- 482 - SOCIALNI DELAVEC V DELOVNI ORGANIZACIJI DM ALKOHOLIZEM Dr. Jože Ramovš L Alkoholizem in socialno delo V našem narodu je pitje alkoholnih pijač tako razširjeno, da sleherni bolj ali manj pozna raznovrstne posledice pijanosti in alkoholizma. Socialni delavci, zla- sti tisti po centrih za socialno delo in tisti, ki opravljajo "čisto socialno delo", na strokovnih srečanjih in v pogovorih zatrjujejo, da je nad dve tretjini človeških problemov, ki jih rešujejo, neposredno ali posredno vezanih na alkoholizem. Živ- ljenjsko težo pa vsemu temu daje dejstvo, da zaradi alkoholizma zelo trpi nekaj sto tisoč Slovencev, med katerimi alkoholiki organsko in osebnostno nezadržno propadajo, njihovi zakonci živijo tragično in so življenjsko prikrajšani v osnovnih človeških potrebah, najbolj v nebo-vpijoča pa je pri tem krivica, da se v takih razmerah usodno zastrupljajo otroci v svojem osebnostnem in socialnem obliko- vanju. Vsi ekonomski in drugi kazalci alkoholizma, pa naj dosegajo še tako vr- toglave številke, so drugotni v primerjavi s tem. Ena od bistvenih značilnosti alkoholizma, na katero se navadno pozablja, je nje- gova večplastnost. Dojamemo ga lahko le v naslednjih glavnih razsežnostih: 1. Z medicinskega vidika je alkoholizem bolezen, pravzaprav splet več različnih obolenj, v začetku blagih, na koncu pa smrtno nevarnih. 2. S psihološkega vidika je duševna motnja, ki se kaže kot zmanjšana zavest, okrnjeno občutenje in dojemanje stvarnosti ter neustrezno ravnanje. V luči odnosne psihodinamike pa so alkoholiki odnosni delegati ali grešni kozli, v katere lahko vsi drugi projicirajo negativne vidike svojega jaza in družbenih odnosov. 3. Ekonomsko gledano je velik izdatek zaslužka in imetja. Ta izdatek se danda- nes pri povprečnem ekonomskem stanju sicer sprva da pokrivati z dodatnim delom ali kako drugače, prej ali slej pa, vsaj nižje stoječe družine, tudi gmo- tno ogrozi. Poleg tega pa je alkoholizem z ekonomskega vidika tudi neizčrpen vir dohodkov za proizvajalce in prodajalce alkoholnih pijač, prek davka pa tu- - 483 - di za države. 4. S pravnega vidika ga zaznavamo v luči zločinovin prekrškov, prometnih nesreč in prepirov, ki so bili narejeni v opitosti. 5. V moralni luči se razgali kot nepregledna vrsta prevar, prelomljenih obljub, žalitev in podobnega proti vsem osnovnim moralnim načelom. 6. Z vzgojnega vidika je temeljna življenjska nezrelost, ko človek ne obvlada vsakdanjih življenjskih obremenitev niti se ni pripravljen tega nenehno učiti, zato beži v omamni opoj. 7. S socialnega vidika pa je alkoholizem največje kotišče slabih medsebojnih odnosov med ljudmi, zlasti v zakonu in družini, ter eden od glavnih virov socialnih težav. Lahko bi našteli še nekatere plasti alkoholizma. Predvsem bi se morali ustaviti pri odvisnosti, ki je ena od osnovnih danosti tega pojava, strokovno sicer še ze- lo slabo raziskana in pojasnjena. Mnogi gledajo na alkoholizem tudi kot na poča- sen samomor posameznika in družine, če pa je zelo množičen, je to predvsem simptom bolne družbe. Toda za nas je tukaj dovolj ugotovitev, da nobena od obstoječih strok ne more sama celostno preučevati in dojeti alkoholizma, še to- liko manj pa se lahko z njim uspešno spoprijema, pa naj gre za zdravljenje že obolelih alkoholikov in njihovih družin ali za preprečevanje. Pač pa ima vsaka od teh in drugih antropoloških strok po nekaj znanja, ki je za spoprijem z alkoholiz- mom neobhodno potrebno. Menim, da je socialno delo po svoji interdisciplinarnosti in strokovni usmeritvi v svojih metodah med vsemi strokami najbolj primerno, da bi bilo osrednji strokov- ni nosilec in razvojno torišče metod za zdravljenje alkoholikov, urejanje njihovih družin in siceršnje celotno spoprijemanje z alkoholizmom v družbi. K temu ga obvezuje poklicna etika; če je namreč to največji vir socialnih stisk, ki jih soci- alno delo "obravnava", je tudi njegova največja poklicna dolžnost. Poleg tega pa ima socialno delo tudi nekatera področja znanja, ki so neobhodna za uspešen spo- prijem z alkoholizmom, kot na primer skupinsko delo, družinska terapija, odnos- ne motnje, ekonomske in vedenjske motnje v družini ipd. - 484 - Dejstva kažejo, da pobude in delo socialnih delavcev niti zdaleč ne dosegajo teh možnosti in nalog. Čeprav veliko socialnih delavcev dela tudi na področju alko- holizma in si pri tem mnogi zelo prizadevajo, nimamo na tem področju vidnega strokovnega mesta, pač pa smo socialni delavci v glavnem le bolj ali manj dejav- ni členi v verigi, ki naj bi bila vpeta v medicinsko lokomotivo, čeprav se zdrav- stvo v praksi otepa takega celostnega spoprijemanja z alkoholizmom, ker nima omenjenega socialnega znanja in ker hoče ostati zdravstvo. Razumljivo, da ima praviloma posluh predvsem za telesne in duševne motnje alkoholizma, manj pa za tiste plasti alkoholnega sindroma, ki niso medicinske narave. Da bi socialno delo kot stroka vspoprijemu zalkoholizn n dobilo vodilnejšo stro- kovno in organizacijsko vlogo, mislim, da bi bilo treba storiti naslednje: 1. Socialni delavci bi se morali med svojim študijem sistematično seznaniti z al- koholizmom in konkretnimi možnostmi uspešnega spoprijema z njim. Za tiste, ki bi se z njim ukvarjali terapevtsko, bi morala biti pri študijski in podiplom- ski alkohološki specializaciji velik poudarek na metodiki skupinskega dela in družinske terapije. Glede na to, da je alkoholizem v vzročni zvezi z večjim de- lom socialnih problemov, bi bil sleherni center za socialno delo primerno sre- dišče družinskega urejanja alkoholizma, ker bi s tem v temelju reševal in pre- prečeval tudi mnoge druge probleme, zlasti zakonska neskladja, mladostniško prestopništvo, ekonomsko ogroženost družin, zanemarjanje otrok in podobne. 2. Dvigniti bi bilo treba poklicno identiteto in etiko socialnih delavcev. Kazalci tovrstne pomanjkljivosti so na primer: sorazmerno velik beg iz poklica, mnogi socialni delavci delajo bolj upravno-administrativne zadeve, pa celo "kakršne- koli" zadeve, kot pa svetovalno-terapevtske; stroka socialnega dela prevzema svoje strokovno izrazje bolj po pravu in upravi, kot tipičnima predstavnikoma države in s tem prisile, kot pa po medicini, psihologiji, pedagogiki in podobnih pomožnih vedah socialnega dela, ki so po svoji naravi usmerjene na pomoč ljudem v stiski. Stukturalna analiza jezika in strokovnega izrazja pove marsikaj bistvenega o usmeritvi stroke! Kot primer bom navedel nekaj tipičnih upravno- pravnih izrazov v svetovalno-terapevtski praksi socialnega dela: stranka za člo- veka v potrebi ali stiski, uradni zaznamek za zapis pogovora s človekom v po- trebi ali za popis njegove težave, obravnava stranke za pogovor s človekom v potrebi, za reševanje, zdravljenje ali urejanje težav ipd. Nizko poklicno identi- - 485 - teto dalje odkriva tudi število in raven poklicnih simpozijev, kongresov, zdru- ženj in strokovne publicistike ter aktivna udeleženost socialnih delavcev iz pra- kse pri vsem tem. Najbrž je bila medicina predvsem zaradi visoke poklicne identitete z dobro iz- delano poklicno etiko in dobro poklicno organiziranostjo primernejša za voden- je alkohološkega dela, čeprav je po svoji izobrazbi in poklicni usmerjenosti so- cialno delo veliko bliže temu delovnemu področju. Ce bi naše socialno delo za urejanje alkoholičnih družin razvilo uspešne metode in pri tem delu uspeva- lo v praksi, bi v enem desetletju veliko pridobilo na poklicnem ugledu. Pri socialnem delu, kakršno je' vpeljano v naših delovnih organizacijah, je delo na področju alkoholizma eno od področij dela; bolj v ospredju so ponavadi sta- novanjske in invalidske zadeve, razna področja družbenega standarda delavcev in rekreacije. Socialni delavec oziroma delavka - saj so v tem poklicu večino- ma ženske - skuša ob vsem drugem delu v delovni organizaciji "reševati" tu- di najbolj vidne "primerke" alkoholizma, ki bodejo vodstvo delovne organizacije v oči. Sam delam v veliki gradbeni delovni organizaciji SCT v Ljubljani, ki ima sko- raj deset tisoč zaposlenih. Večinoma delavci delajo na oddaljenih gradbiščih, velik del delavcev pa ima družine po drugih republikah zato stanujejo po sam- skih domovih. Socialnih delavcev nas je več, zato zadnja leta polovico delov- nega časa posvečam samo alkoholizmu. Poleg tega že več kot desetletje delam v drugi ustanovi kot terapevt v terapevtskih skupinah in klubih zdravljenih al- koholikov. Za delo z alkoholiki, za skupinsko delo in družinsko terapijo sem se torej dodatno usposabljal. Pri svojem dolgoletnem delu na področju alkoholiz- ma v delovni organizaciji in po neštetih izmenjavah izkušenj z drugimi social- nimi delavci s tega delovnega področja dela sem prišel do spoznanj in prakti- čnih delovnih izkušenj, ki jih pravkar pripravljam zč. tisk v obliki priročnika; ugotovitve, ki bodo sledile v tem članku, so povzetek nekaterih poglavij iz te knjižice. Socialno delo na področju alkoholizma v delovni organizaciji obsega tri vrste dela: - 486 - 1. delo z delavci alkoholiki, 2. delo z delavci zdravljenimi alkoholiki in 3. delo pri preprečevanju alkoholizma. Bežno bomo preleteli vsako od teh treh področij. 2. Delo z delavci alkoholiki Morda bi delo socialnega delavca z alkoholiki v delovni organizaciji opredelili ne- kako takole: strokovno delo z delavci alkoholiki, ki motijo delovno razmerje, ter učinkovito pomaga delavcem in njihovim družinam, ki so zaradi alkoholizma v stiski in želijo to stisko rešiti. To delo sodi bolj v prostore obratne ambulante kot v proč;tore uprave in vodstva delovne organizacije, kajti socialni delavec - alkoholog v delovni organizaciji na . noben način ne sme in ne more "preganjati" delavcev alkoholikov, vohuniti za njimi, si delati spiskov zapitih in jim vsiljevati pomoč. Alkoholizem se v delovni organizaciji kaže v kršitvah delovnih dolžnosti in pravil - humanih medčloveških odnosov. Upravljanje, vodenje, usmerjanje in nadzorovanje - delovne discipline je delovno področje cele verige vodij in predpostavljenih, od delovodij do generalnega direktorja, kadrovske službe, službe za varstvo pri delu, disciplinske komisije in podobnih pod vodstvom delavskega sveta, z druge strani pa sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, ki so odgovorne za usmer- janje družbenih vrednot in norm ter za humano in solidarno klimo med vsemi delavci. Vsi ti so odgovorni za red in disciplino, delovno storilnost in ustrezne delovne odnose. Ko se kateri od delavcev zapija, sodelavci to vidijo, zato imajo samo oni v okviru delovne organizacije realno možnost za ustrezne pritiske, ki pripeljejo na zdravljenje, in za solidarno tovariško ozračje, ki je potrebno za polno delovno rehabilitacijo po zdravljenju alkoholizma. Poleg jasnega razgovora z oelavcem o njegovem stanju, disciplinskega ukrepanja proti njegovim prekrškom zaradi pitja in podobnega sodi k njihovi dolžnosti tudi to, da takega delavca us- merijo k socialnemu delavcu. Oni zatem delavca, njegovo družino in delovno oko- lje s strokovne plati ustrezno pripravi na zdravljenje, pozneje pa to zdravljenje in rehabilizacijo spremlja. - 487 - Socialni delavec torej prihaja v prvi stik z delavci alkoholiki predvsem tako, da jih k njemu pošiljajo vodstveni delavci, disciplinska komisija, varnostna služba, kadrovska služba in podobno, zlasti splošni zdravnik v obratni ambulanti. Poleg tega mu ra^^ie ustanove od zunaj (na primer Centri za socialno delo pošiljajo pozive naj obravnava nekatere zapite delavce, vCaslh pridejo po pomoč svojci de- lavca alkoholika, izjemoma sam delavec alkoholik. Njegovo nadaljnje delo je v tem, da: - ugotovi sprožilni dogodek v delovnem ali domačem okolju, ki je povzročil pre- tres, da je prišlo do tega obravnavanja. Alkoholizem se je namreč razvijal že dolgo, toda vsi alkoholikovi sistemi, zlasti domači in delovni, so do tega spro- žilnega dogodka živeli v labilnem, čedalje bolj bolnem ravnotežju; - se osebno pogovoriti z alkoholikovo ženo in morda še s kom od njegovih naj- bližjih svojcev, na primer z odraščajočimi otroki, da ugotovi, koliko mu je oko- lje pripravljeno pomagati in se samo vključiti v spreminjanje pri zdravljenju. Pri tem skuša motivirati vse te, kolikor je to v njegovi moči. Predvsem gre za, posredovanje izčrpnih informacij o bistvu alkoholizma in realnih možnostih zdravljenja le-tega. Socialni delavec mora imeti na zalogi različne priročnike o zdravljenju alkoholizma, da jih alkoholik lahko takoj kupi in se doma sam seznani z naravo alkoholizma in odloči zazdravljenje; - osebno vodi in usklajuje priprave alkoholika, njegove družine in delovnega okolja na začetek zdravljenja v ustrezni ustanovi, bolnišnični ali ambulantni, ki obsega že znane postopke, zato jih tu ne bom ponavljal. Poudaril bi samo eno od dobrih izkušenj pri tem, in sicer: družino alkohoiika, ki se pripravlja na začetek zdravljenja, povežem s' primerno družino sodelavca zdravljenega alkoholika, ki se zdravi v isti ustanovi, kot se bo predvidoma on. Za lažje delo v tem obdobju priprave na zdravljenje imam razmnoženih vrsto kratkih informacij za svojce in predpostavljene na delovnem mestu, na primen Kako naj ravna predpostavljeni s svojim delavcem alkoholikom, da se bo le-ta vklju- čil v uspešno zdravljenje alkoholizma? Kadar priprava v zdravljenje pri alkoholikovi ženi in pri predpostavljenih na de- lovnem mestu lepo steče, navadno s samim alkoholikom ni nobenih večjih težav: po enem ali nekaj razgovorih z vsemi skupaj steče zdravljenje v ambulanti ali - 488 - bolnišnici, za katero se nned spoznavanjem alkoholizma iz knjige in med razgovo- ri odločijo. Toda taki primeri so v manjšini. Veliko pogosteje do zdravljenja sploh ne pride, bodisi da gre za že tako propad- le alkoholike, ki so se morda že večkrat poskusili zdraviti, pa ni šlo - skratka, za ireverzibilne alkoholike - bodisi da enega ali drugega ali pa vseh prizadetih zdravljenje ne zanima. Delo v takih primerih ima čisto svojevrstne značilnosti, upoštevajoč načelo, da niti zdravljenja niti kake druge usluge ni mogoče niko- mur vsiljevati, da pa je treba vsakemu, ki je potreben pomoči in jo sprejema, pomagati, kolikor in kakor se v danih okoliščinah da. S takimi alkoholiki je de- lo zelo pestro: od invalidskega upokojevanja, ponovnih azgovorov, ki olajšajo stanje njim in njihovim domačim, do hitrih ukrepov pri akutnih duševnih mot- njah zaradi alkoholizma na delovnem mestu, ko je trebu poskrbeti za hiter pre- voz v zdravstveno ustanovo. " **" -Ji Ob najbolj propadlih alkoholikih - vodstvo in delovno okolje jih je mirno gledalo, kako propadajo, celo desetletje in šele potem skušalo "nekaj ukreniti" - pa je veliko možnosti za osveščanje o alkoholizmu in pravem pristopu do njega. Zaradi občutka krivde so namreč vsi bolj pripravljeni prisluhniti strokovnim informacijam in tudi odločneje ukrepati pri delavcih, ki so v zgodnjih obdobjih razvoja alkoholi- zma. Prav zaradi tega imam tudi v primerih ireverzibilnega alkoholizma razmno- ženo kratko informacijo za predpostavljene z naslovom Ob delavcu alkoholiku, pri katerem kaže, da so zamujene vse možnosti za uspešno zdravljenje alkoholizma. 3. Delo z zdravljenimi alkoholiki V Ljubljani je več različnih ustanov, ki zdravijo alkoholike, in naši delavci se zdravijo v vsaki od njih. Poleg dobre strani je tudi slaba, saj njihovo delo ni us- klajeno in se zdravljenci od ustanov in terapevtov nalezejo medsebojnh nasproto- vanj in podcenjevanja. Večina ustanov, kjer se zdravijo naši alkoholiki, želi tesno sodelovati z delovno organizacijo. Socialni delavec sodeluje pri osnovnem zdravljenju, pomaga pa tudi pri prehodu v klub zdravljenih alkoholikov. Ce se le da, naše delavce usmerjamo v tiste področne klube, kjer je že nekaj naših delavcev. S klubom zdravljenih al- - 489 - koholikov, kjer je kak naš delavec, sodelujemo tudi tako, da ga kot gost iz de- lovne organizacije obiščemo za letno skupščino ali pa vsaj na vsakih nekaj let na sestanku, kr -laš član slavi obletnico zdravljenja. Dobro je, če ima velika delovna organizacija v okviru svoje obratne ambulante lastno terapevtsko skupi- no za ambulantno zdravljenje alkoholikov in njihovih družin ter lastni klub zdrav- ljenih alkoholikov, zlasti če v bližini ni dovolj možnosti za zdravljenje in rehabi- litacijo. Poudariti je treba, da se socialni delavec v delovni organizaciji praviloma ne bi smel službeno vmešavati v zdravljenje tistih delavcev alkoholikov, ki so šli na zdravljenje brez vednosti, pobude in pomoči delovnega okolja, ampak so jih k te- mu primorale le družinske razmere. Ce ustanova, kjer se tak alkoholik zdravi, zahteva socialno in delovno poročilo, socialni delavec diskretno zbere objektivne podatke o delavcu in jih strne v kratko poročilo: ne spušča pa se v osebne po- govore, kar je v tem primeru popolnoma nepotrebno, saj bo ustanova, kjer se delavec zdravi, sama dobila od njega veliko več osebnih podatkov, če jih potrebu- je, kot pa bi jih v enem ali dveh pogovorih socialni delavec. Poleg vsega tega tudi ni pošteno, da po človekovih subjektivnih ranah brska več ljudi, kot je nujno potrebno. Najbolj pereča točka na področju zdravljenja alkoholikov v taki delovni organiza- ciji, kot je naša, pa so samski delavci alkoholiki in delavci alkoholiki iz drugih republik. Vsi ti stanujejo po samskih domovih, kjer je zelo slabo okolje za zdrav- ljenje in rehabilitacijo, zlasti pa je težko, ker nimajo ob sebi, ali pa sploh ni- majo, svojcev. Delavce iz drugih republik včasih pošljemo na zdravljenje v njihov domači kraj, kar se bolj obnese, vendar pa za to strokovno popolnoma opraviče- no odločitev zdravstvena skupnost glede plačila večkrat nima razumevanja, čeprav je zdravljenje v domačem kraju cenejše in zaradi povezave z družino edino per- spektivno. 4. Delo pri preprečevanju alkoholizma Resnično preprečevanje alkoholizma je ena najbolj težavnih družbenih nalog. V de- lovni organizaciji lahko na tem področju največ storijo samoupravni, vodilni in vodstveni organi ter družbenopolitične organizacije. Socialni delavec, ki je specia- - 490 - liziran na alkohološkem področju, je pri tem osnovna strokovna moč - vsem tem je na voljo z informacijami in pobudami za smiselno ukrepanje, seveda pa tudi pri Izvajanju prevzema vse strokovne naloge od njih. Bistveno je, da kot strokov- ni delavec sam ne prevzema In ne vodi akcij za preprečevanje alkoholizma, ker za to nima niti družbenih pooblastil niti socialne moči. Pri zgolj administrativnih ukrepih, kot je na primer prepoved točenja alkoholnih pijač v obratni menzi, ni treba, da bi sodeloval socialni delavec. Njegove možno- sti in naloge so drugod: - Ffeznap-edavanja in krajši seminarji o alkoholizmu zi 'ajence, delovodje, tečaj- nike na raznih tečajih za kvalifikacijo, za člane disciplinskih komisij in podob- no. Pri tem je važno, da sodeluje na predavanju tisti, ki ima najvišji socialni status v populaciji, za katero je predavanje, in da predavanje ni šolsko, suho- parno in abstraktno, ampak konkretno reševanje njihovih vprašanj. - Osebni pogovori z vodstvom, zlasti ob konkretnih primerih problemov zaradi al- koholizma. - Lastno strokovno izobraževanje, sprotno nabavljanje strokovne literature zase in za tiste, ki jih to področje zanima, občasno sodelovanje na alkoholoških mani-' festacijah in strokovnih zborih, po možnosti tudi kaka manjša raziskava in ob- javljene ugotovitve iz nje. - Pisanje primernih člankov v glasilu delovne organizacije, zlasti pa skrb, da o i tem pišejo tudi drugi. Posrečena oblika je intervju o perečih vprašanjih alko- holizma z vodilnimi delavci in drugimi, ki imajo v delovni organizaciji velik ugled in vpliv. Največ pa prispeva k preprečevanju alkoholizma zgled dobro zdravljenih alkoholi- kov. Brez njihove navzočnosti v delovni organizaciji ni mogoča nikakršna druga preventiva. 5. Nekaj osnovnih načel o delu socialnega delavca v delovni organizaciji na področju alkoholizma Ob socialnem delu na področju alkoholizma v delovni organizaciji, zlasti ob napa- kah in uspehih pri tem delu, sem si postopoma izdelal nekaj načel, kot so: - 491 - - To delo mora biti vedno pomoč ljudem v stiski. - Delati moram v okviru norm in možnosti svoje delovne organizacije, ne v prav- ljičnih pogojih, ki bi si jih sam zamislil ali zaželel. - Pri delu se moram nenehno izpopolnjevati, sicer bi alkoholiki lahko manipuli- rali z menoj, sodelavci pa se iz mene norčevali. - To delo je breba opravljati nevsiljivo. Qjf»- Govoriti smem samo konkretno, brez sleherne fraze. Tesno moram sodelovati z ambulanto ter vsemi institucijami in posamezniki, ki si prizadevajo za isto stvar. - Nikoli ne smem jadikovati, ampak črpati delovni elan iz konkretnih uspehov pri tjfV rehabilitaciji alkoholikov. Delo socialnega delavca v delovni organizaciji na področju alkoholizma je najbolj zahtevno od vsega socialnega dela v delovni organizaciji. Je pa tudi najbolj speci- fično, saj gre za resnično in vsestransko pomoč ljudem v osebnih in socialnih sti- skah. Poleg veselja in osnovne izobrazbe je za to delo potrebna tudi posebna do- datna izobrazba in stalno usposabljanje. Zelo pomembno pa je, da je socialni de- lavec poleg svojega rednega dela na področju alkoholizma v delovni organizaciji tudi sam terapevt ali koterapevt v nekem klubu zdravljenih alkoholikov. LITERATURA: Lippmann Ch., Sozialarbeit und Sozialpolitik im Betrieb, Kohlhammer, Stuttgart- Berlin-Koln-Mainz 1980. Lexikon der sozlalen Arbeit, Kohlhammer, Stuttgart-Berlin-Koln-Mainz 1978. Hudolin V., Bolesti ovisnosti, Zagreb 1977. Lang B., Psihoterapija i terapijska zajednica alkoholičara, Zagreb 1982 Ramovš J., Alkoholno omamljen, Mohorjeva družba, Celje 1981. Ramovš J., Boj za življenje družine, Mohorjeva družba, Celje 1983. Ramovš J., Socialni delavec v delovni organizaciji in alkoholizem, referat na 3. jugoslovanski konferenci o alkoholizmu, nikotinizmu in narkomanijah v Zagrebu, 12.-14.10.1984. Ramovš J., Ko ni več pomoči...., v: Delavska Enotnost, 18.julij 1985, str. 10. Ramovš J., Socialni delavec v delovni organizaciji in alkoholizem (priročnik v pripravi). Rugelj J., Alkoholizem in združeno dele. Center za samoupravno normativno de- javnost, Ljubljana 1981 in 1^84. Rugelj J., Zmagovita pot,Državna založba Slovenije, Ljubljana 1985.