, 1941, 1942, 1943) in družine takih borcev; dalje invalidi iz vojn od 1912-1918 in aprila 1941, žrtve in družine žrtev fašističnega terorja in di užine takih borcev ter borci iz let 1944-1945. Člen 5. Člani družin padlih borcev ali žrtve fašističnega te- rorja dobe zemljo po tem-le vrstnem redu: žena, otroci, starši (oče in mati), bratje in sestre, ostali člani hišne skupnosti. Člen 6. Moški in ženski borci in udeleženci narodnoosvobodilne borbe uživajo enake pravice glede dodelitve zemlje. Člen 7. Pravice do dodelitve zemlje nimajo osebe, ki nimajo volivne pravice. Člen 8. Ta uredba postane veljavna, ko se objavi v "Službenem listu Dremokratične Federativne Jugoslavije." Beograd, 2. septembra 1945. Predsednik ministrskega sveta in minister za narodno obrambo, maršal Jugoslavije, Josip Broz-Tito, 1. r. WE WSAWSR MODERATE WINDS WITH ume CHANGE IN TEMPERA. TURE- II,tl. Changs cither, in th# vital nt»d for uiad cooking fots. zopet izdelujejo Pri nas imamo sedaj na razstavi novi MAYTAG. PRALNI STROJ katerega si tudi lahko naroČite. NORWOOD Appliance & Furniture 6104 St. Clair Avenue jqhn susnik STRAN 1 ENAKOPRAVNOST g. oktobA TEREZA ETIENNE JOHN KNITTEL (Nadaljevanje) Nekoliko poparjen jo je pogledal. "Nočem, da jo izgubiš, Tere-zika," je odvrnil. Prijel jo je za roko in jo rahlo stresel. Mladeniški smehljaj je oblažiJ oster izraz njegovih oči. Tereza se mu je nasmeh-Ijala. Tiho naklonjenost je čutila zanj, toda nič več kakor naklonjenost, ki jo morda čuti izgubljena žival do človeka, ki ji nudi udobno zavetje. V tem trenutku je izvojeval Anton Jakob čudovit boj sam s seboj. Ne bi bila prva, ki bi jo poljubil ali še huje ravnal z njo. Često si je dovolil drznosti nasproti vsem mogočim ženskam. Tereza pa ni bila te vrste. Bila je vsekakor zelo sladak sadež, toda ne tak, ki bi ga lahko z eno samo potezo odtrgal z drevesa. "Terezika," je dejal skromno, "zdaj mi povej: Ali bi lahko karkoli storil zate? Rad bi ti ustregel, saj veš. Povej torej I temi in prehodil hišne stopnice, ne da bi najmanj omahoval. Pri-tipal se je v svojo delovno sobo, ki se je sčasoma spremenila v pravo starinarnico. Tu je odvrgel svoj klobuk, se zvrnil v naslanjač in strmel nekaj časa nezavedno okoli sebe, v obrazu brez vsakega izraza, skoraj tako, kakor obličja volov v njegovem hlevu. Tereza je bila še v hiši. Kmalu nato je prišla in tiho zaprla za seboj vrata. "Da, ti si kakor mačica," ji je rekel. "Vedno tako nežna. To | tresle roke in noge. Prvič se je zgodilo, da ga je gospod poklical k sebi. "Leonhard," je hitro dejal Anton Jakob, "nikdar me še nisi nalagal. Marsikdaj je bilo med nama par ostrih besedi, toda nič takega, kar bi ostalo. Vse vem, kar se zgodi na Gamhofu. Zdaj govori; Ali je bila Lahinja nasproti tebi drzna?" "Toda gospod!" je za jecljal v nenadni zmedenosti. Ne oklevaj, povej resnico! Kaj si ji storil?" "Gospod Muller . . , !" Anton Jakob je nagrbančil čelo kakor star lev in se vzravnal kakor sveča. "Ne trpim teh stvari del j. Storil si in poročil jo boš!" "Ničesar nisem storil. Prise-pri bogu, ničesar nisem it" si ti Terezika!" "Tu je vaša voda s citrono. "Limonada? Sveti Jernejus, počemu? Saj vendar nisem nobena pokveka! Vsemogočni ve, da sem močan kakor bik. Pridi, storil Terezi. Saj tudi ne bi bilo mogoče!" "Ha, nemogoče?"' se je jezil Anton Jakob. "Rečem samo to, da ne dovolim niti tebi niti kateremu koli človeku, da bi Spustil je njeno roko. ■'Dekla sem. Zadovoljna sem, gospod!" "Bedarija! Saj nisem tvoj gospod." "Ne razumem vas." "Tako? Pa me boš še razumela." Zmedena je tiho odšla. Saj ni bilo mogoče, da ga ne bi razumela. Njegov glas ji je nekaj razodel, kar je z nenadno silo leglo kakor tovor na njeno srce. Saj ni bilo mogoče. On! Nekdanji vladni svetnik! Bogat mož z odraslimi otroki! WsQli-sanka, to temno živalsko bitje se je zbudilo v njej; od tega trenutka se' je na tihem bala svojega gospodarja. Skrbno pa je pazila, da ne bi pokazala svojega strahu. Nasprotno, odslej je bila ponos-nejša kakor kdajkoli poprej in globlje se je zavedala svoje lastne vrednosti. Leonhard jo je nekega dne spomnil z nežnimi besedami obljube, ki mu jo je dala pred več kakor mesec dni, da bo šla z njim plesat. "Leonhard", mu je odvrnila obrnjena v stran, "ne morem. Ne morem." "Toda čemu ne moreš?" "Oh! Toliko stvari premiš-Ijem." Tudi on je mnogo premišljeval in ponudil ji je na posodo sto frankov. "Sto frankov!" je vzkliknila. "Nikdar bi ti ne mogla vrniti toliko denarja!" "Nič zato!" je odvrnil. "Ne!" je zopet dejala, "Toda zelo rada bi šla v planino." "Kaj pravi Rothlisberger k temu." "Nisem ga ponovno vprašala." "Potem počakaj. Pazil bom, kdaj bo dobre volje. In tudi z njegovo ženo bom govoril, če smeš na planino, da veš!" Zvit blesk se mu je prikradel v oči. Vedel pa ni, da je tudi go spod koval svoje načrte za poletje. Anton Jakob je dobil od svojega sina pismo, ki ga je na skrivaj vznemirjalo. Gottfried Sixtus mu je sporočal, da bo prišel za poletne počitnice s par univerzitetnimi tovariši v Gam. "Ej! Da. Gottfried Sixtus!" Drugega ni mogel storiti. Dovoliti je moral, da pride v Gam. Oče ne more prepovedati svojemu sinu, da bi prišel domov. "Seveda, pridi le, pridi!" mu je odpisal v Basel. "Pripelji vse svoje prijatelje s seboj." Neko noč se je vrnil gospod zelo kasno od "Medveda". Čeprav je imel v želodcu precejšnjo količino Waadtlanderja, je s trdimi koraki meril svojo pot v postavi to vročo vodo vstran in spravljal mojo hišo v slab glas. me enkrat poglej. Ali sem tak 3^ tu že ta Hedvika. In starec, ali kaj?" zdaj je na vrsti Lahinja. Proč "Dobro izgledate, hvala bo- pošljem. Nobene otročje reje gyi" nimam tukaj, si razumel? In Ostro ji je pogledal v oči, ki tebe bom pognal!" so se lesketale izpod temnih, "Gospod Muller, moj oče je svilnatih obrvi kakor plave lu- ^ vaši službi!" či. Ni se mogel ubraniti hrepe- "Vseeno! Nikdar ni zapelje-nečega čustva, ko je stala pred r nedolžnih dekel!" njim tako ponižno kakor usmi- Gospod Muller!" je zaklical Ijenka, v vitkih prstih kozarec slepo grozeč, "vse boste prekli-vode, ki je zrcalila tako čudno c&li, kar ste dejali, ni treba, da povečano rezino citrone in raz- mirno požrl!" rušen kos sladkorja. Žalostno Anton Jakob ga je nenado-je zazvenelo v njegovem patri- zgrabil za goltanec in ga arHaličnem srcu. Ali ni največ- stresel. ja škoda, da spi tako bitje noč ^J® tako, ali ni tako ?" za nočjo samo v svoji postelji, Ubijte me!" se je dušil Leče je v največji bližini možak o^hard in strmel v svojega go-kakor je on ? Kri gamskih Mul- ^podarja. "Toda pri bogu prise-lerjev mu je udarila v glavo, da nisem storil Terezi ni- Saj tudi ni bil prestar, niti ne žalega, razen, da sem jo za njo "Ali ne bi odložila tega kozarca in prišla nekoliko bliže?" je vprašal z mirnim glasom "Ne bom te požrl!" Ubogala je. Prijel jo je zal P" srcu, roko in jo držal rahlo v svoji. | Umaknil se je in sedel. Čudila se je mehkobi njegove velike šape vprašal, če mi hoče biti žena. In ona me ne mara. Tako je." Anton Jakob ga je spustil. "Zdaj ti verjamem," je dejal in skoraj lahko mu je bilcy še preden je vzšlo solnce, da bi razlilo svoj zlati sij po ober-landskih alpah, so se že drami-li pastirji in planšarji na višinah. Medtem ko so se iz mraku polagoma pojavljali daljni vrhovi Blumlisalpa, Jungfraua, Finsteraarhorna, Schreckhorna, ostro zobata slemena umskih gora in vsi samotni skaloviti vršiči, ki so stali kakor strašna vojska oledenelih orjakov in je vsak posamezen vrh dobival čudno nezemsko barvo, so ležale doline odete še v temne sence in poletne megle. Krdelo planšarjev se je napotilo z Gamalpa proti dolini. Korakali so v vrsti, na, hrbtih so imeli oprtane težke tovore sira in kotliče mleka. Bilo jih je o-sem, ki jih je vodil Mahder Fritz, mož približno petdesetih let in herkulske postave. Sant-schi Jakob, visokorastel mož tridesetih let, je hodil poslednji. S počasnimi koraki so stopali navzdol, molče so hodili svojo pot. Kmalu nato so izginile njihove temne postave v gozdnih sencah. Nenadoma je zažarelo na vzhodu in morju blesteče svetlobe se je razlilo po zelenih valovitih pobočjih. Vse sence so se umikale temu sijaju in kakor skrivnostni zastori so se potapljale počasi v temne globeli Unterlanda. Na robu skalnatega previsa je stal mlad bik najčistejše pasme, Vojvoda II. Pred njim je ležal prepad, globok preko tri sto metrov, in še mnogo niže v kotu doline je ležal Gam. Srebrno, se je vila Arna skozi ozke zaseke v-globini. Tega pogleda je bil Vojvoda najbrže vajen. Iztegnil je -svoj močni vrat in glavo, dokler ni bilo njegovo telo od gobca do repa v ravni črti. Nato je globoko zadihal in trikrat zamolklo zarjul v daljno ozračje. Kakor meglen oblak se je vsul zrak iz njegovega gobca. Za trenutek je negibno obstal, nato pa je povesil kosmato, belo čelo in ovohal z iskre-čimi nosnicami tla, da bi poku-sil rosno travo. Nekoliko proč od živali, ki se je pasla, so iz nizkega nerodnega poslopja, ki je bilo zgrajeno iz kamenja in drevesnih debel, kopitale mnogoštevilne visokorasle močne krave istega rodu. Počasi so se pomikale v različne smeri, nekatere v trumah, druge trdovratno same, vse pa bolj ali manj brez cilja in smotra, skoraj brez, volje. Na vhodu koče, ki ni stala daleč od kravjega hleva, se je pojavil mlad mož. "Mrha!" se je zadri na eno izmed krav. "Mrha svinjska! Zmeraj napadaš druge. Ali jih ne moreš pustiti pri miru? Pazi se, ti?" Neusmiljeno je padala palica po Čadinem hrbtu. "In ti, ti jih tudi dobiš. Ti si tudi taka mrcina!" (Dalje prihodnjič) Mali oglasi Naprodaj je hiša s 10 sobami, 5-5 sob, s' sobo in kopalnico na 3. nadstropju. Kokošnjak, velika lota. Cena $7,200. Pokličite LI 9837, ali se zglasite na 14315 Darley Ave. B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih THIS IS THE WAY I CAN USE THEM! m Naprodaj je hiša za eno družino na E. 41 St., med Payne in Superior Ave. Se lahko takoj vselite. Sprejme se ponudbo za prodajo na odplačila. Pokličite HE 7083. Išče se OSKRBNIK za čiščenje in oskrbovanje kor-poračnih prostorov v Slovenskem domu na Holmes Ave. Delo stalno in plača po dogovoru. Na zahtevo je poleg dobre plače tudi stanovanje, vključivši elektrike in plina. Lepa prilika za posameznika ali zakonca srednjih let. Zglasiti se je vsak večer med 8. in 10. uro pri TAJNIŠTVU KORPORACIJE. It's a Long Walk Up to the Top "V tem primeru," je nadaljeval, "dovolim Lahinji, da gre "Glej, Terezika," ji rekel, "rad ® ^eboj na planino. V tem pri- bi videl, da bi bila srečjia. Zdaj more nihče opravljati mi povej po pravici. Zanimajo Oamfofa, ne da bi lagal. In ti, me vsi moji ljudje na Gamho- Leonhard, moraš skrbeti za to, fu. Torej, kdaj se boš poročila bo prišlo nikdar do tega. z Leonhardom?" Zdaj pojdi! če nisem imel prav, "Toda gospod! Z Leonhar- Je žal. Toda obljubi mi, da dom nisem govorila niti besede povedal, če bi Lahinja 6 poroki." pristala na to. Obljubi mi, da "Ali te ni vprašal?" mi boš takoj javil, če ti reče Ni se mogla ubraniti rdečice 'da! Za dclavc« Išče se zidarje in Dobra Kdor se zanima, oglasi na 960 E. 185 St- N na) \f i i ki leli Waterloo Style Shoppe 15333 WATERLOO RD. v Slov. del. domu OBLEKE ZA DEKLETA IN ŽENE DO MERE 52 Izdelujemo obleke po meri ter popravljamo obleke. Govorimo slovensko. DELAJT^ 1( modernemu THE TELEPflOl^ potrebuj« ž E N s Kf,) delavke Downtown P ^ Stalno Polni a«''''% 6 večerov v 5:10 dol:«" Zglasite s«'J, Employee®* 700 Prospect Ave-' ^ od 8. zj. do 5. razven ob o /i THE OHISpcL TELEPHOI^ __»»:{ VAŠI ČEVLJI bodo zgledali kot novi, ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno Izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 St. Clalr Ave. "Seveda!" Spustil je njeno roko in naslonil nazaj. se "Obljubim, gospod." "To je pametno, ne bom ti pozabil. Prav tako ne pozabi tu- "Zakaj se ne poročiš, preden ti. V tvoj prid bo." pojdeš na planino?" Leonhard si je popravil jo- "Ne morem se!" Pič, si pritegnil raztrgane hla- "Ne moreš? Toda on hoče!" ®® ™ odštorkljal s svojimi gnoj-"Ne morem poročiti Leonhar- škornji, ki so puščali na da. Ne vem, kako ste se tega Parketu nagnusne sledove domislili! Ema, ki je delala v kuhinji in Terezika! Terezika! V e m je to videla, je zabrusila za njim vse, kar se godi na Gamhofu!" [ kletvico. "Oh, gospod, tega ne veste. Saj je samo dober z menoj, res, toda na planino bi šla rada, ne, ker gre on, marveč, ker mi tam I gori ugaja. Tam je življenje vse drugačno!" Anton Jakob je komaj prikrival svoje zadovoljstvo. "Pa bi še vedno rada šla?' "Da." "No, govoril bom z Rothlis-1 bergerjem o tem. Zdaj pa spat, Terezika! Tvoje oči žarijo. To mi ne ugaja." "Lahko noč, gospod Muller!" "Lahko noč, Terezika! Pove-1 dala mi boš, ko se boš poročila. Dal vama bom lepo darilo. Dol- j go časa vama bo zadostovalo." "Hvala, gospod!'' - S konci prstov si je obrisala solze iz oči in odšla iz sobe. Anton Jakob je sedel in mislil. "Aha! Leonhard jO je hotel imeti, ona pa pravi, da ga ne mara. Ali je to res?" Prihodnje jutro je naročil Leonhardu, naj pride k njemu. Leonhard je prišel ves prestrašen. Niti kradel ni hiti ropal niti moril, a kljub temu so se mu A. MALNAR CEMENT WORK 1001 E. 74 St. — ENd. 4371 NORTHERN FURNACE Forneze inštaliramo ter popravimo vsakovrstne forneze z novimi ali rabljenimi deli. * 1172 E. 79 St. HE 4146 HE 6344 Dve sobi se odda v dvoje deklet. Si hati. Vprašaji Pohištvo nop; in dobi se tudi sta""' View of crowded Empire State building lobby after elevator strike went into effect. Workers seem hesitant about climbing stairs to their ofRces, and have backing of health authorities who put limit at eight Bi$hts for workers under 30 years old. Uncle Sam's Most Expensive Private First Class z A PRIHRANEK PRIMERJAJTE NAŠE CENE E R D A' S Pohištvo, preproge, električni predmeti, radio aparati, plošče—godbeni inštrumenti. 5800 BROADWAY MI 2525 Dekle, staro 17 let, zanesljivo in pošteno, želi dobiti službo za varstvo otrok, čez dan ali ob večerih. Pokličite GA 1945. m UUUl oc ..n, VP' L # sobami in kopa ^ \ lahko med 10- " uro popoldne, te deljo dopoldo®' 6718 St. Clair^ S+anovani« Priletna človeka i f ^ nje s 2 sobami; primernega, uradu tega Zens' samska ali dobi gospo^WS^gjhrW^ da bi tu ostal P® Za podrobnos BR 2529, med 1 Jvs^>. I. uro pope ^---jCO OTVORITVGI^L /J Pinafore Style Helps Buy Bonds Erich L igirl*"' "JS V lANCE ** Clevelapdj^', ^ SEVERANCE dtn DVORANA , jjl ORKEST^c"'^^ Vstopnice v S« Pfc. Arthur Griser, insert, whose wife and 11 children are shown awaiting his return from Europe to their Pltcairn, Pa., home. They have been married 12 years and have three sets of twins among their 11 children. Their army allotment of $280 a month is believed to be the highest paid to any private first class. Grkzr 1* just as anxious to return to him <»mlly as the paymaster is to be relieved of this expensive Koldier. A:*'*" K: Grandmother wore just such a pinafore before the days of steam heat. School girls have adopted this style in bright wool plaid and wear with it a blouse of black jersey. Suitable patterns for school clothes at local stores. Make your own and buy Victory Bonds. U. S. Treasury Department se ■ obf' žensko za izve se na IV 9611. Imate pr.jp', edr® ' Ko vam ^^0 zdravila, j® \ :ijjO ''J: dk.bnoinI**^f'& r Naša lekarna dobro sestavo jti » pisov, prejela «t Prinesite vaŠ Za revmati^^^.'^ fifP trganje, sin''^ ^ (j k bavite , LODI Slovens^^lfftf Odprto 9:30 Zaprto ve» ^ Oglašajte