gospodarske, obertniške
»
iiaro
Izhajajo vsako sredo po
poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3
pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20
kr., za pol leta 2 fl. 10
fl. GO kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za četert leta 90 kr,
kr.. za četert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn.
V Ljubljani v sredo 12. junija 1861.
Vošila
realni šoli

šiljala in z veselje»
nimi učenci ravnati.
jih hoćemo sprejeti in kakor z last
ki se jih Đolenec prederzne izreci gosp. Ijubljait
Da tem potřebám zadostuje naša realka, mora tako
skemu županu in slavnému mestnemu odboru. ravnana biti, da se bo v nji učilo:
i	n ^ 17 fl O	l/OI* ÎA	rvrtA^! rln I
Hvala lepa Vam, častiti gospod župan, da je pervo početje Vaše poskerbeti pripomočkov duševnim potřebám ne le mestnim, ampak tudi deželnim. S serčnim veseljem smo brali, da je pervi Vaš nasvčt v mestnem odboru bil, višjo real ko, mestu in deželi živo potrebno, na noge spraviti. Veselja nam je zaigralo serce, slišati, da ste sedanjo nižjo realko z lastnimi očmi popred ogledali in učence po vseh razredih v čisti in gladki besedi milega maternega jezika
uagovarjali
ter k marljivosti spodbujali. Gotovo ste se pre pričali, da nam je Slovencom memo višje tudi nekoliko po
innozene in spremenjene nizje realke treba.
Ker se boste o tem, kako in kdaj bi se višja realka
na noge spravila, razjrovarjali ter sklepali: ali bo ali ne
:_____	. .	« ■	v • ■
se prederznem Vam in mestnemu odboru izreci vosila, ki jih menda v nedriji nosi vsaki, ki mu je mar za
blagor
svoje domovine. Ne mislim, da bi Vi sami že ne spoznali
živih potreb, mestnih in deželnih
9
8 tem Vam le želim na
znanje dati, da so tudi Dolenci z Vami enakih misel lu ieljá !
Pervo moje vošilo je: Ne zametujte pa tudi ne od-iagajte dalje osnove višje realke. 0 tem Vas je menda, kakor slišimo, velika večina enake misli in želje; torej mi ni treba o njeni potrebi kaj več govoriti.
Drugo moje vošilo pa je: Varujte se kupiti drago
mačko v žepu
9
to je
9
dobro prevdarite ka koš ne realke
je mestu in deželi potreba. Da je Ie visja realka, to edino se ne zadostuje vsem našim potřebám; vsaka realka nam ni v prid ; more nam še zlo nepotrebna biti in na vse strani napotje delati. Spravite nam toraj tako realko na noge, da
bo vsem važnišim potřebám pomagano, in gotovo Vam tudi dežela po svojih poslaucih v deželnem zboru pomoci odrekla ne bode, ako jo nagovorite, stroške z Vami deliti.
Ktere pa so mestne in deželne potrebe v tem oziru?
1. Realke potrebujejo: nižji obertniki, 4) rokodelci,
naši kupci,
• V .
kmetovavci in 6) vsi tisti, ki se hočejo višje tehnike, ali višjega kmetijstva ali
gojzduarstva učiti ali v vojaško visjo učiinico stopiti.
Realka naj pa ne bode v prid Ie tištim,
2..
obiskujejo, temuč po njih naj se
ki jo
množe
in širijo realne
vede po celi deželi; le po tej poti se dá povzdigniti sploh
kupcijstvo, obertnijstvo, rokodelstvo in kmetijstvo; le po tej poti se dá pospešiti tudi splošna omika in izobraženje celega našega naroda.
vse, kar je treba znati, da kdo prestopi iz realke v tehniko, gojzdnarstvene ali kmetijske višje učilnice toraj naj so realke take, kakoršne je vlada osnovala
? 9
ki tudi placuje učnike;
vse, kar je narodu sploh treba, da se more omika
• V

nemu pristevati
vse, kar je neobhodno treba vediti kupčijstvu, obert nijstvu, rokodelstvu in kmetijstvu; vse, kar našim učencom utegne biti v velik prid zlasti ptuja jezika: nemški, laški.
Kakoršna je vladna osnova, naj se obderži; kar pa
i ali
da se tisti. ki se
9
mestne in deželne potrebe zahtevajo, naj so pridevk pristavki k realki naši. Med te
hočej
pripraviti
višje učilnice, pečajo z dotičnimi rečrni
se kaj lahko
uči
kup
kupcijskih, obertnik obertnijskih
9 9
rokodelec rokodelskih, kmet kmetijskih
éd
9
vsak za svoj
stan
Po tem takem naj se na realki učé:
1) vsi
kupaj
kar je
m treba vediti
9
2} tisti, ki
za
• *
w
J
tistih vednost, kterih je njim treba
pripravljajo, pose bej
9
kupcijski
jih vednost posebej
9
4) obertniki in rokodelci posebej
oji h
reči
9
kmeto
j i h posebej
6) Verh tega pa je še treba kih in morebiti tudi večeru
d e I j s k i h in p
h šol za tište obertnike
in rokodelce, ki vsakdanje obiskovati ne-morejo.
Ni torej treba, da bi se vsi realk učenci vseh vednost učili, potrebnih in nepotrebnih; tudi ne, da vsak po
33 ur na teden v nji
cepi
9
ako pa kdo tudi še več hoče
» » . •
se učiti
9
bod
mu tudi mogoče
Da bo pri taki osnovi treba več
» •
telj
kakor če
le po vladui osnovi ustanovite realko, se vé da jih bote
mógle mesto in dežela plačevati
9
al bolje se nam zdi
9
višji in velikim stroškom še kaj prid
da se vsem potreba
v
okom pride, kakor pa velike stroške imeti iu ustreči.
le peščici
Potřebám našim pa še ni pomagano s tem, da vemo
*
kaj naj se uci v realki nasi; treba je tudi vse tako učiti, da bodo nevedni podučeni, in le-sem spada jezik, v kterem
Našo deželo Slovenci obdelujejo, na devet
naj se uci.
Slovencov se komaj en Nemec šteje. „Aha! uiki naši mislili
bodo nasprot
V •
manjsina ravna.
u
blizo je sklep, da naj po većini se
Al
tem odgovorimo naravnost
Slo
3. Realno šolo uravnajte za lastno mesto in lastno venec še nikdar ni ravnal ravnopravnosti naroda nasproti,
deželo, ne za ptujce; torej ne mislite na to, kako bi ne- in tudi tù
ne bo ; v o be h jezikih naj se uči na realki vaši
9
kterim uradnikom ustregli, ki so danes tù, danes tù
9
da
ker so oboji prebivavci na Kranjskem, tako da se bodo
namreč njih sinovi
mogli
realko obiskovati; tudi na to ne Slovenci nemškega, in Nemci slovenskega jezika popolnoma
meriie, da bi učencov iz ptujih dežel, bodi si laških
9
naučili; obojega
jezika je Kranjcom ali potreba ali jim je
bodi si nemških dobivali. Za svoje dnarce sebi, svojim saj zlo koristno, obojega znati, potřebám realko osnujte. Se bo osnova
se
kteri
drugi
de
Kolikor jezikov znaš, toliko človekov veljaš", je star pregovor, ki ga nam Nemci
99
zeli prilegla. nam bode gotovo svoje sinove v realko po
tako radi stavijo prek oci, ter nam priporocajo, v pomislek
190
vzeti ga; al sami ti „kulturtrager-ia ne marajo za-nj in si ga nepotrebnega mislijo. Zato so pa tadi Nemci, ki jim kranjski kruh dobro disí in se slovenskega jezika uaučé, redki kot bele vrane.
I
Da se £a nastopi pot enakopravnosti, je neobhodno potrebno, da nam visoka vlada ne daje učnikov, ki bi nemskega jezika ne znali, pa ravno tako tudi ne učiteljev, ki slovenskega ne umejo popolnoma. Pogostoma je treba, ako slovenska mladost tudi nemško zná, ji nauk pojasniti tudi v domaći besedi, kakor tudi uemški, da se ji to, kar se v slovenskem učí, tudi po nemški
pové.	z" i I J *
Te pravične terjatve vam celi svet ne more zameriti ali
za prenapeto spoznati. In nje se morete, Gospodje! koj zdaj krepko poprijeti, zakaj pozneje Vas ne bo nikdo prašal, ktere in kakošne učitelje hoče te imeti. Varujte se velike nepristojnosti, ki bi izhajala za realko, ako se ta terjatev zdaj v nemar pusti! Ta potreba se bo še bolj prikazala, kadar se začetne šole bolj postavijo na narodno podlago, kar se mora zgoditi, ako hoćemo verjeti, da vlada v resnici misli, vse ljudstva svoje do više
omike povzdigniti.
Sicer vemo, da gg. kupčevavci zdaj še ne potrebujejo
kupčijske šole pri realki, ker imajo svoje učence v gosp. Marovi učilnici, in da jih tudi ne more še volja biti, gosp. Mara zapustiti, že iz hvaležnosti ne, ker jim že toliko let
mladino odreja in ući.
Al vemo tudi, da, ako v příhodnost pogledamo, in bi
utegnila Marova ućilnica kakor si bodi jenjati, bi kupci kaj pogreševali kupčijske učiluice in čez noć druge na noge spraviti ne bodo mogli; še celó realki jo nasloniti bi jim še Ie po dolgem prizadevanji utegnilo po sreći iti. Vse drugače pa bo, ako si mesto in dežela koj pri uravnavi realke svoje pravice privarjete, kupčijski od-delek realki prisloniti. Že pri hiši, ki bi se kdaj zidala, ali pri kupljeni, ki se bo prenarejala za realko, je treba na to ozir imeti. Mesta in dežela ste dolžne, kupčijskemu stanu pravico prihraniti, ker tergovstvo je najpoglavituiših stebrov eden, kteri deželo in cesarstvo podpira.
Letina na Krajnskem.
Iz dopisov gospodov predsednikov kmetijskih poddružnic, ki jih je dosihmal přejela ljubljanska kmetijska družba, se razvidi, da čeravno ne kaže letina posebno dobro, vendar ne bo tako slaba, kakor smo se je izpervega spomladi bali, ko sta sneg in slana poljskim in vertnim sadovom zugala pogiu.
Na višje m Gorenskem obetajo pšenica in detelja dobro, druge žita in senožeti srednjo letino; od krompirja in sočivja se ne morese nič reći; — v okolici radoljški kaže ozimina dobro, tako tudi krompir in drugi kopavni sadeži, jare žita, senožeti in deteljša pa srednje; hruške so lani sila veliko obrodile, zato počivajo letos, jabelk pa bo že nekaj; — v okolici krajnski obetajo pšenica, rež, ječmeii in oves prav dobro letino, tako tudi deteljša in senožeti; pod gorami kakor v okolici preddvorski ni slana nič škodovala; sadja in tudi orehov bo dosti; — v okolici teržiški se spouašajo žita, senožeti in sadne drevesa dobro, le rež je sila redka, sená bo obilo, jablane in ćešplje so posebno lepo evetele.
Na Notrajnskem je v okolici planinski večidel dosti dobre letine pričakovati; — v okolici postojnski je zimska pšenica redka, rež lepa; oves in ječmen je letošnji pomla-danski mraz zaderževal; zato so tudi krompir pozno sadili; senožeti se bojo pri gorkem vremenu opomogle ; sadja pa ne bo skor nič; — v okolici ložki vkljub poznega zmer-zovanja so ozimine lepe; jare žita si zdaj v gorkejem vremenu dobro pomagajo; trava na senožetih v rovtah je zaostala, ker je sneg do 12. maja ležal; senožeti in de-
teljša na ravnem so lepe; krompir počasí rije iz zemlje; — v okolici bistriški ozimina in jare žita večidel dobro obetaj o; senozetim zlasti goratim manjka dežja; sadje je lepo cvelo, al cvetje je zlo odpadlo; terto je mraz zlo vzel zlasti po ravnem, tako, da je le malo zelení; vina bo tedaj malo; — v okolici kerški ozimina večidel se dosti dobro obeta; rež in ječmen sta zavolj mraza zlo redka, pa zavoljo lepega vremena ob cvetji bota dobro obrodila, le slame bo malo; jarim žitom je mraz bolj škodoval; proso (3. dan junija) še le sejejo; koruza je začela kaliti; krompir in sočivje dobro kažeta; sená in detelje bo dosti; terti je mraz zlo škodoval zlasti na ravnem; sadja, razun češinj in češpelj sèm ter tjè, ne bo skor nič; — v okolici b o-štajnski je pšenica lepa, rež slaba; jare žita srednje, krompir in sočivje sreduja, senožeti slabe; vina bo srednjo rnero, sadja celó malo; — v okolici novomeški so vse zimske žita lepe, le da so zavoljo dolzega merzlega vremena v rasti nekoliko zaostale; jari ječmen in oves sta se ( 3O. maja) majhua; prosó še ni povsod iz zemlje pribodlo; krompir, koruza in fižol zaćenjajo kaliti; fižol je reveu, zelne sadike so lepe; senožeti obetajo obilo sená; navadno deteljo je sèm ter tjè mraz zaterl; laška frudeča) detelja (incarnat) je majhna , nemška detelja (meteljka) pa lepa; na ravnem je slana terto skor povsod pokončala, v goricah pa lepo kaže, vendar bo ena prej, druga pozneje cvetela; zadnjega sadja bo celó malo, malo bo tudi češpelj. orehov nič, jabelk obilo; — o okolici trebniški vsa ozimina le srednji pridelek obeta razun pšenice, ki je lepa; tudi jare žita, senožeti in deteljša niso posebno lepe; sadja in vina, če ne bo prihodnje vreme terti pomagalo, bo celó malo; — v okolici ribniški so zimske žita lepe, jare srednje, ravno tako krompir, turšica, sočivje, senožeti, deteljša in sadje.
Gospodarske skušnje.
(Klorovo apno zoper bolhe na vertnih in poljskih sa dež ih). Po dolgih skušnjah se je vendar Ie enkrat zoper to sovražnico znašlo sredstvo, ki je prav dober kup, se dá lahko rabiti in je pri vsem tem tudi res dobro. Ta pripomoček, škodljivo bolho pokončati, je, kakor „listi iz Frauendorfa" št. 14 pripovedujejo, klorovo apno (Chlorkalk), ki se v apoteki ali štacuni za malo dnarja kupi. Raztopí se to apno v vodi in zvečer ali pa zjutraj poškropi s kakim zidarskim čopićem ali z metlico po sa-dikah, ki so se jih bolhe lotile. Klorovo apno ne pomori samo bolh, ampak tudi druge merćese od sadik odganja.
Skušnje zastran tega naj bi se v „Novicah" uazuanile.
(Klorovo apno zoper muhe in gosence). Od tega se bere v „listih iz Frauendorfaa to-le: Klorovo apno je v živinskih kugah neizrećeno dober pripomoček, posebno pa pri živini, ki je na parkljih bolna. Mauj znano pa je, da ga žival zavoljo njegovega neprijetnesra duha sovraži. Muhe vseh sort, posebno pa obad, se popolnoma v eni noći iz hleva prežeuó, kjer se klor na kakošuo desko namazan v hlevu nekako kviško obesi, in eno okno nekoliko odperto pusti. Smrad vse muhe iz hleva přežene skoz okno, ktero se mora pa zjutraj zapreti. Živini pa ne škoduje nićesa. ampak tem bolj ji hasne, ker slabi zrak preganja in s:a zboljšuje. Se vé da se mora to sredstvo večkrat, saj enkrat v tednu ponavljati, kar se prav lahko brez velicih stroškov ali posebnih priprav storiti dá. — V sobo ali kak drug hišni hram, kjer se klor hraui, miši in podgane ne zaha-jajo, in nikjer se ne vselijo, kjer le kolićkaj klorovega smradu ovohajo. V neki norinberški gostivnici so ž njim merćese pregnati poskusili, in skusuja se je res prav dobro obnesla; podgane iz vseh kotov in dvorišća pregnane in miši so vse poslopja in shrambe popustile naenkrat, kakor da bi jim bil podkuril. — Ravno tako dobro je klorovo apno
tudi za rastline, da jih merćesi ne napadajo. Zeluika se ne bo
191
ne bolba ne gosenca lotila, ce je bil le s klorovo vodo po-	jezik rabil." Na to mu odgovorim, da sem tirjal in tirjam
škropljen. Klor se v vodi raztopí, in ta voda se z ome-	naj se vpelje v zgornji gimnazii v Gorici slovenski kot učni
talom ali pa z zidarskim čopičem po sadikah in rastlinah,	jezik po poti narodne ravnopravnosti v šolah
zvečer ali pa zjutraj poškropi. Na neko njivo blizo nas, ki	ozirom na ces. razglas od 8. avgusta
1859
>
ki
je bila na omenjeno vižo s klorovo vodo poškropljena in z pravi : ...... v zgornjih gimnazijah v krajih različnih na
belim ohrovtom
obsajena, se
ni noben beli kapusni metulj rodov se ima učni jezik ravnati po većini naroda
u
• •
Res
vsedel. Druge zelnike pa, ki niso bili s klorom poškropljeni, je sicer, da ta postava se žalibog! dozdaj še ni izpeljala
so gosence do čistega obrale in pokončale. sadnih dreves ne lotijo in jih ne pokončajo,
Da se gosence ga ni boljega
na Slovenskem, iz tega pa ne sledí, da ni veljavna, saj ni bila preklicana, in postave obderžé tako dolgo popolnoma
pripomočka kakor je klor. Y7zame se klorovega apua 1 funt veljavo, dokler niso naravnost preklicane.
in se mu pol
fuuta svinskega sala
primesa; iz tega se na
9
Gledé slovenskega jezika
za naše laške in furlanske
pravi mešanca testu podobna, ki se s pezdirjem pomeša in sosede in zastran tezav, ki jih gosp. pisatelj omenja v 2 okrog debla ovije. Vse gosence pocepajo z drevesa in ne številu omenjenega spisa, naj to reč bolj obširno in na
lezejo po deblu več na drevo.
Tako hvalijo „Frauend. Blatter" klorovo apno sitno ga
Posku
?
Zivinozdravilstvo

(Počene in preklane kopita ozdraviti.) Francozki časnik „Moniteur de Y agriculture" zastran počenih
v
se
in preklanih kopit pripoveduje to-le: Do zdaj ni bilo mogoče, da bi se bile razpoke in reže ua konjskih kopitih lahko odpravile. Dohtar Défais, profesor v živinozdravniški šoli v Parizu, je neko zmes zoper to napako znajdel, ki se tako-le napravi: Vzemi namreč dva delà gute-perče ( Gutta-Percha ) in pa en del amonijakove smole (Amo-
Guto perčo omehčaj v mlačni vodi, po tem
«
niakharz).
jo pa v kosčke po orehu debele razreži. Te kosčke zmešaj s polovico omenjene smole, ktera se mora pa popřed v prah zdrobiti; oboje skupaj deni na žerjavico toliko časa v kaki železni ali saj počinjeni posodi, da se popolnoma raz-
med topenjem moraš pa guto-perčo in amonijakovo smolo skerbno mešati, dokler se oba delà popolnoma ne sprimeta in čokoladino barvo dobita. — Preden boš to me-šanico rabil, raztopi jo v ravui tisti posodi, kjer si jo že
popred imel, še enkrat, in
potem, ko si kopito poverh
zamazi razpo
dobro osnažil, tako da je suho in čisto kline kopitne ravno tako kakor steklar (glažar) svojo za-
oknevih šip maže. Še bolje ti pojde to delo
kros:
ma z ko
od rok, če popred noževo klinjo, s ktero delo opravljaš, nekoliko razgreješ. — Ta maža se tako sterdi, da je terda kot rog, in da žeblje ravno tako derží kakor pravo živo kopito; tudi se po kopitu lepo vleže in se z rogom tako sprime, da je kakor kopito in se v vodi nikakor raztopiti
ne dá. Naj poskusijo naši izučeni kovači in gospodarji sami to novo znajdbo. Draga ni, veljá le 1 gold. nov. dn.
ker 1 funt omenjene zmesi
Tako piše francozki gospodarski časnik.
goriški gimnazii

Na Dunaji 23. maja. T-i.
jeziku na goriški gimnazii
a
Pod naslovom: „O učnem pretresa gosp. Vincenci Uidež
v 20. listu letošnjih „Novic" moj načert zastran ucnega je
zika na goriški gimnazii, ki sem ga bil razodel v 18. listu. Treba je odgovora na to. Najprej pa moram gosp. pisatelju, ki terdi. da nisem sin goriškega okrožja, povedati, da slovenska mati me je rodila in čeravno uukraj Soče vendar v goriškem okrožji, Gorica pa je izredila in izgojila unetega Slovenca.
Gospod pisatelj pravi, da moj načert bi ne utegnil po volji biti Furlanom kratko malo ne. V tej reči sem tudi jez
popolnoma njegovih misel, ker goriški laškoni (italianissimi) bi najraji šole in vse popolnoma polaščili; da jim pa tega goriški Slovenci ne bodo pripustili, je jasno kot beli dan.
Zavernil me je gosp. pisatelj pod št. 1 v omenjenem spisu s prašanjem: ..kako bi pa Furlanu enaka pravica
došla
9
če bi se v zgornji gimnazii
slovenski kot ucni
*
Oboje
lahko kupi v štacuoi ali tudi v apoteki
tanko pretresem.
Da so bili dozdaj naši sosedje Labi in Furlani popolnoma zanemarili naš jezik, ni čuda, ako pomislimo, da slovenski jezik ni imel dozdaj v javnem življenji ne samo nobene pravice in veljave, ampak da je bil poverh še popolnoma zaničevan. Psovali so naš jezik v šolah, čertili ga v družbah omikanih ljudi, zasmehovali v uraduijah; zatoraj so bili grozni nasledki, da slovenske družine v Gorici niz-
kega in ornikanega stanu so se svojega jezika sramovale, ga zatajile in svoje otroke v laškem ali nemškem jeziku in duhu izgojevale. Ostal je tedaj naš mili jezik samo na kmetih in sicer tudi tam le med kmeti in v cerkvi , ker spodrinil ga je bil nemški jezik celó iz ljudskih šol kodarkoli so bile! Lahko je tedaj razumljivo, kako da se
je zgodilo, da so nasi slovenski šolarčki, komaj v Gorico pridši, morali se kmali odpovedati svojemu milemu mater-nemu in lotiti se nehoté okornega furlanskega jezika, da jih niso Furlani neprenehoma zasmehovali.
Naj pa dokažem, da Lahi in Furlani niso tako terde
buče, kakor nekteri mislijo, da bi se ne mogli naučiti našega jezika ravno tako gladko, kakor se Slovenci uaučijo
na snut laškega in
laškega jezika, in to mnenje opiram slovenskega jezika, in 2} na djavne izglede.
1. Primerimo snut laškega in slovenskega jezika, izgovarjanji. Naj začnem pri abcedi in omenim Ie
take čerke, ktere bi utegnile biti različne v slovenskem in
laškem jeziku.
Cerke „c
a
ne nahajam ne v laškem ne v čistém fui
lanskem jeziku, ker Lah
rabi povsod čerko „z
cc
9
ds)|
kjer mi „c" rabimo; postavimo lš. (laško): „lo zechino" (izgovori: „dsekino"), sl. (slovensko): „cekin" ; Furlan pa
izgovarja ravno uno cerko „z" kakor Francoz svoj
pred: e in i
svoj
9
in
»
c
CC
99
C
cc
pred a

o
9
u, ali kakor Slovenec
n
s
u
9
postavimo
(furlansko): „il zechin" (iz
(T
O
O
n
sekin"), sl. „cekin". Ker pa naših Furlanov, ki v Gorici in tik Soče prebivajo, ne moremo šteti k čistim Furlanom, ker na-nje je že slovenski jezik stegnil nekako svoj
upljiv
9
oni izgovarjajo
55
C
u
laški „z
u
popolnoma kakor ini svoj
9
v Gorici so se ukoreninile nektere besede celó v fur
lanski jezik, postavimo,
55
la mlekarza" (izg. mlekarca),
55
19
la penza" (izg. perica), sl. „mlekarca, perica". Cerko
tedaj se bodo kakor goriški naučili brez težave tudi
c«,
drugi Lahi in Furlaui.
Slovenski „č
u
nahajamo ravno tako čisto tudi v laškem
jeziku, ki je laški „c
cc
pred e in i
9
postavimo lš. „la cenere"
in „ci
cc
pred a

o
5
U
9
PP ,
izgovori: „čenere,
9
čitta
9
„la città", čarlare, čo,
19
ciarlare, cio, ciuffo"
čuffo
u
Furlani sploh
pa te čerke nimajo, samo Karnieli
furlanski prebivavci na južni strani karuioljskih gorá (alpes carnicae), ki jih
Furlani irnenujejo ,,i chiarnjej izg. carnjej
9
laškega
pari
cc
55
z
U

55
19
povsod slovenski „Č" ; kopari")? sl. „kaj imate boter?"*
rabilo namesti
postavimo „ce vezu co
ziku
Slovenski „z
a
se nahaja v laškem iu furianskcm je
9
to je laški „s
cc
med dvema samoglasnikoma ;
posta
vimo, Iš. Rosalia, f. Rosalie, sl. Rozalija.
9
Slovenski ^ž"
se sicer ne dobi v čistém (toskánskem)
laškem jeziku, naši sosedje Furlani pa in Lahi v Monfal-
I ■■	*
192
konu in Terstu ga kaj pogostoma rabijo;
vezu" ;
postavimo f. „če
čisto nič pri hiši, je
„dulá lajžu?" si. „kaj imate", „kam greste?" lš. je Ie vidila, kako se kuha
zdaj vsega zadosti skupaj nanosila,
da
»
v
g. „sono «
kože
a
v Monfalkonu: „sono cose da ridere" (iz sl. ..ta ie smešna" ; tukaj je tedaj laški „s" med dvema sa
rt
železni moćnik!"
J. 8. Kranjskogorski.
tnoglasnikoma enak našemu „ž"
Slovenski „s" in „š jeziku, namreč: laški „s" se izgovarja pred samoglasnikom
" sta tudi v laškem in furlanskem
Pastir je
Prilika.
mel na prostorni in bogati planjavi čedo
kakor slovenski „s"; strindjere), „denso, rimorso.
postavimo, „sapere", „stringere" (iz
cr
a*
ii
V
sc
Ci
» 55
pred e in i, in „sci"
Za u as „s

ovac in svinj. Ščetinaste sviuje mirne ovce in jim ne privošile
so odganjalc obilne paše.
in spodrivale
Te ira so bile
pa rabijo Lahi mehkoserčne ovčice
pred a, o

u; postavimo
lostne in nevolj
ter so se po
lerato, scirocco, sciagurato, sciocco, sciupinio
ii
y 55
sce
stoma posvetovale, kako bi bilo v okom priti spodrivanju
?
v
šelerato, širokko, šagurato, sokko, šupinijo
Ci
izgovori Nazadnje
Tovaršice
J°
najde stara v zboru velj
Naš
55
IU
»
«J
:a
namestujeta Lahom
figlio, gagliardo, pugno
i(
postavimo lš.
ftljo, galjardo, punjo, njanjera
Za slovenski „g" rabijo Lahi
55
2: li

IU
y
gnangnera
u
55»
y
sn";
přeseta, ker
ivna ovca, in zacne: da Ie zatega del nas hudo imajo smo me ovce iu ne přeseta. Povaljajmo se po
gotovo je
izg
blatu in postanimo, ako ne presetom enake, saj njim po
svoj
an
55
gh" pred e in i; laški
yy

a
(T
55 »
Ci
pred a, o, u,
se sicer izgovarja pred e
in i kakor
ghermire, ghigno
naš „dj " ;
postavimo
a
55
gaj 0
y
gondola,
S
; tako se izgovarja laški kot naš pred vsakem soglasnikom; postavimo „gridare, gladio/
uida,
55 £
dobne, in kaj veljá, preganjanja bo konec. Reče in bilo je storjeno. Nekoliko ovác si omisii v negnjusni gnojnici svinsko obleko. Pastir pa, ki je čedo pasel, je bil kratkega pogleda,
a
in ko jih domu přižene
pre povalj
* a V
Za slovenski „k"
55
rabijo Lahi „c
u
pred a,
ujak. Kaj mislite, kako se ji Doberna 25. dan maja 1861
ovce s presici vred
v svinjaku godilo? Jakob tfohinc.
0, u
y
in
n
n
eh" pred e
in i; postavimo
kavallo
V
y
keto
y
kjave
a
55
cavallo, cheto, chiave", izg
Dopisi

Cerke „h" nimajo
ne Lahi ne Furlani, tedaj bi se je
Na Dunaji 9. junija
y
Vcerajsnja seja v zbor
mogli
učiti še le v šoli.
nici poslancov je bila za nas Slovence imenitna zato,
Vrse druge čerke, ki jih nisem
omenil, so Lahom in je v nji rodoljubni
gosp
y
Slovencom enake; toraj mislim, da kar se izgovarjanja tice slovenski jezik ne bo napravil Lahom iu Furlanom nobenih
težav.
(Kon. prih.)
ker
dr. Lovro Toman zastavil ministerstvu pismeno vprašauje (interpelacijo), ktere priprave in naredbe je storilo ali storiti namenilo, da se enkrat iz-pelje in uresniči ukaz že pred 2 letoma dani, namreč'od 8. avgusta 1859. — Kaj veleva ta v času, ko se beseda
Kratkočasnice

sedaj zopet oživljena „enakopravnost narodov več slišala
Ukaz veleva, da naj se za naprej
ni
razglašeni ukaz?
Kdo je ta junak?
Zastavica.
Pred mano skřite se, kar vas je, vitezi
v gimnazijah vsi
razlagati,
da se
y
V junaštvu me nobeden vas ne prekosi. Kaj proti men' Štempihar, kaj tudi Samson je? Kaj moč vojaških trum na stote, tisoče? Več ko vse te — z orožjem vsem in vso mocjo Otepem jez jih sam in z golo le pestjo!
le leté.
odstopi od pravila, po kterem se morajo predmeti samo po nemško učiti in toraj smejo za to razkladanje rabiti tudi narodni, deželni jeziki. — Interpelacijo Toman-ovo so dragovoljno podpisali Cehi in od Poljakov tudi dr. Smolka. Kar se tiče mož, ki bi imeli v zboru slovenstvo zagovarjati, in ktere je dr. Toman zastrau
osp
»• »
tega prosil in nagovarjal,
cr te
V VP
JI
Viharni udarci moj" po Jim streť čepine, da mož In to na mahljej vsak
glavah
je pristopil samo verli gospod Cerne s Krasa. Mi ne
in ne uatolcujemo, mi ne obrekujemo in ne za-n 0 r,
sumničimo
včn ferčé
y
vati,
, al gole resnice tudi ne smemo zakri-dela so pokazale, da slovenstvo ima v zbora
po vec
Tako jez dau na dan otepem več ar Iz bitve vsake vernem zmagonosno se Brez rane, ne zgubiv kervi le kapljic Verh vse moči mi pripisuje ime celó
101 i n a m h krat r m a d I
samo dva zagovornika slovenske kervi, in med njimi po
listu „Slo
grešamo še celó Dra go ti na, kteri je bil v 1.
venije
Slavjanom" (ponosni glas, v kterem je takrat naš gotiu" ptujo kulturo za nas maćeho imenovat), in kteri
" od leta 1849 s tolikim navdušenjem zaklical „Slavo
-Dra-
Se
pred in
d
k ob
in vse teló
Balantinov
je z marsiktero dobro pesmico in zlasti s svojo pravlico
55
Preklete
g
rablje
u
v
Koledarčku" leta 1855 očitno raz
Zelezni moćnik.
Přišel je pritepenec k neki kmetiški ženi v hišo
y
III 10
odel ljubezen do slovenščine in domovine slovenske, — kteri je uno. ravno za povzdigo slovenščine v šolah uamenjeno prošnjo do deržavuega ministra podpisal in z druzimi vred
prosi
y
naj bi mu kaj jesti dala. Žena mu nevoljno odgo- izrocil,
kteri je zadnjič v deželnem zboru obljubil, da se
vori
y
da mu čisto nič nima dati. Lačni pritepenec jo pa le bo kakor deržavni zbornik poganjal za pravico! Tukaj ui
dalje nadlegova in prosi
y
naj bi mu kaj přinesla, ker je že dopuščen nikak
izgovor
y
marveč veljá popolnoma: kdor ni
strašno lačen. Ko se pa žena pri vsem tem sprositi ne dá, z nami, si potepúh izmisli zvijačo in pravi kinetici: Prinesite mi vsaj
ta je proti uam; ta nam je protivnik.
da našim
poslancom za spolnitev
gori
omenjenega
tem, ukaza
kosček železa, ponvo in malo vode noter, da si skuham včeraj nič mar ni bilo, so očitno pokazali svojo misel,
železen moćnik". Žena mu to dá. On vzame ponvo, deue da se v slovenskih gimnazijah ne srne nobena reč, va-njo kosček železa, nalije vode in postavi vse skupaj k slovenski jezik in kerščanski nauk ne,
y>
tudi
in kaj še le zgodo
Kadar voda zavrč, potegne kosček železa iz nje, vina ali zemljopis po slovensko učiti!!
ognju
Res, vsacega
prosi ženo malo soli, ktere mu tudi dá, in vodo posoli, rodoljuba bo zabolelo globoko v serce, ko bo to slišal; toda Zdaj reče ženi: Prinesite mi Ie še malo moke. Žena mu ne obupajmo, marveč tolažimo se z besedami iz hvale vred tudi moke dá, ker je bila zlo željna zvediti, kakošen vendar
nega sostavka zadnjih „Novic" „Slovanska misel o avstri
mora
biti „železni moćnik."
On moko vsuje v krop, in ko janski politiki , ki govore: „opazujemo, da se Slovani, nekoliko časa vrč, postavi ponvo od ognja, odlije krop in vkljub vsem nemškutarskim overam, od leta do leta bolje
y
Z
zmeša. Nazadnje ji reče še za maslo, si lepo zabeli velikim veseljem pojuzina „zelezni mocni k" , si brado obrise
in gré naprej. ~~
zavedajo. Ako je pa tako, to se mora broj slovanskih re
bolj manjšati, broj rodoljubov pa
negatov od leta do leta
Radovedua žena pa, ktera pred ni imela rasti itd.* Narod je večen. Tolažimo se dalje s pogledom
193
na našo nadepolno mladino, ;;ker njeno je nebesko kra- nam ne more zaměřili, ako se opiramo na svečano izrečeno
fjestvo
u
Kar se pa tiče taeih poslancov, ki so zgolj načelo
cesarjevo: „Enake bremena, enake pravice
»
rav
uredniku to se vé da ne bodo pred vlekli s Slovaui, dokler nopravnost
a
ne bodo pred sabo vidili ministerstvo Slovanom resnicno
tej priliki
V v
sce
lepo prosimo svojega vrednega po
ugodno iu prijatelsko; pervi dan pa, kterega bi se prigo- slanca, da bi nam po številkah sce dačne in nabirne raz
dilo kaj tacega (in kaj se ne
utegne
vse primeriti!) bodo mere razkril, da svet sodi.
tudi oni mahoma prestopili na slovansko stran.
Iz Haloz. Verlo zadovoljen razkrijem, da smo mi na
niti,
Potrebno se mi vidi Slovencom politiški načert nazna-
je naš poslanec svojim volivcom razposlal.
kterega
slovenskem Štirskem v deželni zbor za občine ptujskega Imenitne in prevažne so te čertice za razvoj našega pri in rogačkega okraja najsrečnejše volili, čeravno se nam
hodnjega ustavnega življenja
kterih se moramo lotiti kakor
je oponašalo, da je izvoljenec Nemec. Naš poslanec je po- utapljavec resivnega oža; le po takih pravilih osnovane ob-šten in pravičen mož, poseduje globoke znanosti, razume činske naredbe donesejo gotov uspeh narodu. Načert je ta-le:
cas
9
ustavna svoboda mu je zastava, zavezno načelo nje
V)
Vi ste mi svoje potrebe na serce položili, ter priča
govo
rr
eslo; bolje je zavzet za blagost in osrečenje sloven- kujete, in jez sem vam obetal
9
vas
9
vaših zadev zvest in
ske?a naroda kakor marsikteri zleženik slovenske matere; stanovit zastopnik biti.
naš narod oblažiti je njegova perva in največja
naloira.
Poskusim razložiti, kako nakanim svojo nalogo resiti
Tega
blage°;a gospoda so neki naši lažislovenski poslanci in zakaj bi se najpervlje poganjali.
se derznuli ..panslavista
u
razglasiti.
Naš poslanec je ko
Najpred bi treba biio določiti, terdno in gotovo, kako
nečno nasvet dal, da se cesarska listina 20. oktobra tudi m uakoliko naj bi se ljudstvo udeleževalo vlade po zdru-v slovenski besedi shrani; naš poslanec, s ponosom velim, živném potu z vzvišenim vladarjem, to je, ustavo osnovati.
Tu ni mesto in predeleč bi zavêdlo onih velikih na-
je predloži!, ~ da se slovenščina v učilišča in pisarnice cesarske vvede, opiraje se na ravnopravnost vseh narodov čelnih pitanj se dotikati, ktere rešiti bomo se trudili opi
in dano besedo Nj. veličestva, čeravno je
nekega
poslanca raje se na modrijanstvo, zgodovino in svojo zvednost;
tù
tega
za slovenski kraj v prebiranji zboru kerč po celem životu lomil,
na8veta na deželnem tedaj omenim samo preinačbe, ktere najbolje vaše dobro in
čuda, da
ga
ui po
padla šče bolezen sv. Vida! Ta nasvet je bil podpiran od 1 poslancov, kar se ne bi bilo nadjati, in celó od pravičnih v ktero bi Nemcov, tudi iz gornjega Stajarskega. Nas poslanec je spraviti.
hudo zadevajo.
Začenjam z novo srenjsko postavo, ki se ima osnovati
» 9
se ueizreceno dosti obcnega in koristnega dalo
tudi hotel nasvetovati, naj bi se berzopisni zapiski tudi v
Vi bi naj osnovali, kar se mi dobro zdí, veče soseske
razg
lasili, pa podpornikov ni bilo; vsaj po priliki tako, da se ptujski kraj, imajé 44.000 ljudi, uaj
i i	A	% I	•	• •	I • •	t	"	/\	I •	« V •	t 1 «
slovenski besedi
taki na-jprotniki so bili med našimi, ki so rekli, ako se več v 8 ali 9 občin razdeli.
to predloži, da nakanijo temu nasproti
govoriti
za stroškov
Velike soseske imajo več veljavnosti in važnosti
delo!! Taki ljudje zabijo, da mi ravno tako in še hujše lože stroške nosijo same se vladaje.

ter
davke plačujemo kakor Nemci; je li tedaj nismo vredni
Pripraven predstojnik, izvoljen srenjski uradnik
m
zvediti, kako ste se obnašali? Poglejte na Šlezko. Sicer srenjski služabnik bi lahko največ opravil sami oskerbeli, ili dosti kvara, ako ne zverno dosedanjih del na deželnem ktere sedaj okrajni urad, sodništvo, dačni urad, biležnik zboru; samo pravičnost in enakopravnost
inači
govorite! (notar) in pravdosrednik opravljajo. Vi sami bi lahko osker
Prikroenemu volitnemu redu in temu, da so prej neki urad- beli redarstvo, pobírali dače, spisovali različne pisma niki beriče razpošiljali nabiraje glasove, ter, kar sem moral pravljali zapuščine , skerb imeli za svoje varovance
?
pre-
čuti, po ranjškem volivcu plaćali, se imamo zahvaliti, da vzeli poravnavne poskuse, overžbe opravljali, celó določevali bi skoro brez zastopnika bili ostali. Jaz mislim, da bi mi v pravdah konci nianjših po skrajšani ustmeni obravnavi, Slovenci na Štirskem okoli 423.000 ljudi si smeli slovenske oskerbovali jako silne naredbe in prejšnje preiskave v ka-
poslance voliti, ki bi nas branili in
zagovarjali, nikar od- ženskih recéh
v vsem bi svobodna bila pritožba na de
padnikov ali nasprotnikov, ki so zoper nas in naše koristi, želno gosposko; nadalje skerb bi imela na svoje učiluice Ne verujem, da bi Bachovnjake svoje največje sovražnike učilniške hrame, cerkve iu župne hrame (farovže) itd.
• • V •	fl • ■ •	■	i*	i •	i ^ «	i	V « j	¥T	i •	fl • i	m	V «	«	%/	-
9
dolžui bili drago piaćevati. Sicer ni za nas resitve na
Ker bi se vse godilo očitno, ter pred
vašimi
ocrni in
takih zborih, kakor je Štirsko, Koroško itd., kjer smo v cela soseska bi morala porok biti in vsakemu vas bi na manjšini; nas more le slovenski zbor rešiti, kakor Serbe sercu ležalo, da bi red bil in opravila se dobro vodile, bi narodna skupščina; ali smo menda mi nevredni
tega,
kar
dru«;i imajo?
Naš poslanec
se najberže vaše reči hitreje, marljiveje in previdneje oprav
cr
Herman je v sostavku:
ljale
Gleiche Lasten, gleiche Rechte" (Enake bremena, enake pravice) po številkah dokazal, da mi štajarski Slovenci, in olajšati, kar bi tudi prav bilo; vendar dvomim, je li niso
»
» kakor se je to dozdaj godilo.
Se ve, da bi se morale tudi opravilne oblike skrajšati
čeravno je nas število samo na 381.302 postavila, imamo	celó zernljisnice (gruntne bukve) konči v sedašnji podobi
razmerno šest poslancov na deželnem zboru premalo; na	ravno toliko kvara kakor haška donašale. gornjem in srednjem Štirskem se je volil poslanec na 20.958 S tem bi se pomagalo vašim tožbam zavoljo vednih
ljudi, pri nas pa na 31.775. Proti koncu svojega sostavka	dostikrat vec milj dalekih potov k sedašnjim gosposkam
9
9
tako-le piše: „Tako pomenkljivo zastopanje naših zadev je koliko ste pri tem časa in penezov zapravljali, vročnino in za Slovence, ozirorna spodnje Stirske toliko občutljivejše, ker poverjenstva (komisione) plačevali;
dra
m
dolgočasno
posebno šest poslancov tergovstva poslancov vćlikega posestva kakor tudi trije moževni sovi s svojimi narodnimi iu tvarnimi (materijalnim! ) zade
in obertnosti, dvanajst pravdosodje bi se odvernilo
gla
Predstojništvo bi vas přiloživše k dačnemu ranjškemu
malo nalogo
proti
os: nj
19
in toči zavarovalo; tudi bi vam
vami so bolje na nemški zemlji ukoreninjeni, in tudi 9300 svetovalo, da bi se
k
k
tudi
* i
uski zdravnik pri
Slovencov zunaj mariborskega okrožja narodno zastopništvo nas nastanil, ako bi mu zastonj dali stanovanje v prostor
pogresa
9
ker se ni
moglo
na nje ozirati pri volitvi za raz- nem
kinem h
in nekoliko
u
• v v
Gotovo b
se
tepenosti voljo. Toliko vec imamo pravico zeleti, da se za- dali pomocki in poti najti, da bi se občinarju stiskanému
mSm	mm' ■ m^mm^m ■■■■ ÉM HMHÉH	Za
stopništvo pravičucjše razdeli, ker spodnje Štirsko je raz- hitro in brez
kih stroškov penezi na posodo davali
memo bolje obloženo z očitnimi dačnimi břemeni, vojaško siromaške in revne bolnike bi brez dvombe tudi oskerb-
nišča vedili osnovati itd. Na kratko, vi bi vse potrebno
drug
nastanovitvo in vojniskim nabirom, kakor kteříkoli okrog; narodna omikanost je ondi uajbolje zaostala, vsiro- imeli pri roki, duhovno, zdravniško, sodniško in penezno mačenje in nenravnost pa najdalje napredovala; tedaj se pomoč.
Đi li zmerno pisnino v soseskino peneznico devali, že uitki visi njih življenje. Ko jib pridejo railostljivi nas škof
to bi skoro za stroške
vašega
vladanja ségnilo. Nikar ne obiskat in se po dohoda sedé ž njimi pogovarjajo, nagloma
mislite, da se vam s temi premembami bi novo breme na- omolknejo in umerjejo. Smert njihova je bila mirna kakor ložilo; nasprotno, vse vam se
polajsa, ne
spomutvsi neiz
mernega uravnega dobička, ki bi vam odtod gotovo prihajal.
Po ti prenaredbi bi se število zdajnih deželnih urad
je bilo celo njih življenje mirno; bili so res zmiraj in po vsod Ijnbeznjiv pastir svojim ovčicam. Naj v mira počivajo
i
(Vrednik „Novic",
ktere so rajnki vedno radi prebirati, pa
nikov pomanjšalo , in s tem tudi vladini stroški, kar bi pri
položi še posebej na njih grob nevenljivo cvetko
žive
hva
dačah na vaš dobicek bilo.
Šče le, ko se nove županije
dog
otovijo, bode se vi
lezuosti, ker rajnki, ko so še kaplan bili v Kranji, so mu bili njegov pervi učnik skoz već let in vseskozi Iju-
>
koliko deželske gosposke bo treba, in koliko urad- beznjiv prijatel. Bodi jim zemljica labka!)
Iz Kranja 9. junija
Pri nas je bil že tretjikrat
in
ves
sam leti na
tistega
Siherl-a
nikov, šče le te bode se stanovitna vladna postava dala ure
diti, za česar voljo bo najberže srenjska postava tudi ogenj podtakujen v oziru najpervo in najpotrebuejše delo narodnih zastopnikov. (Dimeža), ki je predlanskim iz Oséka iz ječe všel, kjer je
se zdaj po Gorenskem klati zdaj Čuda je to, da tako sila ne varci o veka še niso zasaćili! Ali bi se ne moglo več
Sila potrebno bode narodnemu poduku pozorno oko po
bil na 18 let obsojen in dariti. Razne poduke v keršauskem nauku samo ubožno tako, zdaj tako oblečen, zadobljena nepametna urnost brati, pisati in račuuiti ne
nega
Je
kompanij soldatov razposlati ali pa dařilo zagotoviti, kdor ga
razun nektere derhali
5
ki
š*
ga
gotovo
omikuje ne duha prav ne serca. Omika osvobojuje
moč — veda je bogastvo. Vaša detca (otroci) bi se morala vjame? Kmetje sami zadovoljno razbistriti v svojem najbližjem pokliču, kako se rebiti ima pod svojim krilom naj zemlja obdeluje, živina redi, drevje sadi in goji, umno
gospodari itd., kakor tudi o svetu, periodi, deržavi, čio- uad njimi strašno maševal. veških pravih itd.; njih serce bi se naj napojilo
načeli pobožnosti, nravnosti, marljivosti, hrauljivosti, snaž- tadi pri nas spomladauski mraz zeló bčelam škodoval
mo
ne skrivajo, pa se ga bojé izdati, ker, će bi spet iz zapora všel, bi se
z blagimi
lz Zaverh-a poleg Sinarne gore. Dasiravno je
y
so
nosti, ijubezni do bližnjega, ter po takem hi se tudi od te meni vendar že binkoštni torek začele rojiti, in eni panjovi
strani strašno se razširjajoća spaćenost overla.
so ze rojili po trikrat.
Bog
daj, da bi kmalo še vsi
drugi.
Oskerbivši si razsvetljene
blagovoljne
učnike, ki bi
5
kolikor je moči,
samostalni, oskerbljeni
s kruhom in uživaje predragim bčelarjem.
Lansko leto je cvetela jelka, letos pa cveté smreka. Toliko
primerno zvunešnjo veljavnost, placilo za svoj težavni poklic
Iz Ljubljane 1. rožnika. vk.
Lorenc Ivanič. (No v jezik na
dobivali, poboljšavši učilo, poboljšavši in pomnoživši ućue Kranjskem in novo jug o slovansko kraljestvoJ) Neka go
predmete, bi se imenovani lepi nameni dali doseći."
spodičina, ki pridno domaće časnike prebira, in je sploh
Dalje govorivši šče o koristi narodne straže je sklenil prav uneta Slovenka, je přinesla te dni starému uradniku
šprahi
govor svoj tako: „Prijatli Slovenci! rad bi bil vam v ali „pijomtarju", kakor se jim v dobri kranjski

vašem ma ternem jeziku govoril, pa okolnosti mi niso
pravi
5
tisti list
„Laib. Zeit.a,
r>
kjer je domorodni slovenski
dopustile. Vaš jezik je
neskončno lep, bogat in
gibek. Ne govor velespoštovanega gospoda župana natisnjen.
Blaga
more ju
ne sme se vam zameriti, ako si ga hoćete v čast hči slovenska ni mogla, da bi ne bila zavoljo tega iz serca spraviti. Materna beseda povzdiguje serce; le v maternem vesela, tedaj je tudi uradniku jela hvaliti verlo domoljubno
jeziku se more narod na višjo stopnjo omike spraviti. Tudi obnašanje uovoizvoljenega g. župana. Ali kako zeló je raz-
v tern oziru vam hočem zvest prijatel biti. lz dolgega terp ljenja in ponižanja idete lepemu vstajanju nasproti.
čila
sivega
moža. „Pojte rakom žvižgat s to neumnostjo
u
jo zaverne
??
kaj bote tudi Vi znoreli!"
n
Ni kjer ni to
Jaz sem tedaj vse naše tezave omenil, pa tem odpo- liko nerodnosti kot pri nas.
Lejte
?
kaj se vse izmišljujeta
moči
y
bode menda težko. Sebićuost, lenost, neumnost in dr. Bleivveis in dr. Toman! Napravila sta nov jezik
y
ki
ga
ured po starem kopitu so proti nam; jaz pa ne zdvojim o u8pehu. Naše zahteve so tako pravične, kakor je naša potreba velika; pravica se nam mora dati.
živa
uce
y
duša ne razume; le nekteri norćavi študentje se ga
da potem žlabudrajo to čobodro. Pa kaj se še pri-
...
pravlja! Hočejo narediti novo realno solo, v uji pa vpeljati Že se mi zdi, da vidim v vaše kolibe se povraćati oni zmešani jezik, ki je iz vseh kotov nabran, in tako na-serčnost in radost, marljivost in nravnost iu hranljivont; šemarjen, da ga nobeden ne razume. Ako se to zgodi, razne stanove, ki zadovoljnejše, marljivejše za svoj poklic mora kupćija konec vzeti, zakaj, ako se bojo kupčijski
delajo,
vidim, ko ljudje mirne vesti morejo živeti, so strežaji iz one nove realke jemali, kdo bo ž njimi znal
poboljšani in oblaženi, ter pregovor prijatelski se spolnuje:	govoriti? Pa ko bi že to vse bilo! Al kaj fanatikarja Blei-
„Občna svoboda, občna omika, občna premožuost".	weis in Toman še namerjata! Pomislite, naredila bota novo
Toliko o našem vrednem poslanců, ki se je samouk	jugoslovensko kraljestvo!^ — Take burke je blodil in
naučil slovenski, ki je izvoljen rekel po priliki te besede:	robil moz, kterega Ie to zagovarja, da šteje blezo že nad
r>
Slovenci! moje serce je pri vas, moje življenje sedemdeset let; tedaj revček več od pu tike (podagre)
za vas. najski !
«
Spletke ga niso pustile na deržavni zbor du- vé kakor od jezika domaćega. Ker mu je sloveuski jezik
popolnoma neznan, je prav naravno, da se mu zdí nov
Iloložan.
l'l Reke 1. junija. Te dni so slovenski učenci tukajšne
• •	• *	* ■	Xj .	•
jezik.
Povejte posebno Vi, priprosti kmetje
y
ki
n
Novice"
gimnazije prevzvisenemu gosp. škofu Strosmajer-u po slali v slovenskem jeziku pisani list udanosti, v kterem se slovenski jezik, je jezik, ki
pridno in marljivo prebirate, povejte starému ptujcu, da ta
&a
slovenski narod govori
y
kte
goreco
preblagemu stvaritelju jugoslavenske akademije z besedo zahvaljujejo, da je storil, kar za duševne interese na „špancir
rega se ni popaćila nemška „špraha" takih ljudi, kteri hodijo
u
na
rt
roženpoh44, da se tam „unterholtajo
u
itd.
naroda jugoslavenskega pred njim še nihče ui storil, in se Povejte jim, da to ni novi, ampak tisuč letni jezik cele
tako najvećega dobrotnika slavno skazal.
Slovenije! „Kaj, Slovenije?
to je
tistega
novega
Iz Březnice na Gorenskem 6. junija. Danes opol- kraljestva?44 bo zarenćal naš protivnik. Da! zaterdimo še
v enkrat, to je jezik tište dežele, v kteri stanujejo Slovenci:
dné so naš ljubljeni gosp. fajmošter Kašpar Š o k 1 i č
uaročji milostljivega kneza in škofa
gg
dr. Jerneja Vid- po Kranjskem, Koroškem, Štajarskem, Gori
marja, ki so jih prišli obiskat, svoje blago življenje v 78. škem in Primorskem, in kodar še drugod. Tukaj preletu svoje starosti sklenili. Ze predlanskim so poprej zmiraj bivajo mirni in poterpežljivi Slovenci; tù je stara dežela
da se lani niso upali slovenska, da bote vedile, da ne bote već prašale: kje je
terdni gospod nevarno zboleli
y
tako
y
«svoje druge nove maše slovesno obhajati. Pozneje so nova „Bleiweisija
a
in
»
Tomanija"? Po teh pokrajinah se
vendar nekoliko okrevali; al vidilo se je, da celó na tanki sirijo cesarju verno vdani Slovenci«
To naj si zapomnijo
195
▼si tisti, ki so tako mogućni
v vednosti, da jim je ime vlačugarjih, ki se namesto sole klatijo celi dan okoli, in
„slovenski"* jezik nova izmišljena reć,
mesta nase
vsa čega takega berž zgrabiti in ga tirati na magistrat
f
prestavljajo zdaj sem, zdaj tje; veliko manj pa
r
se
vejo,
Bog le dáj, bi se kmali
da se odverne lenoba, ki je mati vseh pregreh.
Se neko
koliko nas je Slovencov na število. uresnićila vroča želja vseh Slovencov, da ne bojo već ptujci bomo pa drago pot razodeli. v lastni domovini, naj protivni petelini se tako kokodaskajo iz rogate nehvaležnosti do dežele, ki jih redi, in se već iz zopernosti do aredb svitlega Cesarja!
drugo vosilo zavoljo našega grada imamo na sercu, ki jo
y
Iz Ljubljane.
Na
grobu nadepolnega Joana Aha
20. maja
v « f
osmosolca, umerleg
— Ravno smo brali, kako lepo se je te dni v reske m županijskem zboru neki pravićen Her vat za cast Slovencov potegoval dobro ločivši poštene Slovence od takih ki so nam sramoto delali na Hervaškem. Ta pošteni glas nas je toliko bolj razveselil, ker je pervi ocitni glas, ki smo ga čuli iz dežele naših jugoslavenskih bratov.
. V . .	i	•	V
y
Noč tamnetna svet pokriva
V sladkém spanja vse leži Mati le solzé preliva, Oče moći x njim oči.
y
Sinček, ki že spi v gomili,
Stopi k njima vès svitál
Slisali smo, da je včeraj nici gorelo in kakih 10 hiš pogorelo.
pondeljk) v Borov
y
Reče
ocu, mamki mili,
Ko da v grobu bi oe spal
Sina djali so v gomilo
Poleg hčerice hladno ; Zato plaka mati milo, Oóe joka se bridkó.
yy
Oče dragi, mati mila! Upokojita sercé; S sestro bova vence vila, Kteri nikdar ne zvené,"
Novičar iz domaćih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. (Iz deržavnega zbora poslancov).
Ko
Kadar polnoci odbije.
Ju premaga spanja moć.
ln svitloba ju obšije,
Kakor ko se zor napoć.
51
Vence rajske, da na glavo
Y7ama jih položivá, Kadar k nama v većno slavo
je 5. dan t. m. deržavni zbor deržavnih poslancov z većino 5 glasov zavergel predlog, naj se od odbora izdelani in prehrani opra v il ni red deržavnega zbora poterdi na-vprek (od konca do kraja), so se 8. dan t. m. začeli
pretresi posameznih paragrafov
y
kteri
pa v predlogu
Nebeščanov prideta.
u
niso ravno veliko prenaredili. Važniše je bilo, kar je mita dan deržavnemu zboru odkritoserčno
nister Schmerling
„Vroče bova pesmi pela
Z brati rajskimi Bogu Da bi sreča s a j cvetéla
razodel, da sedauji zbor ni celi deržavni zbor, ampak le ožji nemško-slovanskih dežel. S tem je končal sanjarijo centralistov, ki so se obnašali. kakor da bi oblast imeli
Se v
dinem Vam sinu!"
Iz Ljubljane. Ker bode d
postave sklepati za celo cesarstvo. Kako slabo je pa dbor vprihodnje ugodil gospod minister s to razodevo centralistom, se je
tudi očitno naznanje dajal. kar se bo v njegovih sejah po
berž drugi
dan bralo v „Pressi" , ki je zatega voljo se
menkovalo
ki je bila 31
in sklepal
y
je
začel te razglase s svojo 3. sejo
strasno grozila nad
7)
Schmerlingom,
maja
V ti seji so prišle na versto
t
in v „Ostd. Pest"
y
ki
je psovala Rieger-a hudo, ker vé, da je pervák federalistov.
d
po pismu gosp. Jožefa Z
poslanca iz Al s psovkami težko da se bo pravo v grob položilo!
Dolenskega, s kterim je poslal od već županov in soseskinih Vendar, ker so gospodi miuistri kmali potem glasovali za
mož podpisano pritožbo, da e. kr. kantonska gospóska v Szabelnov predlog, ,, n a j se določi tako imenovani ustavni
Kostanjevici županii v St. Jerneji napoveduje cenitev rub-	odbor, kteremu se imajo izročevati vse ustavo dotika-
ljenih reći vseh tistih gospodarjev, ki so še kaj na dolgu	joće zadeve", in potem takem ožji zbor vendar ima opra-
zastran kantonske ceste. Pritožniki se opirajo na sklep 8.	vilstvo celega, se je potolažila togota centrališka.
seje deželnega zbora, v kterem se je na temeljite pritožbe	Gospod minister Plener je zboru naznanil, da so presvitli
od mnogih strani enoglasno sklenilo, sl. deželnemu pogla-	cesar poterdili enoglasni predlog obeh zbornic zavolj dnine
varstvu živo potrebo razodeti, naj se vse delà iznova na-	iu po tni ne deržavnih poslaucov,
menjenih ali že začetih kantonskih cest in eksekucij
zavolj
dalje je odgovoril na undanje vprašanje dveh čeških poslancov: „ali je res, da se
takih del zacasno ustavijo razun nekterih, ki se lahko iz- bojo spet 3 deržavne grajšine prodale?" da grajšine Par-delajo ali ki jih soseske same izdelati želijo. Gosp. Ambroz, dubice, Smiric in Zbirov so bile že leta 1855 dunajski kot referent te pritožbe, je odboru naznanil, da že 4. maja banki zastavljene in v prodaj prepuščene, da se tedaj o tej
na vpra-
o pritožbi senožeške županije 14. maja se je zadevi sedaj ne more nič druzega skleniti
in vdrugic
deželni odbor obernil do c. kr. deželnega po
y
y
pa
sanje zavoljo odprave vinskega davka je gosp. minister
se zmiraj ni kantonskim
odg
dobil
y
kaj ono misli o tej zadevi odgovoril, da o tem še ni nič sklenjeno, da pa radoveden
ar
e»
poskam, ukazati; treba je tedaj, da vtretje pričakuje predloge štajarskega deželnega zbora (tudi krajnski
na vlogo gosp. Za
s
deželno poglavarstvo tem živejši deželni zbor je za odpravo tega davka prosil, Vred.}
y
ker
deželni odbor prosi, da se izpolne sklep deželnega zbora, še sedaujemu zboru misli ministerstvo ta davek v posvet
ker so nadloge
ua kmetih že tako velike in jim jih take izročiti; vendar za letos bo mogel obstati kakor je
y
cestne delà še povikšujejo. Odbor je
ker
glasno sklenil, čast vladna in stan dnarstveni ne pripušata, da bi se ta
vnovič se oberniti do sl. deželne
o
poglavarstva
Dalj
zbora od
davek zavolj upornosti na nekterih krajih mahoma preklical.
Med vprašanji, ki so bile poslednji čas ministerstvu za-
je dr. Bleiweis nanašaje se na sklep deželnega
boru předložil, naj se za prestavljauje nemških stenogra-	stavljene, je 8. dan t. m. bilo eno nam Slovencom posebno
tićuih naznanil v slovenski jezik in za popravljanje pervih	važno, ki jo je zastavil dr. Toman: „kaj je deržavno
iztisov za vsako tiskano pólo plaća 12 gold. nov. dn., ker	sterstvo že morebiti storilo ali saj kaj misii storiti, da se
mu
avg.
1859? Ze dve
to placilo se ujema s trudom, ki ga ima prestavljavec in	izpelješolska postava od 8.
popravljavec: tudi štajarski deželni zbor leta 1848 je enako	šolski leti ste přetekle in že se bliža tretje, pa še se nič
delo tako plaćeval. Odbor je enoglasno poterdil predlog.	ne sliši o tej postavi, ktero terja sedaj tudi diplom od 20.
Križem mesta se pokladajo že ce vi, po kterih se	okt. 1860 in prestolni ogovor." Radovedni čakamo mini-
be pretakal g
ali p
y
ki bo o vseh Svetih mesto raz
svet Ij
strovega odgovora na to tehtno vprašanje
z novimi lučicami po ulicah mestnih, štacunah sanje je bilo poslanca
kupćijskih in še druzih krajih
dalmatinskega
Drugo vpra Ljubiša: „ali mini
Sila potrebno je bilo, da sterstvo kaj vé od preganjanja tistih oseb, ki se v Dal
je te duí mestna gospóska oklicati dala, da bojo čuvaji pa- maci i poganjajo za zedinjenje njeno s Horvaškim in Sla
III	« JI	A	*	. «	-	..........-	_	%Ě
žili nad f k a m nj
ki postopajo po Ijubljanskem grad
in
vonskim? in kaj je storilo ali kaj misli storiti zoper to početje
jo doli na verte; že večkrat je bil kdo po- dubrovniske okrožne oblasti?" — Napovedal je predsednik še
sfcodovao in někdo prav zlo. Ker mislimo, da šolski učenci dr. Giskrove tri ustavne predloge in predlog dr. Mû h l
niso tako
ujzda
y
bilo posebno streći po tistih mladih
feld
o v
y
bojo po sklepu većine prišli v posvet. Gospod
190
minister Schmerling je napovedal izrocbo postave za urav- svarjen od celega zbora, se je celo prederznil nasvetovati
f
nanjevobcin (sosesk).
Cesko. Iz Prage.
v	v
Časniku „Cas-u
naj se pismo naredi na
u
„Franc Jožefa,
se piše iz Du
skega"

drugi
naja, da bode armada avstrijanska skoro p r i s e g 1 a na spet drugi
5?
, naj se piše samo Felséges ur!"

(Presvitli gospod!)
cesarja avstrijan-Felség!" (Presvitli!)
— in ta na-
r
Zoper solskega svetovavca Jana Mareša slov je po većini glasov obveljal. Potem so se pretrcsovali
pisma; pa le malo so jih ta dan
Deakovega
ústavo.
ki je ponemčoval česko deželo prav natanko po postavah	sledeči stavki
nckdanje sisteme, se je pritožila sedaj tudi mestna županija	dognali, čeravno je seja terpela 5 ur. — Gosp. Dunlop,
hrudimska in pismo z 220 podpisi poslala do deželnega po-	ki ga je angležka vlada poslala v Pest, da se z lastnimi
glavarstva, naj se odstavi moz, ki za sedanje čase poštene očmi prepriča, kako iu kaj je ravnopravnosti ni pripraven, in namesto njega, prosi, naj se zapustiti, ker je avstrijanska vlada to zahtevala.
na Ogerskem, je mogel Pešt
postavi solski svetovavec W e n c i g.
Lásko. Celo našo deželo je neizrečeno omamila smrt
Salcbursko 8. junija. Neprenehano deževanje perve ministra Kavour-a (Cavour-a), ki je po kratki bolezni
dni tega mesca je napravilo po
več
krajih silne povodnje. 6. dan t. m. za mertudom v Tuririu umerl po tem, ko so
Reka Salca je
podleti.
žugala
mostove v Halleinu in
Salcburku

mu Gkrat puščali. Smrt
grofa
Kavourjeva pa ni omamila
samo Laško, temuč je osupnila celo Evropo, zakaj ako-Ilervasko. Iz Z agreba 6. junija. Granicarji, ki ravno se mora njegovo delovanje iz stanja avstrijanskesra so pozvani na deželni zbor zagrebški, so obiskavali te dni in rimskega od konca do kraja zavreči, se mora vendar
spoznati, da če bi njega ne bilo, bi bil Mazzini že davnej
fmenitniše poslance deželnega zbora; vsi so jih sprejeli pre-
bojo krepko potegnili
za to, da se nesrečni stan graničarjev'odverne ; le kardinal ropo silni plamen republikanskih prekucij verjel. Kavour, in zagrebški škof Haulik ni mogel verjeti, da se graničar- domoljub bistre glave in terdnega značaja, je varoval monar
serčno in jih tolažili z obljubo, da se
cr
lavo povzdignil, Garibaldia seboj potegnil in čez celo Ev
jem terdo godi, ker „vojasko granico za pravi raj na svetu	hično oblast. Kaj bo vprihodnje? uobeden ne vé. 2. dan t. m.
ima, v vsem tako oskerbljen, da si noben narod kaj boljega	je uovica iz Turina, da se bode po kraljevem sklepu djala
želeti ne more; že pod banom Jelačičem je vlada dunajska	laška armada za letos v mirno stanje, potolažila včs svet.
mislila vojaško granico drugač osnovati; al ranjki ban, pravi	Ali bo ta tolažba sedaj ostala, kdo vé? Kralj je naročil
oče graničarjev, si je na vso rnoč prizadevai to odverniti,	baron Ri ka so l i-u (Florentincu). naj sostavi novo mini
B	•	1	• « //	t V	• #	, # V á # -	l	«	•	w	«	~	m	__ _ _	_	^ - -
ií
in je res odvernil." Granicarji, slišati te besede, so se vsi sterstvo ; kakošno bo, se še ne vé. — „Zedinjena Italija zavzeli, in neki star mož med njimi se ni mogel zderžati, je obhajala 3. dan t. m. po vseh mestih narodni praznik z
da je na povratku glasno rekel: „Sedaj še Ie zapopadem, muogoverstnirni slovesnostmi svetnimi in cerkvenimi. Skofje zakaj naše zdihovanje ne pride do prestola presvitlega cara, pa so bili pri tein v veliki zadregi; nekteri so se zvesto zakaj če taki gospodje iz svojega posvetnega raja naše že- deržali svojega višjega duhovnega pokliča, nekteri
lezne stene za srebro cenijo, ni čuda, da dunajski gospodje udali sili.
železo za zlato deržijo." Tako piše ,,Ost u. West.
u
Ogersko. Iz Pešta.
5. dan tega mesca je bil
pa so se
Tudi Garibaldi je nek zbolel, al ker poslednje novice nič o tem ne govorijo ne bo bolezen nevarna.
Tudi sv. oče papež so 6. dan t. m. za merzlico zboleli,
tisti imenitni dan, o kterem smo zadnjič govorili. Deželni ravno ko so se hotli osmi dan po sv. Rešnjem telesu k
procesii podati.
All^lcžko. Iz Londona. Kraljica naša je zbolela.
zbor (doljna zbornica) je namreč naj se po De a kovem predlogu
g 1 a s o v a 1
o tem : ali
to, kar
ogerska
dežela
lioce imeti, pove cesarju v bolj spodobni podobi pisma Neka otožnost jo je prevzela, ki omamlja tudi njeni život (adrese), ali pa v bolj oholi podobi sklepa (resolucije). Celó ptuji zdravniki in med njimi slavni Schonlein so po-Premagala je bolj zmerna stranka, toda le s 3 glasovi; klicani v posvčt.
Turško. Iz Carigrada. Sultan boleha za zlo ne-
za pismo je
glasovalo 155 poslancov,
za sklep pa 152.
Preden pa gre to pismo iz doljne zbornice v zgornjo (zbor- varnim želodečnim rakom, nico velikašev), se morajo besede tega pisma določiti natanko. 7. dan t. m. so se začeli pomenki o besedah ome-
njenega pismo
Poldrugo
uro so terpeli pomenki samo za
Listnica vređuištv
Gosp. J. T-i na D
Vaše
P
smo
to
izroćili eksped
• »
dobili bote, kakor hitro bo mogoce

kar

kakosen nadpis naj se naredi na pisino. Deak je na- še dobiti
Gosp. A. K. v V: Domaćih pomen
o sl. Gl. ne mo
svetoval, naj se napiše: „Felséges császár és kiraly!" (to
; eni so rekli, naj se izpusti
remo vzetí, ker bi se nam, će todi dobrovoljni svéti, berž napak
JC
presvitli cesar iu kralj!

ii
kralj

î
ker cesar avstrijanski se ni kronani ogerski
obraćal poštenj
Gosp. Gr. K. v
Gr: „Tagespošto
smo
dan odp
nam brani, se meniti za takega pisača; zato je škoda za
kralj; drugi
beseda
so svetovali, naj se izpusti tudi „cesai


cesaru obsega tudi
?
r>
ker
kralja'4; eden, pa glasno po-
vsako verstico, ako nam jo kdo pis* tudi zabavljico Vašo denemo ad acta. Vse „Novice" od 1. maja so
ne zarnerite nam tedaj , da
Gosp. P. S. v ilir. Bi st:
pošle j poslanih 30
V 9
kspedicii

Novice"
nastopijo drugo polovico
jjega tečaja
mesec
naroeniki, ki jih želijo še naprej dobivati
?
ali
pa novi naroeniki naj se gotovo oglasijo se ta mesec, da se bo vedilo, koliko iztisov se ima vpn liodnje natiskovati. Ako se poznejšim naročnikom ne
kriva» ampak to, da se častiti naroeniki niso ob pravem času
bo moglo z vsemi listi vstreči, ne bo tiskarnica
5

Novice" so svojim prejemnikom

pêtu tako zadostno znane
pa tudi
rug im
o
bravcom, kterim so ali ljube ali pa tern v

ostale, kakor so tudi „Novice" se veče naloge, nost zvesto spolnovati.
da nimamo pri lem oglasu nic druzega
povedati, kakor
to, da bojo v vsem
bile dozdaj. Novi časi so dali novo važnost vseui časnikom ; s tem pa so
prejele
si bojo s krepko podporo domoljubnih prijatlov svojo dolž
Ce
bo Ie mogoče. bi radi dognali letos „občno povestnico
u
»
Novice" za pol leta (do konca tega
leta)
veljajo
po
posti
prejemane
gold. 10 kr.
5
V
tiskarnici 1 gold. 80 kr.; za cetert leta s poštnino vred 1 gold. 5 kr., brez poštnine 90 kr. nov.
dn
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik: Jožef Blazilik«