Mtflhs phhal v fetfovtuL Leto IXM St. 43 a) (,^utbo« xvtl, h. Ljnbljana, ponedeljek & oktobra I936 Cena t Din i^uuijttoiA, rt rvifljeva . ulica Telefon št. 3122, 8123, M 8124, 3125, 8126. btaeratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica tt.lL — Telefon «. 2455, Podružnica Celje: Kocenova ulica it. 8, — Telefon ftt. 19a Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hlSl dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja „življenje in svet44 ^ Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 6. Tolefoa ftt. 8122, 8123, 8124, 3125 tn 8126. vsak ponedeljek zjutraj. Na. roča se posebej in velja po poŠti prejemana Din 4^, po raznaSal-clb dostavljena Din 5,- mesečna Maribor: Gosposka ulica 11. Telefo« ftt. 2440. « -«5*-vt Celje: Strossmayerjeva nL 1, Tel, 66. Rokopisi se ne vračajo. «— Oglasi p« . tarifo. KRVAVI BOJI ZA MADRID Uporniki pritiskajo z vseh strani in so mesto že povsem obkolili Iliescas, 25. oktobra. AA. Glavni uspeh, ki. so ga včeraj dosegli uporniški konjeniki, je bil ta, da so pretrgali železniško zvezo med Madridom in vzhodno Španijo. Iz prestolnice vodi sedaj le še navadna cesta proti Valenciji, ki gTe preko Tarancona. Konjeniškim oddelkom so včeraj pomagali tudi tanki ter motorizirano topništvo. Operacije je vodil general Varela. Tudi uporniška letala so bila stalno v akciji. Vladna letala pa sc žc tri dni ne ganejo. Oddelki konjeniškega polka, ki pod poveljstvom polkovnika Monastera operira na cesti med Toledcm in Madria Napalom, so v široki fronti napadli vladne čet.e na obrežjih reko Ta jo. Svrba tega napada je bila, da bi zavzeli teren severno ILliescasa vse do obrežja reke Jarame. Na ta način bi uporniška vojska prišla do ceste, ki je le 5 km oddaljena od Aranjueza, nakar bi laihko pretrgala zvezo vladne voj-sko z Madridom. Ob jO. dopoldne so uporniški konjeniki zavzeli vas Borox. Napredovali so za 7 km. La Coruna, 25. oktobra. A A Tukajšnja radijska oddajna postaja je sporočila, da bo uporniške čete na centralni fronti zavzele Escivias in Borox. Neka uporniška eskadrila letal se je pojavila tudi nad Madridom baš. ko je na trgu pred Puertom del Sol defiliral oddelek miličnikov. Med njimi je nastala velika panika in so se v največjem neredu razbežali in poskrili na bližnjih postajah podzemske železnice. Madrid, 25. oktobra. A A Tu je bil izdan komunike, ki pravi, da je prišlo včeraj do večjih borb na nekaterih važnih strateških mestih. Na južni fronti je vladna pehota predrla uporniško fronto in zavzela 3 km este proti "Vlili Blanci. Vladne čete napredujejo tudi proti Častni del Rio in Espejo-f»u. V Asturiji so vladne čete spet obkolile Oviedo in zavzele njegovi predmestji San Lazari in Mateneri. Barcelona, 25. oktobra. AA. Katalonska vlada je odredila mobilizacijo 4 letnikov rezervistov in rekvizicijo vsega orožja, kar ga je še v privatnih rokah. Danes se je vršilo zborovanje, ki se ga Je udeležilo okrog 40.000 delavcev. Na ri.ngn naj bi se manifestirala sloga, ki vlada /v •vrstah 4 katalonskih delavskih svfz.;; Barcelona, 25. oktobra. AA. Uporniška ©fen2iva pri Tardienti se je ponesrečila. Vladne čete ao ujele večje število uporni-žkih vojakov. Kataloncev v Angliji ne marajo London, 25. oktobra. AA. Neki voditelj katalonskih ekst.remistov, ki je danes prispel v London m bi moral v nekem večjem krogu predavati o situaciji v Španiji, se je moral takoj vrniti nazaj, ker je dobil baš o prihodu letala na c-roydonsko leta^ lišče sporočilo, da se ne sme muditi v An- Senzacionalno odkritje v Angliji London, 25. oktobra. AA Preiskava, ki »o jo nvedle angleške oblasti v nekih tukajšnjih tvornicah. se je zaključila s senzacio-nelnmri rezultatih Ugotovili so, da so v nekih tovarnah tajno izdelovali granate in drugo strelivo. Tovarnarji so izjavili, da so te granate izdelovali pn naročilih pariških industrijcev. Splošno sodijo, da je bilo izdelanih v teh tovarnah že preko 100.000 granat. Kaj bo storila Rusija Pariz, 25. oktobra. AA. Listi danes opozarjajo z vso resnostjo na sklepe ruske vlade glede Španije, vendar ne verujejo, da bodo šli Rusi do skrajnosti ^Journal« pravi nwl drugim, da Rusija tokrat nI prvič izjavila, da bo opustila nevtralnost, vendar se je doslej še vedno zadovoljila s tako izjavo. Po mnenju lista je ruska izjava celo j zelo zmerna. Vsaka odločnejša izjava, bi nedvomno povzročila nov hud spor. ^Malin« je mnenja, da ruske izjave že zaradi njene obzirnosti ne gre jemati skrajno resno, >T>ho de Pariš« pa pravi: Sovjetska vlada se zaveda, da hi eventuelna evropska vojna postala katastrofalna baš za Rusijo. Zato se je pričel tudi v Moskvi zdravi rarum upirati možnosti, da bi se izzvala vojna Pri vseh ruskih akcijah sre v glavnem za velik bluf. za željo, da bi se vsaj kolikor toliko pomirili oni elementi, ki bi hoteli, da hi bii boljševizem neke vrste me-sijanizem. V ostalem se bo že v nekaj dneh pokazalo, kam so Rusi merili. List se bavi tudi s prekinitvijo portugalsko-špan-skih od noša je v. Vs^kakoT je treba priznati, da neke sile podpirajo vlado v Burgosu. Priznanja uporniške vlade bi morda legaliziralo to pomoč. Na drugi strani pa bi tako prizadevanje razdelilo Evropo v dva tabora. Bojazen v Berlinu Pariz, 25. oktobra. AA. Iz Fraukfurta poročajo: V svojem poročilu o ruskem postopanju glede na Španijo pravi »Frankfurter Zeitung« med drugim: Bojimo se. da bo prišlo dejansko do hudega spora, če Moskva izvrši svojo grožnjo. Treba je počakati na to, ali se bodo najekstremnejši elementi v Moskvi zadovoljili z izjavo, ki jo je dal ruski zastopnik v Londonu, ali pa bodo še nadalje odločno zahtevali rusko intervencijo v korist vlade ljudske fronte v Španiji. Od Moskve je sedaj odvisen razvoj nadaljnjih dogodkov. Tudi prekinitev odnošajev med Portugalsko in Španijo pomeni poostritev mednarodnega položaja. Treh:; jc vedeti, da predstavlja §pan:j.i en^cn izm«! glavnih probiemov. glede katerih se italijanski in nemški interesi popolnoma skladajo. Občinske volitve Ljubljana, 25. oktobra. Danes so se vršile občinske volitve v 225 slovenskih občinah. O poteku volitev in o volilnih izidih v posameznih občinah objavljamo uradna poročila, kakor jih prejemamo od službene Agencije Avale. Do zaključka lista smo prejeli naslednja poročila: Ljubljana, 25. oktobra. AA. I~di današnjih občinskih volitev v dravski banovini so naslednji: (številke pomenijo po vrstnem redu:) volilni upravičenci, volilo, (v odstotkih), posamezne liste prejele glasov in Srez Brežice Brežice: 280, 249, (89), JRZ 121, (3), SO 128, (15); Blanca: 787, 351, (45), JRZ 255, (23), SO 96, (1); Pišece: 459, 300, (65), JRZ 65, (1), SO 235 (17)" Sevnica: 872,'572, (67) JRZ 217, (2), SO 355, (16); Artiče: 549, 356, (65), JRZ 287 (17), SO 69, (1); Brežiee-okolica: 607, 299, (49) JRZ 184 (16), SO I 97, (23); SO H 18 (0); Videm: 803, 384, (48) JRZ 243 (16), sk. op. 141, (2); Kapele: 489, 298, (61), JRZ 80, (1) OP 218, (17) PodSreda 696, 442, (64), JRZ I 139, (2) JRZ H 303 (16) Globoko 457, 337, (74), JRZ 125 (2), Op. 212 (16) Zabu!'-v-fx .ijo. 303, (64) JRŽ 140 (3) Op. 163 (15) Blzeljsko 1159, 545, (47) JRZ 280 (21), Op. 265 (3) Dobova 883, 545, (62), JRZ 282, (15) Op. 263 (3) Zdole: 221, 195 (88), JRZ 138 (16), Op. 57, .(2) Srez Celje Griže 683, 503 (74), JRZ 243 (3). sk. op. 260 5(1): GOmiljsko 268. 227 (85), JRZ 114 (15), sk. op. 113 (3); Kalobje: 305, 172 (58), JRZ 161 (18): JRZ kompromisna 11 (0); Teharje: 1.152. 745 (65), JRZ 510 (22), sk. op. 235 (2); Št. Peter v Savinjski dolini: 408, 341 (83.7), JRZ 176 (15). JNS 165 (3); Braslovče: 852. 591 (69.35 ),JRZ 404 (16), JNS 187 (2); Žalec: 304, 225 (74), JRZ 70 (2), JRZ kompromisna 155 (16). Vojnik — trg: 292, 2-13 (83), JRZ 114 (3), sk .op. 129 (15): Škofja vas: 1.138, 67I (59). JRZ kompromisna I 481 (22)- JRZ kompromisna II 190 (2); Srez Črnomelj Vinica: 788, 612, (80.3) JRZ 296 (4), sk. op. 316 (20); Stari trg ob Kolpi: 466, 358 (E»3), JRZ 218, (16), sk. op. 140, (2); Crnomelj-okol.: 893, 655, (74), JRZ 270, (3), sk. op. 385, (21); Radatoviči: 524, 305 (58), JRZ kompromisna 135 (3); sk. op. 170 (15). Metlika — mesto: 440 ,282 (64),' JRZ kompromisna 282 (18); Črnomelj _ mesto: 373, 316 (85), JRZ 194 (16), sk. on. 122 (2); Dragatuš: 512. 381 (74) JRZ 150 (23). sk. op. 231 '(16): Srez Dolnja Lendava Črensovci: 1103, 830 (75) JRZ 554 (22), JRZ kompromisna I. 251 (2), JRZ kompromisna n. 25 (0); Orašje: 903, 584 (65), JRZ 272 (4), sk. op. 312 (20). Odranci: 746. 466 (62). TRZ 348 (17), JRZ kompromisna 118 (1); Srez Dravograd Preval je 1395, 418, (29.97), JRZ 418 (21) Ribnica na P. 619, 376, (60), JRZ 72 (1), Op. I 238 (16), Op n 65 (1) Vuzenioa 753, 335, (44.49), JRZ 335 (18) Muta 778, 344, (44.21), JRZ 299 (18), Op. 45 (0) Mežica 788, 146 (18.53), JRZ kompr. 146 (18) Marenberg 616, 337, (54.7), JRZ 265 (17), Op. 72 (1) Guštanj 1035, 313, (30.24), JRZ 313 (24)' Dravograd 1093, 49S, (45.65), JRZ 498 (24). Črna 832, 321, (38.5;, JRZ iompr. 321 (24) Brezno: 542. 174 (32.10), JRZ 174 (18); Vuhred: 388. 301 (77.57 JRZ 215 (17), Op. 86 (1); Remšnik: 402, 249 (61.94), JRZ 188 (17), Op. 61 (1). Srez Gornji grad Gornji gr ad— mesto: 220. 155 (70.5), JRZ 110 (16). JRZ kopr. 45 (2); Luče: 503 315 (62.6); JRZ 210 (16), sk. op. 105 (2); Mozirje — trg: I67. 97 (58), JRZ kompromisna 97 (18); Solčava: 269. 179 (66.5), JRZ 143 (17), sk. op. 36 (1); Šmartno ob Paki: 512. 328 (63.7), JRZ 328 (18); Srez Kamnik Radomlje: 320, 282, (S8.12), JRZ I 143 (15) JRZ H 139, (3); Moravče: 1.046, 770, (73.61), JRZ (22), SO I 184, (2), SO n 21, (0); Trzin: 209, 187, (98.77) JRZ I 76 (2), JRZ n 111, (16); Trojane: 387, 284, (73), JRZ 284, (18); Dob: 668, 538, (80.5), JRZ 226, (2), SO 312, (16); Srez Kočevje Stari Log: 719, 249 (40.22), JRZ 249 (18): Dolenja vas: 549, 429 (78.14), JRZ 333 (17), sk. op. 96 (1); Kočevje — mesto' 787, 563 (71.54), JRZ 213 (3), sk. op. 350 (21); Kočevje — okolica: 1.026, 541 (52.72), JRZ 541 (24); Koprivnik; 172, 276 (58.47), JRZ komprom. 66 (2), nemška 188 (16); Mozelj: 508, 330 (65.1), JRZ 330 (18); Kočevska Reka: 630, 454, (72), JRZ 137, (2), nemška lista 317, (16); Fara: 770, 397, (51.56), JRZ 178 (3), JRZ kompr. 219 (15); Videm-Dobrepolje: 1149, 926, (8059), JRZ 926, (24); Velike Lašče: 1713. 1124 (65.6), JRZ 1124 (30); Srez Konjice Konjice — okolica: H87, 749 (63J0), JRZ 749, (24); Loče: 1008. 688 (68.25) JRZ 571 (23), sk. op. 117 (i); Tepanje: 560 419 (74.82), JRZ 419 (18); Zreče: 885, 572, (64.63), JRZ 412 (22), JRZ kompr. 170, (2); Oplotnica: 1039, 638, (61.40), JRZ 566 (23), sk. op. 72, (1); Srez Kranj Besnica: 336, 222 (66), JRZ 222 (18); Cerklje: 843, 527 (67.8), JRZ 506 (23), ek. op. 64 (1); Jezersko: 217-' 182 (83.8), JRZ L 182 (18)- JRZ n. 0 (0); Kovor 490. 388 (79.2), JRZ 231 (16), sk. op. 157 (2); Sveta Ana: 182, 153 (84), JRZ 50 (2). sk. op. 103 (16); Tržič: 914, 701 (77), JRZ 469 (22), ek. op. 232 (2); Sveta Katarina: 269. 235 (87.3), JRZ 194 (17), sk. op. 41 (1); Stražišče :1.127. 823 (73), JRZ 390 (4), sk. op. 433 (20); Preddvor: 940, 585 (62.2) JRZ 522 (18). sk. op. 63 (0); Srez Krško Trebeljno: 546. 397 (72.7), JRZ 147 (14). sk. op. I. 143 (2), sk. op. n. 107 (2); Boštanj: 654. 507 (77-5), JRZ 219 (3), 288 (15)- Št. Rupert: 1006. 690 (69), JRZ 699 (24)-Krško: 522, 384 (70), JRZ 267 (1*7). komi promisna 117 (1)* Šent Janž: 697, 327 ( 46.9), JRZ 325 (18), sk. Op. 2 (0); Sv. Jurij pod Kiimom: 459. 318 (69), JRZ I. 209 (16), JRZ H 109 (2); Srez Laško Laško: 335, 288 (86), JRZ 165 (16). ek. op. 123 (2). Zidani most: 1101, 661 (60). JRZ I 538 (23), JRZ II 123 (1); •lurklošter: 556. 117 (21). .TRZ 117 (18): Sv. Lenart: 506, 387 (76.5), JRZ I 185, (12), JRZ H 141 (4); Sv. Krištof: 1059. 677 (64), JRZ 543 (23), JRZ kompromisna 134 (1); Marijagradec: 990, 705 (71.0)- JRZ I. 615 (23), JRZ U 90 (1); Srez Litija Litija: 917, 729 (79.28), JRZ 537 (22), sk. op. 192 (2); Št. Vid ob Stični: 766. 611 (79.76), JRZ 499 (23), sk. op. 112 (1); Stična: 734. 570 (77-75), JRZ 441 (I7); sk. op. 129 (2); Veliki Ga-er: 410. 27-2 (65.38), .TRZ 272(18): Primskovo: 224, 175, (78.12) JRZ 175, (18); Trebeljevo: 464, 353, (78.23) JRZ 363, (18); Krka: 511, 377, (73.77), JRZ 209, (15), sk. op. 168 (3); Srez Ljubljana Rakitna: 191 154 (8(1), JRZ 151 (18); Medvode: 801, 639 (80). JRZ 387 (21) sk. op. 252 (3); Želim!ie: 356, 272 (76), JRZ. II7 (3), sk. op. 155 (15). Horjul: 482. '372 (78). JRZ I. 249 (16), JRZ II. 123 (2); Šent Jurij: 474. 382 (80.5), JRZ, 286 (I7), Opoziciji 96 (T); Borovnica: 734. 476* (64.8), JRZ. 328 (16), JRZ. kompromisna 3S (0), skupna opozicija 11« (2); Črni vrh: 269. 216 (80). .TRZ 216 (18): Polhov gradeč: 414, 352, (82.6), JRZ 352, (18); Smarie: 629, 451. (71.7), JRZ 381, (17), sk. op. 70 (1); Srez Ljutomer Apače: 1260. 856 (60.79), JRZ 153 (1), nemška lista 703 (23); Ljutomer — okolica: 955. 645 (67.5) JRZ 532 (23). sk. op. 122 (1); Mala Nedelja: 7O7, 551 (77), JRZ 331 (16), sk. op. 220 (2); Štrigova: 1723.- 711 (41.3), JRZ kompromisna 711 (30); Ljutomer — mesto: 381. 310 (81), JRZ 141 (3), JNS 169 (15); Negova: 5S5. 360 (61.5), JRZ I 305 (17)JRZ n 55 (1); Slatina Radenci: 954, 599 (62), .TRZ I 408 (22), JRZ kompromisna 191 (2); Srez Logatec Hotederšlca: 221, 181 (81), JRZ 111 (16), sk. op. 70/(2); Lož: 328. 281 (85), JRZ 130 (2), sk. op. 151 (15); Rakek: 684. 572 (M). JRZ 358 (16). gk. op. 214 (2); Rovte: 513,' 426 (83), JRZ 381 (18), sk. op. 45 (0); Cerknica: 945. 646 (68), JRZ 483 (22), sk. op. 163 (2); Bloke: 866, 607 (70). JRZ 498 (23), sk. op. 109 (1); Stari trg: 1149, 820 (7l), JRZ T 320 (5), JRZ n 150 (3\ sk. op. 350 <16); Žiri: 830. 667 (80), JRZ 435 (21), sk. op. 232 (3); Srez Maribor desni breg Makole: 730, 529 (72.4), JRZ I 246 (3), JRZ D 283, (15); Limbuš: 611, 242 (39.6), JRZ 242 (18); Fram: 693, 518 (74.7), JRZ 256 (12), Op. I 245 (6), Op. n 17 (0); Podvelka 344, 226, (65.6), JRZ I 135 (16) JRZ H 91 (2) Pobrežje 2886, 1142, (39.5), JRZ 623 (26) JRZ kompr. 286 (2), Op. I železnik 229 (2), Op. n Sarič 4 (O) Šmartno na Poh.: 491, 240 (48.8), JRZ 196 (17), JRZ kompr. 44 (1); SV. Lovrenc n. P.: 887, 258 (29), JRZ 258 (18); Slov. Bistrica okoL 1110, 542 (48.8), JRZ I 437 (22), JRZ H 105 (2); Slovenska Bistrica-mesto: 574, 396 (68S), JRZ 204 (15), Op. 193 (3); Slivnica: 653, 468 (71.6), JRZ I 414 (18), jrz n 9 (0); JRZ kompr. 45 (0); BaSe: 897, 311 (34.6), JRZ 311 (24); Rače: 866, 608 (70), JRZ I 232 (5), JRZ H 257 (16), Jug. narodna str. 21 (0),.0p. 98 (3); Poljčane: 1254, 809 (64.5), JRZ I 490 (21), JRZ H 10 (0), JRZ kompr. 309 (3); Srez Maribor levi breg Sv. Marjeta ob Pesnici: 453, 299 (66j, JRZ 288 (17), JRZ kompromisna 71 (1); Sv. Lenart v Slov. goricah: 351. 293 (83), JRZ 181 (16), JNS 114 (2); Duplek; 364. 293 (63). JRZ 293 (18); Jerenina: 719, 409 (57), JRZ 409 (18); Kamnica: 755, 255 (33.7). JRZ 2ifc (18); Korena: 799, 466 (58.3), .TRZ 466 (24); Košaki: 1423. 841 (59.1), JRZ 601 (28), JRZ kompromisna 69 (0). sk. op. 171 (2): Gornja Knngota: 319. 299 (78), JRZ 116 (3), JRZ kompr. 133 (15). Voličina: 746. 524 (70.2). JRZ 524 (24); Velka: 836. 521 (62.3). JRZ 145 (2), JRZ kompromisna 376 (22); Selnica ob Dravi: 992, 500 (50.4). JRZ 422 (23). JRZ komprom. 78 (1); Srez Murska Sobota Rogaševci; 1020. 567 (55.6), JRZ 335 (21), JRZ kompromisna 232 (3): Kupšinci 360, 276, (76.5) JRZ I 90 (2), JRZ H 186, (16); Kriievci 1136, 521, (46), JRZ I 160, (2), JRZ n 361, (22); Gornji Petrove!: 1232, 553, (45), JRZ I 509, (24), JRZ n 44, (0); Gornja Lendava: 924, 515, (55.7), JRZ I (20), JRZ n 251, (4); Cankova: 706, 414. 58.6), JRZ I 148 (2), JRZ H 208, (15); Brodonci 694, 403, (60), JRZ I 152, (2), JRZ H 251, (16); Mačkovci: 803, 439, (54.7), JRZ I 177 (3), JRZ n 232, (15); JRZ kompr. 30 (0); Martijanci: 603, 428, (71), JRZ I 144, (2), JRZ II 284, (16); Murska Sobota: 1107 (755, (68.2) JRZ 755, (24); Murska Sebota-okol.: 942, 634, (67.3), JRZ kompr. 263, (3); Pertoča: 1018, 435 (42.5) JRZ 277, (22), JRZ kompr. 106, (2); sk. op. 52, (0); Pišina; 974, 563, (57.8) JRZ I 222 (3), JRZ II 341, (21); Tešenovci: 760, 327, (43), JRZ 327, (18); Šalovci: 970, 714, (72.5), JRZ I 334, (4), JRZ H 380, (20); Štrukovci: 359, 285, (79), JRZ I 59, (2), JRZ II 119, (12), JRZ III 107, (4);. Pnconci: 979, 651, (66.4) JRZ I 438, (22), JRZ n 213, (2); Prosenjakovci: 958. 571, (59.5), JRZ I 516, .(18), JRZ H 55, (0); * * Srez Novo mesto Toplice:. 770: 558 (72.47), JRZ 411 (17), sk. op. I. 103 (1); sk. op. 44 (0); Mirna: 571, 430 (75.31), JRZ 300 (16) sk. op. 130 (2); Dobrnič: 571, 419 (73.54), (JRZ 338 (I7), sk. op. 81 (1); Mirna Peč: 803. 515 (64.13), JRZ 409 (23), sk. op. 106 (1); Novo mesto: 1.124, 685 (60.4), JRZ 685 (24); Srez Ptuj Podlesnik: 862, 499 (57.8), JRZ 144 (3), sk. op. L 197 (16), sk. on. H. 158 (5): Polenšak: 341. 273 (80), JRZ L 129 (3), JRZ IL 144 (15); Dornava: 388, 298 (76), JRZ L 183 (16). JRZ EL 115 (2); Sv. Urban: 698, 502 (7I.7), JRZ 23o' (3),* »ki op I. 272 (15), sk. op. n 0 (0); Sv. Tomaž pri Ormožu: 1.023, 429 V (4f.9), JRZ 429 (24), \ Sv. Bolfenk: 357, 284 (79. JRZ I. 201-'(17). JRZ IT. 80 (1): Zavrč: 500, 316 (63.2). JRZ I. 190 (16), JRZ II. 126 (2); Št. Janž: 374, 2-70 (72), JRZ 172 (16). »k. -op. 98 (2); Hunr. 426, 237 (55.6). .TRZ 237 (18): Leskovec; 500, 315 (63), JRZ 121 Jl2\ sk. op. 118 (4), JRZ kompromisnafg6fc)-Cirkovci: 600, 392 (65), JRZ L 315^(17); " JRZ IT. 77 (1): '. Ormož: 350, 274 (78), JRZ 1G6 (16)^SQ^108 (23); Središče ob Dravi: 628, 498 (79), JRZ fj9 (2), sk. op. 319 (16); Svetinje: 765, 506 (66j JRZ 332 (16), JNS 174 (2); Velika Nedelja: 768, 554 (72), JRZ L 437 (17), JRZ IL 117 (1); Sv. Marko: 855, 585 (68), JRZ 402 (22), .TRZ kompromisna 183 (2); Sv. Barbara v Halozah: 798, 485 (6O.7), JRZ 192 (4), JRZ kompr. 366 (20), ek. op. 27 (0); - - " ! Sv. Vid pri Ptuja: 952, 471 (50). JRZ 267 (21), sk. op. L 66 (1), sk. op. n. 141 (1); Srez Radovljica Gorje 999, 625, (62.56), JRZ 457 (22); Op. 168 (2) Dovje-Mojstrana 419, 318, (75 89), JRZ 179 (15), Op. 139 (3) Breznica 443, 385, (68.9), JRZ 210 (15); Op. 175 (3) Bohinjska Srednja vas 892, 692,,'(77.5),' JRZ 392 (15), JRZ kompr. 300 (7) Bohfenjska Bistrica 699, 545, (87), JRZ 485 (18), Op. 60 (0) Bled 731, 559, (76.45), JRZ 312 (15), Op." 247 (3) Rsteče-Planica 199, 156 (78), JRZ 156(18)! Jesenice 2167, 1733, (79.97), JRZ 636 (20)] Rekar 479 (4), Stanovnik 618 (6) Radovljica 381, 322 (84.51), JRZ 210 (16)]- JNS 112 (2) Kropa 161, 141, (87.57), JRZ 141 (18> Srez Slovenjgradec SoStanj mesto: 494, 308 (62.35), JRZ 30& (18); Skale: 482, 219 (45.44), JRZ 219 (18); Ravborje: 179, 95 (53), JRZ 95 (18); St. Andraž: 236 112 (47.5), JRZ 112 (18); Šmartno pri Slovenjgr.: 976, 558 (57.17), JRZ 357 (22), Op. 210 (2); St. Jani na Vinski gori: 375, 283 (75.46), JRZ 183 (16), Op. 100 (2); Pameče: 330. 222 (67.3), JRZ 222 (18); Podgorje: 348, 135 (38.6), JRZ 135 (18); Stari trg: 530, 214 (40.4), JRZ 195 (18), Op. 19 (0); Srez škofja Loka 2manec: 611. 412 (67.4). JRZ 412 (18); Selca: 788, 333 (42.2), JRZ 333 (18); Sorica: 453. 409 (90.2), JRZ I 184 (3), JRZ II 225 (15): Železniki: 593. 360 (6O.7), .TRZ 360 (18); Srez Šmarje pri Jelšah Pilštajn 723, 487 (67.35), JRZ 274 (15), ek op. I. 213 (3), sk. op. II 5 (O)-' Planina: 913, 485 (53). JRZ 419 (23)", sk. op. 66 (1); Kozje: 413, 292 (70.6). JRZ kompromisna 174 (16), sk. op. 118 (2); Sveti Peter pod Svetimi gorami: 712, 50? (71.12). JRZ 307 (16), sk. op. 198 (2)» op. 61 .(2); JE ŽE RES - OBLEČENI toda za isti denar boste z našim blagom boljše oblečeni! Cene nafiega blaga za obleke so od 120.— do 180.— dinarjev po metru VLADA TEOKAROVIČ i KOMP. P ft R R Č I N Tkanine za vsak žep m vsak okus. Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4 in v vsakem večjem mestu Jugoslavije. Prvi kongres zimsk o-sportnih delavcev Včeraj je bil v Ljubljani kongres zimskih športnikov, na katerem so bili sprejeti številni važni sklepi glede reorganizacije našega smučarskega športa Ljubljana, 25. oktobra. Zimskosportni delavci iz vseh krajev Jugoslavije so imeli danes ves dan v sejni dvorani mestnega magistrata svoj I. kongres. ki mu je prisostvovalo 42 opolnomo-čenih delegatov, dalje zastopnik Nj. Vel. kralja general Popadič. ministra za telesno vzgojo je zastopal načelnik tega ministrstva -lr. Stefanovič. ministra vojske in mornarice pa polkovnik Kiler. Kongresu so prisostvovali tudi odposlanci drugih športnih savezov. SK.I. dalje JUU. profesorsko društvo. prosvetni oddelek banske uprave je zastopal načelnik prof. Jeras itd. Kongres je točno ob 9. otvoril častni predsednik JZSS senator dr. Marušič. ki je podal kratek pregled ndejstvovanja savez-nih članov. Končno je predlagal, da se poš-Ije ndanostne. oziroma pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade in ministroma za telesno vzgojo ter vojske in mornarice Za njim je pozdravil zborovalce načelnik ministrstva za telesno vzgojo dr. Stefanovič in izjavil, da je ministrstvo odredilo posebno vsoto za propagando zimskega športa ter da bodo ustanovljeni posebni tečaji zlasti za učiteljstvo na deželi, ki bodo nato poučevali smučanje med šolsko mladino. Sledili so referati kongrensega odbora, ki ga setsavljajo dr. mgr. Piccoli Jelenič. Pre- dalič in Nagv Viktor. Mgr. Piccoli je po- J strokovna predavanja, ročal o mladinskem odseku in je podrobno Po končanih referatih je zastopnik kralja pozval zborovalce. da vztrajajo pri svojem obravnaval vprašanjo kako pritegniti k smučanju mladino obeb spolov, dalje o smuški vzgoji, treningih in tekmah, kakor tudi o vzgojiteljih mladine. Posebno važno je vprašanje šolske mladine in njeni odnosi do klubov. Predlagal je. da naj se šolska mladina organizira v šolah in ne v klubih. Isti referent je poročal tudi za zdravstveni odsek. Poudarjal je. važnost obveznega zdravstvenega nadzorstva nad vsemi člani klubov, dalje za tekmovalce in šolsko mladino. Uvedejo naj se posebne kartoteke o zdravstvenih pregledih Na koncu je apeliral na ministrstvo za narodno zdravje, da podpre zdravstveni fond pri JZSS. da se bodo lahko nabavili potrebni predmeti. Smuško tehnični referat jo podal Preda-lič. ki je načel tri načelna vprašanja: padanje števila resnih tekmovalcev, športno vzgojo mladine in tekmovalcev sploh in kakšni bi morali biti in kaj bi morali znati smučarski javni delavci. Načel je tudi vprašanje žene v smučarstvu Zelo zanimiv je bil referat g. Nagva o propagandni sekciji ki bi morala polagati vso pažnjo. da plasira čim več poučnih člankov v dnevno časopisje ki se ga bo naprosilo, da po možnosti izdaja v zimskih mesecih posebno zimsko športno priloiro Prirejajo naj se nadalje berlinskih razgovorov V Parizu niso presenečeni in napovedujejo priznanje aneksije Abesinije tudi po drugih državah Pariz, 25. oktobra. AA. Sklep nemške vlade, da prizna italijansko aneksijo Abesinije. v Parizu ni izzval velikega iznenade-nja. i-1'etit Parisien« pravi o tem med drugim: To bodo prej ali slej storile tudi osta-le države, toda s to razliko, da one od tega ne bodo imele nikakih koristi, medtem, ko Nemčija lahko računa na velike politične koncesije. Francija. Velika Britanija in druge države so že pripravile teren za to priznanje. a ga še niso realizirale zaradi pomislekov. da so članice Društva narodov, v katerem sodelujejo še vedno tudi zastopniki Abesinije. »Figaro« se čudi. da je Italija pristala na to, da pomaga Nemčiji v borbi za kolonije. Za enkrat še ni znano, ali je bil me 1 Berlinom in Rimom sklenjen kak protokol al: tajni sporazum ali pa le običajni »gentleman agrement«. Berlin, 25. oktobra. AA. Nemški politični krogi nočejo dati še nikakih izjav o vsebini komunikeja, ki bo objavljen o razgovorih Neuratha in Hitlerja s Cianom. Zato pa kategorično demontirajo vest. po kateri n: j lu bil sklenjen nek sporazum. Splošno pričakujejo, da bo objavljena obča deklaracija. V komunikeju bo posebno nagla-šerio. da razgovori niso bili naperjeni proti nikomur. Vsekakor lo mogoče po vrnitvi italijanske delegacije iz Berehtesgadena izvedeti podrobnosti o stališču, ki ga bosta Nemčija in Italija zavzeli napram Sovjetski Rusiji zlasti glede na njeno akcijo v okviru nevtralnost.negn od bo'-a Uradni komunike Monakovo, 25. oktobra. AA (Štefani) Po razgovorih, ki jih je imel v Nemčiji italijanski zunanji minister Ciano, je bilo objavljeno to-le uradno poročilo Na obisVu pri vodji države in državnem kaneelarju ter na sestankih, kj jih jp imel italijanski zunanji minister z nemškimi vodilnimi osebnostmi, so bila proučena najvažnejša aktualna politična, gospodarska in socialna vprašanja, predvsem vsa vprašanja, ki se neposredno nanašajo na obe državi. Razgovor} so se vršili v prijateljski in prisrčni atmosferi ter je bila v obojestransko zadovoljstvo ugotovljena skladnost nazorov in razpoloženja na eni kakor drugi strani za skupno akcijo v korist občega miru in obnove. Obe vladi sta se odločili, da ostaneta v tesnih stikih za dosego tega smotra. Italijanski zunanji minister je danes sprejel zastopnike tiska, ki jim je bil najprej prečital komunike, nato pa razdeljen tekst posebne izjave ministra, ki v njej pravi, da so mu avdijenca v Berchtesga-denu kakor sestanki z Neurathom v Berlinu nudili ugodne prilike za izmenjavo misli, ki je kakor doslej še nikoli pokazala pripravljenost obeh držav za vzajemno sodelovanje v interesu miru in obnove. To sodelovanje se ne bo oslanjalo samo na skupne interese obeh držav, nego tudi na njuno zavset, da morata skrbeti za obstoječi družabni red. Nadalje pravi izjava, da so se v omenjenem duhu vršili razgovori tudi o mednarodni pogodbi, ki naj bi zamenjala lokarnski pakt. Veliko navdušenje v Italiji Rim, 24. oktobra. AA. Vest o priznanju italijanskega cesarstva v Abesiniji po Nemčiji, so v italijanski prestolnici sprejeli z izrednim zadovoljstvom. S T"^ ** 1 T ' ' ~ T Bilo je v skladu z lepoto te jesenske nedelje. da se mir ni kalil in da tudi reševalcem ves dan ni bilo treba pohiteti po kake*" nnnesrečenci Univ. prof. dr. Liebert je predaval v Ljubljani V soboto zvečer je na poti v Švico, kamor je bil povabljen kof predavatelj, nastopil pred našim občinstvom bivši predsednik Kantovega filozofskega društva in profesor filozofije na berlinski univerzi dr. A. Liebert, ki sedaj deluje na vseučilišču v Beogradu. Njegovo predavanje, ki ga je pri- I redilo Filozofsko društvo v dvorani mineraloškega instituta, je privabilo večje število občinstva, tudi takega ki ga sicer ne srečujemo na "filozofskih predavanjih Predavatelja je uvedel in pozdravil predsednik Filozofskega društva univ prof dr. France Veber. Učeni gost, ki je pri nas najbolj opozoril nase z ustanovitvijo svetovne filozofske revije »Philosophia« v Beogradu, je v petčetrturnem, govorniško dovršenem predavanju razložil svoje poglede o stališču in nalogah filozofije v današnjem svetu, poudarjajoč njeno važno življenjsko vlogo in njen edinstven pomen za moralno po-vzd;go človeka. Njegove nazore bo podrobneje prikazalo poročilo v torkovnem kulturnem pregledu »Jutra«. Tragična smrt beograjskega apelacijskega sodnika Beograd, 25. oktobra, p. V bližini Kara-djordjevega parka je danes popoldne tramvaj do smrti povozil apelacijskega sodnika Ljubico Pantiča. Pantič je hotel preko ceste, ni pa opazil da prihaja izza ovinka tramvaj. Prišel je pod kolesa in je ostal na mestu mrtev. delu. ki je v čast in dobrobit do domovine. Pozval jo navzoče, da za kličejo Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu Pozivu so se navzoči navdušeno odzval - 'rkratnim . gromkim »živio«. Dopoldanski dnevni red je bi - tem izčr paa in kongres zaključen do 15 ure Med tem so se sestali izvoljeni odseki da predloži popoldanskemu zborovanju resolucije Na popoldanskem zborovanju so bile nato predložene resolucije zdravstvenega, mladinskega. propagandnega in tehničnega odseka sprejete soglasno. V resolucijah se apelira na ministra za telesno vzgojo, da se pospeši izdaja zakona o športu, k izdelavi nSj so pa pritegnejo aktivni športni delavci. Ministrstvo za narodno zdravje naj določi v rednem letnem proračunu nzesek 300.000 Din v korist JZSS. Denar bo savez nato razdelil med posamezne podsaveze in klr.be. Predlogi reorganizacijskega odseka so bili sprejeti z dodatkom, da se naj skliče izredna skupščina, ki ho točno preučila nova pravila. Glede na to. da je bila izredna skupščina že nedavno, se bo o spremembi pravil razpravljalo na redni skupščini JZSS Kongres je bil končan ob 17.15. mariborska nedelja Maribor, 25. oktobra Krasna jesenska nedelja Živa veselost po okoliških zidanicah in vinotočih. V okoliških občinah mirna volilna nedelja. Bilo je samo nekaj manjših incidentov. Današnji dan so si izbrali železničarji, hvaležni pacienti, da odkrijejo nagrobni spomenik človekoljubnemu zdravniku dr Dra-schu na pobreškem pokopališču Pietetna slovesnost je bila popoldne ob številni udeležbi Otvoritvena operetna predstava je bila snoči v Narodnem gledališču. Uprizorila se jc Kal m a nov a znana zabavna opereta »Ciganski primaš« v režiji A Ha-rastoviča in pod taktirko L. Hercoga. Zanimanje mariborske gledališke publike je bilo za predstavo veliko, gledališče z ložami vred je bilo natlačeno. Med občinstvom je zbudila živahno priznanje nova operetna pevka in igralka Jelka Igličeva. ki je žela ob prvem nastopu na mariborskem odru kot Juliskn prodoren uspeh. Skoro živa bakla V Kersnikovi ulici 1, so imeli včeraj razburljiv dogodek. Služkinja Jožica Smoletova, ki je v služb; prj gospe Alojzijo Volkerjevi, je čistila šivalni stroj Ko ji je reki predmet padci pod 6troj je z vžigalico posvetila, da bi našla predmet Pri tem pa jc vžigalico preveč približala posodi s perolejcm-, s katerim je Jožica čistila stroj, in v naslednjem trenutku so že planili plameni in je bila vsa soba v dimu. Le duhaprisotnosti gospe Vo!kerjeve gre zasluga, da ni bilo usodnejših posledic. Služkinjo so z nevarnimi opeklinami na obeh rokah <>dpremili v mariborsko bolnišnico. Pojasnjena smrtna nesreča Na državni cesti v Počehovi je, kakor znano, neki kolesar podrl preteklo nedeljo železničarja Ivana 2ižka iz Spodnjega Radvanja. ki je pa že naslednji dan podlegel poškodbam. Orožniki so poizvedovali za neprevidnim kolesarjem in se jim je sedaj posrečilo, da so ga vendarle izsledili. To jc 20leni kmečki fant Jožef Klemenčič iz Vukovja. Pri zaslišanju je izjavil,, da jc usodne nedelie vozil iz Maribora proti Sv. Marjeti ob Pesnici. Na prednjem delu kolesa je imel svojo nevesto Pred Pečov-nikovo pekarno je zadal v nekega moškega, tako da so vsi trije treščili po tleh. Ker se je Klemenčič bal j>osIedic si je nadel kolo in se napotil proti Pesnici misleč, da bo povoženi lahko nadalieval svojo pot. Klemenčič se bo moral zagovarjati pred sodniki. Zadnji nogometni rezultati Ljubljana: Prvenstvo II. razTeda: Svo-boda-Moste 6:2. Mladika-Slavija 3:3, Ja-dran-Mars 1:1, Grafik a-Korotan 3:0. Ptuj: Gradjanski (Čakovec)-Ptuj 3:1: Zagreb: Jugoslavija-Grad janski 2:1 (1:1) Prvi finale za jugoslovenski pokail. Dunaj: RapidAVacker 6:1. Vienna-Au-strija 1:1. FO \Vien-Postsport 1:0. Favorit-ner AC-Sportklub 2:0. Admira-FAC 7:2. Hakoah-Libertas 0:0. Praga: Spo-rta-Prost j*jov 2:0. Nachod-Slavija 3:3. Kladno-Mor. Slavija 1:1, Pl-zen-Rusy 3:1, Ž-idenice-Viktoria Plzen 2:1. Viktoria Žižkov-Bratislava 2:0. Milan: Italija A-Švica A 4:2. Luzern: Italija B:Švica B 3:1. Vasja Pire v Beogradu Beograd, 25. oktobra, p. Na svojem povratku iz Sofije je odigral Vasja Pire snoči simulantko z 29 beograjskimi šahisti. Igra je trajala od 8. do 1 zjutraj. Beograjskim šahistom so kaT očitno pomagali nekateri mojstri, zlasti Trifunovič. kar je seveda vplivalo na rezultat. Od 29 partij je Pire. ki je še od sofijske turneje dokaj utrujen, 14 dobil, 15 pa izgubil. Dr. Hodža o stališču češkoslovaške vlade češkoslovaška ne misli na spremembo svoje zunanje politike, toda gospodarsko sodelovajne je vsak čas mogoče Praga, 25. oktobra. AA. Predsednik ministrskega sveta dr. Milan Hodža je v prisotnosti zunanjega ministra dr. Kamila Krofte sprejel zastopnike tujega tiska. Odgovarjal jim je na razna vprašanja. Na vpra šanje o gospodarskem načrtu za Srednjo Evropo, je dejal dr. Hodža med drugim, da so ta načrt na eni strani konkretno nanaša na države Male antante. na drugi pa na države rimskega bloka. Prizadevamo si.da bi se oba sistema zbližala. Nam ni na tem. da bi eden ali drugi propadel. Tudi nimamo razloga smatrati, da ni dobrega razpoloženja napram temu načrtu niti med državami rimskega bloka niti med onimi Male antante Naš načrt se oslanja na idejo konsolidacije prefereneiaJnega sistema, ki je že uveden. Naš načrt na primer ne dopušča povečanja carinskih taks. a tudi ne zmanjšanja preferenci jalov. Druga njegova s vrha je. da olajša režim s tujimi devizami. Nenadna sprememba v gospodarski politiki Srednje Evrope bi bila v vsakem pogledu nemogoča. S tem se mora tudi interpretirati rezervirano stališče držav rimskega bloka napram temu načrtu. Z njim želkno sa- mo realrzirati Mejo konsolidacije. Zato ne smemo izgubljati časa pri izvajanju to ideje. Nadejam se. da bo pomenila napovedana dunajska konferenca rimskega bloka nov korak k zbližan ju držav v Srednji Evropi. Kar se tiče mednarodnih vprašanj, je dr. Hodža zavrnil misel, ki so jo izrazili neki listi, da bi bilo oport-uno revidirati češkoslovaško zunanjo poliliko. Z izjavami, ki jih je zadnjič dal zunanji minister dr. Krof ta, se je češkoslovaška vlada že a pri-ori solidarizirala. Odnošaji mrvi Češkoslovaško in Francijo ostanejo neizpremenjcnL To velja tudi za pogodbo o vzajemni pomoči med Češkoslovaško in Rusijo. Odredbe te pogodbe se bodo izvrševale in nikomur naj ne pride na um. da bi prisojal koalicijski vladi boljševiške namere. Češkoslovaška ne bo prelomila svoje dane besede. Tudi z Malo antanto bo še nadalje najtesneje sodelovala. Skušala bo tudi z z ostalimi državami skleniti vrsto pogodb, ki bi se lahko razširile v sistem regionalnSh sporazumov. Ustvariti bi bilo treba blok držav, ki bi se opiral na vzajemno gospodarsko sodelovanje. V tem bloku bi lahko sodelovali tudi Nemčija in Italija. Lahkoatletski miting Hermesa Prireditev Hermesa brez Hermežanov — Slaba organizacija — Dva nova rekorda v štafetah Lahkioatletska sezona letoSnjega leta gre skoro že h kraju, vendar imamo kljub temu še vedno nekaj prireditev na sporedu. Število lahkoatletskih klubov ozir. sekcij v Ljubljani je zadnje leto nara-stlo že na sedem. Vsak teh klubov je po pra-vilih JLAS dolžan prirediti letno vsaj eno lastno prireditev in seveda ob taki priliki nastopiti s svojimi člani. Hermes je tako imel v soboto in nedeljo slično d:lžnostno prireditev na igrišču Primorja. Po razpustu odn. fuziji lahkoatletske sekcije »Sloge« je po »znanem« občnem zboru sprejel Hermes preostalo lahkoatletsko dedščino >Slogetuji« atleti: Primorjaši, Ilirja-ni, >Planinci« in Mariborčani. Vprašanje discipline v klubu samem nas tu ne zanima, važnejše pa je to, da taka dolžnostna prireditev po pravilih zveze, ne velja, bolje ne zadošča in se bo Hermes moral potruditi, da do 15. novembra spravi isto pod streho. Gledalcev ta miting zopet ni imel, kar je žal že postalo običaj na vseh naših lahkoatletskih prireditvah. Glede lahkoatletskih sodnikov pa smo že ponovno ugotovili, da nekaj ni v redu v njihovih vrstah. Ce se naveliča vednega sojenja na prav vseh prireditvah brez izjeme še ona peščica naših agilnih sodnikov, ki jo vedno vidimo pri delu, potem bo pač zazijala v lahkoatletskem športu še ena vrzel več, ko je že druge težko krpati. — čas je, da se tudi tu prične s temeljito remeduro. — Rezultati, doseženi v hladnem vremenu so zelo zadovoljivi, nekateri celo odlični. Dve štafeti Primorja, ki trenutno razpolaga z odličnimi tekači, sta zrušili kar dva jugoslovanRka rekorda in to celo brez konkurence. Tudi nekateri drugi uspehi so bih vidno dobri. Po dolgem je nastopil zop t Neli Zupančič in zmagal ob palici ni v višino, Gašperšič in Kulakov (oba Prim.) pa sta tudi potisnila svoji znamki krepko navzgor. — Inž. Stepišnik, ki bi sicer že moral k vojakom, je dobil začasen dopust zaradi nastopa v Trstu, zato je danes še lahko nastopil .enako kakor Fonzi Kovačič in Svetek R. — Bručan Jože je v nedeljo tekel kar dvakrat po 5 km, kar mu je bilo očividno v dober trening. V soboto popoldne sta se izvršili le dve točki — skok v višino z zaletom in ob palici. Palica; 1. Zupančič (I) 330; 2. Gašperšič (P) 330; 3. Pribošak (I) 320; 4. Kulakov (P) 310. Zdi se, da se bomo tudi v palici kmalu opomogli, materijala imamo že precej. Višina: 1. Zupančič (I) 170; 2. Svetek R. (I) 165; 3. Slanina (P) 165. V nedeljo so Primorjaši zrušili dva rekorda in sicer v olimpijski štafeti (S00, 400, 200, 200) v postavi Goršek, Gaberšek, Pleteršek, Kovačič in v času 3:38.4 pet (preje 3:41) ter v švedski štafeti (400, 300, 200,100) v postavi Pleteršek, Gaberšek, Skušek, Kovačič in v času 2:03.5 (dosedaj 2:06). V krogli in kladivu je zmagal inž. Stepišnik (1231 in 4580). Obakrat je bil drugi Jeglič (1200 in 3720) ,dočim sta pri disfcu zamenjala vlogi (3813 in 3655). Tretji v disku in kladivu je bil Kajfež (P) (3518 in. 2308. Na 5 km je Bručan Jože z lahkoto zmagal v treningtempu (16:47.4 pet) pred malim Percom (P) 18:22.2 pet Še juniorji so nastopili in So dosegli: na 100 m 1. Vider; 2. šalehar (oba Plan., oba 12.9); 3. Gaspari 13 (tudi Plan.) v višino pa 1. salehar 150; 2. Vider 145; 3. Pirec (P) 110. Gozdni tek SK Reke Ob lepem jesenskem vremenu je včeraj SK Reka priredila gozdni tek. Kazen tekačev Reke so startali še člani Ilirije, sm. kluba Ljubljane, Korotana (Ljubljana), Hermesa in SK. Kamnika, vsega 18 tekačev. Rezultati itka je ostala remis brez gola. Hašk je odnesel eno piko v Zagreb, čez katero je gotovo že bil napravil križ. Ljubljana pa knjiži piko manj, ki so jo menda tudi že bili zabeležili kar vnaprej v svoje dobro. Taka sreča v nogometu: žoga je okrogla. V primeri s prejšnjo nedeljo je bila igra mnogo bolj razburljiva, čeprav je bila na znatno nižjem nivoju. Pred tednom smo se pač morali divita dovršenosti Bskove maline, ki je delala z vso zanesljivostjo in z vso možno preciznostjo. Sedaj s Haškom pa so se kopičile z obeh strani napake, ki ko sproti kvarile sicer dober vtis, ki ga je agra mestoma nudila. Igralo se je zares. Obe moštvi sta se potrudili do poslednjega diha, da bi le izbili prednost zase, pa ni šlo nikamor. V splošnem je bila Ljubljana že v prvem polčasu terensko v premoči, ki se je potem v teku dobrega dela drugega polčasa stopnjevala do popolnega vladanja na terenu, toda pred golom je Haškov branilski par bil neprehoden, poleg tega pa ljubljanski napad nemogoč. Pol ure je za Ljubljano visela zma-jra v zraku, vsak trenotek se je pričakovalo odrešenje v obliki zgoditka, pa so šle še tako zrele šanse v nepovratno izgubo. V tem sestavu napadalne petorice se Ljubljana pač ne bo mogla uveljaviti. Hašk je mnogo poskušal, da bi vrinil svoj sistem igre. Bilo je nekaj posrečenih potez s kratkimi pasovi po notranjem napadalnem triju, pa so se morali Haškovci vedno znova prepričati, da s to taktiko ne bodo uspeli. Zato so se vedno češče zatekali k igri po krilih in so ondod mnogo lažje prodirali. Velja zlasti za desno krilo, ki ,ra je Boncelj stalno zanemarjal, dočim je Kukanja svoje krilo še dobro držal v šahu. Hašk že davno ni več ona homogena -n zglajena enajstorica, kot je bil nekdaj. Ni davno tega, kar je igral po povratku iz Švice prijateljsko tekmo z Ljubljano, od -edaj se je znatno popravil. To kaže zlasti njegov uspeh proti Bsku, dasi bi mogel kazati neuspeh proti sarajevski Slaviji tudi na obratni razvoj. Ima predvsem zelo solidno obrambo. Vratar sicer ni imel težkega posla, zato ga tudi ne moremo ceniti, zato sta pa bila oba branilca na višku svoje naloge; v svojem delu lepo harmonira-ta. imata zanesljiv in oster start in čist, dolg odbojen udarec. V krilcih je Ilič bil zelo delaven, toda precej oddaljen od svoje nekdanje forme. Stranska krilca nista s šibkimi ljubljanskimi krili vedno uspevala, tako da sta morala branilca vedno na pomoč. V napadu je bil najboljši Hitrec, ki je vsaj tehnično še vedno stari Hitrec, neposnemljivi so njegovi driblingi na par centimetrov. Zelo koristen je bil še Hru-bec, dočim je Kukanja dobro držal na levi. Spojki nista prišli do izraza. Nastopil ;je Hašk v kompletni postavi: Žmara; Slivak, Konstantinovič; Pajevič, Ttič, Domačin;' Hrubec, Hrovat, Hitrec, Po-žeg, Fink. Ljubljana je po Zemljičevem odhodu k vojakom in po Slaparjevem povratku v moštvo nastopila v postavi: Logar; Jug, Bertoncelj; Kukanja, Pupo, Boncelj; Slapar, Makovec, Pepček, Jež. Janežič. Kako je bilo... Začeli so mnogo obetajoče. Prve poteze so bile premišljeno in hitro izvedene, napadi so se kar tako valili v Haškovo polje. Vsak čas je imelo priti do uspeha, toda. .. ni ga hotelo biti. Vse bolj se je razodevala slabost napadalne vrste, ki je v svoji celoti zatajila prav do konca igre. Slaparju je bilo videti dolgo pavziranje, ni obvladal žoge in se vendar spuščal v nepotrebne driblinge. Makovec je bil v.es prvi polčas, dasi mu je treba priznati požrtvovalnost, neokreten in okoren, Pepček ima skupaj z Ježem i3to napako: še tako točno po tleh podano žogo morata dvigniti v zrak, da postane v naslednjem hipu plen nasprotnika, ki je boljši v igri z glavo. Janežič kot desničar na levem krilu ni uspel. V drugem polčasu, ko je trajala skoro neprekinjena ofenziva Ljubljane tja preko druge tretjine polčasa, bi bil moral napad j iz tolikih sijajnih pozicij vendar nekaj iz-biti. Ozadje se je skoro v celoti odlično držalo in potisnilo igro v Haškov kazenski prostor, in vendar je ostal ves trud napadalne petorice jalov. Najboljši mož je bil v moštvu desni krilec Kukanja, ki je svojo nalogo izvršil stoodstotno. Držal je svoje mesto v obrambi in pametno ter koristno zalagal napad z uporabljivimi žogami. Dober in požrtvovalen je bil tudi Pupo, le v podajanju ni bil prav zanesljiv, potegnil pa je parkrat vso zadevo sam krepko naprej. Boncelj je bil v kazenskem prostoru skrajna opora obrambe, čistil je obupne situacije, toda mnogo je zakrivil sam, da je sploh do njih prišlo, ker je svoje krilo dosledno zanemarjal. V obrambi je bil steber Losrar, ki je držal vse in tega pri Hi-trečevih preciznih strelih ni bilo malo Bra-n;lca sta proti soncu mani zanesljiva kot pozneie v drueem polčasu. Jug jo je v teku drueregra dela igrre še skupil in je šel stat.irat na levo krilo, kier ni bil nikomur v korist. Vse v vsem: moštvo 'ooleha za nemogočo napadalno vrsto, tu bo treba ne- kih sprememb, sicer bomo igrali vedno samo defenzivno, ali pa v odprti igri brez nade na cel uspeh. Igra je bila v splošnem fair, kakor so vedno Haškove i^rre. Ljubljana je začela s serijo napadov ia že v 4. min. je Pepček na strelu, toda njegova ostra žoga se odbija v kot. Se par manj pomembnih obojestranskih napadalnih poskusov, prvi res energični napad izvede potem Lj. v 6. min., toda žmara sigurno pokrije nevarno žogo. Lj. je stalno v rahli terenski premoči -ja do 14. min. ko beleži H. prvi kot in do 15. m., ko se stvorj pred Logarjem izredno težka situacija. H. ostane v napadu in Logar ima dovolj dela, potem protinapad Lj., ki konča z ostrim Pepčkovim strelom " podboj. Igra se počasi odpre, napad Lj. popusti, obe moštvi sreljata po enkrat s kota, H. je pred golom nevarnejši, toda Logar je buden in zanesljiv. Proti koncu polčasa je H. vedno več v napadu, Logar se Hitrecu po njegovi uspeli soloakciji bravurozno vrže pod noge in reši, do polčasa nobenih sprememb. Po odmoru uprizori Lj. generalni naskok. H. le sporadično prihaja v nasprotno polovico, pred Haškovim golom so stoodstotne šanse, ali vse gre nekam mimo, ob ovire, nič v mrežo. V 22. min zamenjata Slapar in Janežič mesti, ne da bi se pokazal učinek, le da Janežič pokvari dve situaciji z ofsidoma, medtem so redki Ha-škovi napadi včasih nevarni, v 31. min. gre blesirani Jug na levo krilo. Jež pa v branilce; s tem je prodornost napada še bolj zmanjšana, šanse za zmago Lj. so s tem povsem padle. Proti koncu si H. malo opomore, ostane pa le pri 0:0. Sodil je g. Vasiljevič iz Beograda brezhibno. Slavija (S) : BSK 2:2 (2:1) Beograd, 25. oktobra. Na igrišču BSK se je odigrala danes zanimiva in napeta prvenstvena nogometna tekma med BSK in sarajevsko Slavijo. Slavija, ki je v izredni formi in dosedaj šc ni bila premagana, se je tudi tokrat izkazala. Igra se je vršila skoraj ves čas na terenu BSK, ki jc moral napeti vse sile, da je držal neodločen rezultat 2:2. potem ko jc v prvem polčasu Slavija že vodila z 2:1. Amater fn železničar sta na vrhu V podsaveznih tekmah I. razreda, ki so v ljubljanskem okrožju že zaključene, v mariborskem pa tik pred kon* cem, sta v vodstvu trboveljski Amater in mariborski Železničarji Ljubljanska skupina podsaveznega prvenstva je to i edeljo dala tri dokaj presenetljive rezultate. Hermesu bi bil vsak čiovek prisodil, da bo Olimpu kos, pa ie ,ad"Sto-valo samo za piškav remis. Reka je na svojem igrišču klonila pred Trboveljčani, ki so po Slovanovem popoldanskem uspehu v Kranju nepričakovano prišli na vrh tablice. Slovanu na repu tablice tudi ni nihče prerokoval uspeha v Kranju. Le tako naprej, pa bo tudi v tem tekmovanju zanimivejše! Po petem kolu ni ostal niti en klub na dosedanjem mestu: Amater 5 3 1 1 10:11 7 Korotan 5 3 0 2 15:6 6 Hermes 5 2 1 2 6:9 5 Reka 5 2 0 3 8:6 4 Slovan 5 2 0 3 5:7 4 Olimp 5 1 2 2 2:7 4 Hermes : Olimp O : O Hermes je na svojem igrišču rešil vsaj eno točko, čeprav je že zelo slabo kazalo, šiš-karji se trdovratno držijo svojega načina igre: v prvih minutah se zažene jo, kakor da bi hoteli nasprotnika pregaziti, ko pa ta vihra po desetih minutah popusti, se potegnejo v obrambo; in šele proti koncu polčasa se zopet spustijo v vihrav finish. To se potem ponovi v drugem polčasu, v okviru teh dveh ofenzivnih razdobij pa ima nasprotnik prosto pot po igrišču. To se sedaj fKjnavlja že nekaj tekem sem. Tudi proti Olimpu se režija ni menjala. Toda v Olimpovi obrambi so Hermežani trčili na oviro, pred katero so ostali brez močL Poleg tega je napad igral zelo šibko; ne samo to, po uvodni povezanosti v kombinacijah je razpadel v svojih pet sestavnih delov, od katerih je delal vsak na svojo pest. Tem lažja jc bila naloga Olimpovc obrambe. Sploh so Hermežani v zadnjem času mnogo popustili v svoji borbenosti, ki jih je včasih zelo odlikovala. Zdi se, kakor da bi poskušali vnaprej naštudirati način igre, in ko'jim nasprotnik zmeša štrene njihovih kombinacij, si ne znajo pomagati V primeri z Olimpom so pokazali znatno tehnično premoč, ki jc pa kaj hitro splahnela v nič, čim je Olimp otresel začetno tremo in pričel z odločnim startom. Pritegnil jc še precej požrtvovalnosti, skromno in enostavno povezal igro, pa se je predstavil kot močnejši partner, s katerim so Hermežani imeli težave, da sO se izvili iz njegovega pritiska. Igra je bila sveža in živahna in je v prvih potezah obetala gladko Hermesovo zmago. Kmalu pa se je jwkazalo, da je Hermesov napad kaj malo odločen pred golom in da ne opravi niti pripravljalnega dela za končni cilj. Tako je ostal Olimpov vratar brez pravega dela, videti pa mu je bila precejšnja nesigurnost. Čim sc je Olimp povzpel do prvih napadalnih akcij, je imelo desno krilo dve izredni priliki, pa obe zastreljaio. V nadaljnjem poteku je moral Malic v Hermesovem golu parkrat zelo odločno posredovati, da je še v zadnjem hipu rešil že zgubljene situacije. V nemali meri je prav njegova zasluga, da je Hermes zabeležil vsaj eno piko. V drugem polčasu se je vnela prava borba za vodstvo, toda obe obrambi sta bili precej previdni in nista kar tako dovolili ugodnih prilik. Sredi polčasa si je dovolil sodnik dve očitne nerodnosti; v 26 min. je odžvižgal v položaju, ki bi mu morala slediti enajstka proti Hermesu, pa se je spotoma premislil in dal out. Takoj zatem je bila slična zadeva v Olimpovem kazenskem prostoru, pa je žogo povlekel daleč ven na kazensko črto. Poslej je bil Hermes j stalno v napadu in v 37. min. si je priboril enajstko, torej izredno priliko. Olimpov vratar je Svetica »pogruntal« in strel gladko držal. Še je imel vratar v naslednjih trenotkih precej težav, držal je dva strela iz neposredne bližine, nesigur-nosti iz prvega polčasa ni bilo nikjer več. Proti koncu so začeli Celjani ubirati taktične strune in so držali rezultat Sodil je g. Hobacher. Amater : Reka 3 s 2 (o s 1) Se dve piki je odneslo simpatično trboveljsko moštvo iz Ljubljane. Tokrat so Trboveljčani šli po svojo žrtev na viško igrišče. Občinstva ni bilo mnogo, tako da so Rečani to neslavno zadevo opravili skoro na skrivaj. Kar pa je bilo ljudi na tekmi, so bili dovolj grlatL Siccr so bili domačini znaten del tekme v premoči in so sploh imeli na igrišču glavno besedo. Toda dali so sc ugnati po protiv-nikovi premeteni taktiki, s katero se je skoro ves čas branil in uprizarjal le od časa do časa nagle prodore v nasprotno polovico. Tako je prišlo do tega, da so Rečani po vodstvu v prvem polčasu morali pozneje dovoliti nasprotniku tn zgoditke, dočim so sami le enkrat potresli mrežo. S tesnim rezultatom so zgubili tekmo in, seveda, obe točki Ne glede na poraz so bOi Rečani, vsaj v polju, gotovo boljše moštvo. Še vedno pa niso prišli v formo, ki so jo pokazali začetkom sezone, dasi so, to je treba tudi priznati dali boljšo partijo kot minulo nedeljo proti Slovanu. Napad je še vedno izdatno slab, kar prihaja bržčas odtod, ker je Erman v zadnjih časih zelo komoden, Slanina pa izven forme. Nekoliko se trudi Cankar v zvezi vendar do prave homogenosti tak kvintet ob takih pogojih ne more priti Napad si jc res izdelal par lepih prilik, kaj pa vse pomaga, ko ni nikjer odločne poslednje poteze. Počasna in flegmatična igra srednjega krilca ni bila niti napadu niti obrambi v korist, dober jc bil v srednji vrsti le levi krilec. Obramba je bila v svojem delu ves čas zelo nesigurna. Trboveljčani so sc zopet pokazali kot borbeno moštvo z dobrim startom. Napad so imeli ves prvi polčas siccr popolnoma v razvalinah, iz katerih jc bil viden le res dobri Sajovic v sredini, toda v drugem polčasu se je ta del moštva,,odločno popravil, po levem krilu so speljali precej nevarnih napadalnih akcij, a Sajovic v sredini je bil na dobrem strelu; sam je dal dva gola. Halfi so ves čas igrali samo defenzivno, lc proti koncu igre so se spustili tudi v pomoč svojemu napadu in od tedaj se je Amater povzpel do premoči v polju. Obramba je bila v celoti še dokaj zanesljiva, zelo dober levi branilec Šuštar, ki se odlikuje tudi po nevarnih prostih strelih; prvi gol za Amaterja je zabil on iz direktnega udarca. V vodstvo so prišli Rečani zadnjo sekundo prvega polčasa iz kota, ki ga je Jež zabil naravnost v mrežo. V prvi minuti po odmoru je Šuštar s kazenske črte poslal prosti strel v mrežo. Vodstvo za Amater je četrt ure pozneje dosegel Sajovic, po preteku še nadaljnje četrt ure je isti Sajovic pretvoril idealen predložek z levega krila, in s tem je bila tekma v glavnem že odločena. Sicer so Rečani že po par minutah po Cankarju iz gneče znižali na 3:2, vendar je bila njihova stvar že brezupna, ker'je medtem prešel Amater v ofenzivo in imel celo prilike, da bi zvišal rezultat. Sodil je g. Pečar dobro in objektivno. Na vsak milimeter mora biti tukaj točno. Tehni-čar Vam lahko pove, koliko pomaga vzorna raz-svjetljava pri takem delu. far&rtfanodelb fri žarnici ® RITKA T DVOJKI MČRiCI Slovan : Korotan 2 s 1 (1:1) Kranj, 25. oktobra. V nadaljevanju tekmovanja za podsavez-no prvenstvo jc danes gostoval ljubljanski Slovan proti kranjskemu Korotanu. Priredil je kranjskim športnikom nepričakovano presenečenje s tem, da jc domače moštvo tesno porazil. V vseskozi fair igri je bil v prvem polčasu Korotan siccr v premoči, ni pa utegnil tega izraziti v številki. V tem delu igre jc imel mnogo dela Slovanov vratar Gašperšič, ki jc držal tudi najtežje žoge. V vodstvo jc prišel Korotan po Kaljdžiču, ki je center z desnega krila iz gneče potisnil preko črte. Iz podobne situacije je prišel Slovan do izenačenja: centerpas desnega krila je pred Korotanovim golom povzročil zmedo, iz katere se je na mah žoga znašla v mreži V začetku drugega polčasa je Slovan zelo pritisnil. V 10. min. diktira sodnik zaradi na$treljane roke problematično enajstko, ki j ) Doberlet sigurno pretvori. Odslej se Slc-van poslužuje obrambne taktike, deloma zavlačuje igro in drži rezultat. To se mu posreči do konca igre. V Korotanovem moštvu se je izkazal Unterreiter, omeniti je še levega krilca Sagadina, Slovan pa je imel najboljši moči v vratarju in v napadalcu Doberletu. Sodil je g. Kušar precej nezanesljivo. V Mariboru sta se danes vršili kar dve prvenstveni nogometni tekmi, in sicer na raznih igriščih. Železničarji jn CSK sta odigrala svojo tekmo na igrišču Železničarja., dočim sta Maribor "in Celje merila svoje moči na Rapidovem igrišču. Na obeh tekmah se je zbralo le po 400 gledalcev. Železničar s ČSK 1:1(1:1) Ta tekma je bila ▼ začetnih fazah precej raztrgana in medlo,, pozneje pa je bila povsem odprta in je zelo pridobila na živahnosti Proti koncu prvega podčasa je bilo opaziti lepe kombinacije, smiselne prenose m živahne napadalne in obrambne akcije. Pred vrati je bilo na obeh straneh nekaj zrelih situacij, ocj katerih pa sta oba napada izkoristila le po eno. V drugem polčasu je igra postala ostrejša, tako da je moral sodnik večkrat posredovati ter izključiti na obeh straneh po enega igralca, obenem pa prisoditi enajstmetrovko, ki pa so jo domači aastreJili. Zmagonosni gol je bil 10 mim. pred koncem iz zrele pozicije po Bacniku. Železničar je danes nastopil v nekoliko spremenjeni postavi, ki pa ni zaigrala boljše od enajstorice, ka je igrala preteklo nedeljo proti Mariboru. Dobra je bila ožja obramba in deloma tudi krilska vrsta, dočim je napadu manjkalo odločnosti pred nasprotnim golom. Moštvo pa je v ostalem zaigralo z velikim elanom in požrtvovalnostjo, zaradi česar je posebno ▼ drugem polčasu popolnoma prevladovalo na polju. Gostje so ime& močno zaslombo ▼ v/tr ji obrambi, ki je opravila najtrši del posla. Krilci so po dobrem uvodu precej popustili. Napad ni bil homogen in mu je zlasti primanjkovalo dobrega strelca. Tekmo je sodil g. Mrdjen iz Ljubljane v splošnem dobro in objektivno. V predtekmi je rezerva Železničarja zmagala nad Slavijo s Pobrežja s 4:L Maribor : Celje 2 :1 (1: O) Celjani ki so danes ▼ lobofinji jesenski sezoni drugič nastopili v Mariboru, so tekmo izgubili šele po trdem boju. Tekma je bila izrazita borba za točke ter je bila ves čaJUTBO< j»®edeljBS» Maja Ponedeljek, 38. X. 1988, TEDEN DNI FILMA Vsi poznamo ta obraz: VVallace Beery! — Ni lep, toda junaški. Tak je v svojem novem filmu »Garcia«. Nova vsebina umetniškega filma Občinstvo se je po vsem svetu naveličalo kiča in plehkih operet, s kakršnimi nas že vsa leta od pričetka zvočnega filma zalaga zlasti nemška filmska industrija. Iz Amerike poročajo, da so pisci libretov za filme in producenti v Hollywoodu prišli na posebno idejo, kako naj odslej Iščejo snovi za dobre umetniške filme. Res jc, da se tudi v Ameriki producira mnogo kiča za široke mase. toda število umetnin vsako leto relativno daleč prekaša razmerje v Evropi. MPPDA se imenuje vrhovna organizacija ameriške filmske industrije, ki je pravkar objavila statistiko, po kateri kasirajo ameriški kinematografi samo tedaj vstopnino od 36 milijonov Američanov, če jim nudijo res dobre filme. Teh 36 milijonov tvorijo nameščenci, učitelji, dijaki in drugi ki zahajajo po statistiki manj kakor enkrat na mesec v kino. To je na pogled precej abnormalno v deželi, ki je tako velika, kakor vsa Evropa in kjer imajo samo v onem mestu, v New Torku, stalno gledališče. In česa si želijo ti redki obiskovalci kinematografov? Klasičnih, literarnih, zgodovinsko aii kulturno zanimivih problemov, ne pa solzavega ljubljenja in bedastih potegavščin, ne divjaškega krohotanja in ofrakanih tepcev, še manj pa takih komikov in dovtipov ,pri katerih se moraš s kurjim peresom ščegetati pod nosom. Statistika tega podjetja navaja 18 knjig, ki so najslavnejše v svetovni literaturi. Od teh jih je 16 že služilo za film. Prvo na tem seznamu je Sveto pismo, knjiga vseh knjig, katere so od Gutenbergovih časov dalje natiskali nič manj kakor 675 milijonov izvodov. Po svetem pismu je bila ustvarjena že cela vrsta filmov, da imenujemo samo poglavitne: »Deset zapovedi«, »Kralj kraljev«, »Noetova barka«, in »Gol-gota«. Svetemu pismu sledi Shakespeare, ki doživlja letos vstajenje v filmu. Njegova ljubka komedija »Kar hočete« bo izno-va ponesla po vsem svetu moč njegove čudovite poezije. Pa tudi pripovedniki in klasiki. ki so še nedavno izšli, so namenjeni tem 36 milijonom sovražnikov filma. Pred kratkim so iznova posneli film »Trije mušketirji« po Dumasjevem romanu in tako bodo njegovi nesmrtni junaki v filmu naposled tudi izpregovorili. Prvič v zgodovini filma bodo posneli tudi — pesem. Ena izmed ameriških filmskih družb filma namreč znano junaško pesem Rudyarda Kiplinga »Gungha Din«, ki popisuje usodo dečka, ki je angleškim regi- mentom v Indiji prinašal vodo. To pesem zna skoraj vsak angleško govoreč otrok na pamet. Razen tega pride do veljave tudi angleška romantika v filmu »Ivanhoe«, prirejenem po svetovno znanem Scottovem romanu, ki ga imamo pri nas v Levstikovem prevodu. Eno najpomembnejših filmskih del pa bo letos nova inscenacija »Marije Stuart«, v kateri bo igrala glavno vlogo Katarina Hepburnova. Z dovoljenjem ameriškega prosvetnega ministrstva je poslala filmska družba vsem ameriškim učiteljem in učiteljicam posebno knjižico, ki popisuje zgodovino škotske kraljice in je opremljena s slikami iz tega filma. Tako znajo ameriške filmske družbe vpreči vse sloje v svojo reklamo. Na eni strani bodo s to knjižico dobili učenci zanimivo zgodovinsko delo, na drugi strani pa jih bodo z njeno pomočjo pridobili, da si bodo ta film ogledali. Filmski naslovi Statistika jo modema znanost in nič ni več obvarovanega pred njo. Najmanj seveda filmska industrija. Tako se je v Berlinu našel statistik, ki je preštudiral 17.000 filmskih naslovov in pri tem uvidel. da se dajo tisoči od teh Sestaviti z nekaterimi besedami. ki se venomer ponavljajo- Tole so besede, ki jih za povrstjo nahajamo v raznih naslovih filmov: pustolovščina, doživljaj, noč., žena, ljubezen, igra, hrepenenje, škandal, &vet, kralj ali car. dekle al' devojka, madme, milijon, skrivnost, srcc, pesem, melodija... Izmed mest pa so najpogostejša; 1'ariz, Dunaj. Budimpešta, Benetke, Newyonk, Monte Ca rio in London. Produkcija UCe Glavna nemška produkcijska tvrdka Ufa je za letošnjo sezono pripravila 27 velikih zabavnih filmov, od tega: 15 lastnih in 12 po naročilu drugih podjetij. Nadalje je pripravila 30 kratkih filmov. 30 kulturnih filmov, a v teku leta bo steklo 52 Ufinih žurnalov. M'd zabavnimi filmi je kajpa najbolj zastopana opereta in smo jih nekaj že videli v Ljubljani. Idealen filmski junak V London je nedavno prišel sloveč filmski inoA, ki išče idealnega filmskega junaka. .Nlož se piše Will-am !y-ler in je režiser novega filma »Dods\\ortlu, v katerem ^gra Mary Astorjeva g:avno vlogo. Samuel Gaid-\vyn, sloveči ameriški in židovski filmski magnat, je Tvllerju jx>veril izvedbo tega filma. ker je prepričan, da io bo opravil dobro. V Londutiu je Tyl*ler razlagal novinarjem. ki so ga morali poslušati, da si idealnega filmskega junaka predstav-ja takole ' Glavo naj ima kakor Clark Gable. u-^ta kakor Garrj' Cooper, roke kakor Leslie Ho-\vard, plas Ilerberla MarshaMa, osebnost Ko-berta Tavlorja, po ptistavi mora biti kakor Joel Mc. Crea. živahen pa naj bi bil kakor Edvard Arnold. Novinarji so vprašali domiselnega režiserja, če je pri nesel s seboj v Evropa tudi »Vhterno.. s ikatero !>o takšnega junaka poiskal pri belem dnevu. — Ne, je rekel TJller, — kakor povsod v življenju, se bo treba tudi tu sprijaznili e kompromisom! Barvni film na pohodu Poleg 14 velikih barvnih filmov, ki jih bodo letos izgotovili v Hollyvodu, obsega program ameriške filmske industrije za bližnjo bodočnost nič manj kakor 110 kratki]-" filmov v barvah. Producenti filmskega materiala zatrjujejo, da danes tudi že polovica amaterjev kupuje samo tak ma-terijal, s katerim se ustvarjajo kolorirani filmi. To je seveda mogoče samo v deželi dolarja. Paramountov film v prlrodnih barvah »Divje dekle« je sijajno uspel in podjetje je takoj nato sklenilo ustvariti, še nekaj takih filmov. Prvi bo jSafari« s Car;lo Lombardovo iz Adclfom Menjoujem, dogaja se v Afriki. Drugi pa bodo »Gusarji« z Garyjem Ccoperjem v glavni vlogi. 2ena v sodobnem svetu Ženske v policijski službi \YilIy Birgel ni novo ime. Pač pa je nov njegov film »Poslednji akord«, v katerem igra generalnega glasbenega direktorja Garvenberga. Z njim se uveljavlja nova madžarska moč Marija Tasnady Skoro po vseh kulturnih državah je že prodrlo spoznanje, kako potrebno je, da se tudi ženske zaposlijo vsaj v nekaterih področjih obsežnega delokroga policijo. Tu prihajajo v poštev v prvi vrsti oni uradi, kjer imajo opravka 7, varnostnimi in ženskimi delikventi. Mislim, da je vsakemu jasno, zakaj zahtevajo ženske ta delokrog zase, a kljub temu marsikje, na pr. pri nas tega nočejo razumeti. Najširši delokrog imajo policistke na Angleškem. Njihovemu zgledu so sledile tudi druge države, povsod v zadovoljstvo in v j blagor skupnosti. Na ženskem kongresu v Dubrovniku je vzbujala postimo pozornost poljska delegatinja, ga. Paleolog Stanislava ki jo nastopala na vseh javnih prireditvah v kroju policijskega komandanta. To mesto zavzema poleg svoje tovarišice Sofije Polerske, ki je tudi bila v Dubrovniku. Obo sta podali nekaj zanimivih informacij o delovanju ženske policije na Poljskem. Po-budo za ustvaritev poljsko ženske policije je dal »Poljski odbor za pobijanje suženjstva otrok in žensk«. Svoje prizadevanje je odbor utemeljeval z mnenjem, da jc ženska narava mnogo bolj ustvarjena za borbo proti socialnemu zlu. zlasti takšne vrste kakor je zloraba žensk in ot.rok. Korak poljske oblasti, da so sledile zahtevi tega odbora, ustreza mednarodnemu dogovoru o pobijanju trgovine z dekleti, ki ga je podpisala tudi Poljska. le leta 1925 so odprli na Poljskem poseben tečaj, kjer se je 20 žensk pripravljalo za policijsko službo; 25 udeleženk je bilo prideljeno preiskovalnemu oddelku v Varšavi, ostale štiri pa so bile prideljene enakemu oddelku v Lodzu. Praksa jo kmalu pokazala upravičenost ženskih policijskih oddelkov, ki so našli mnogo priznanje pri oblastvih, zlasti ker je bilo tudi ljudsko mnenje takoj na strani žensk. Prihodnjega tečaja, ki je bil leta 1929 se je ude- ležilo že S7 žensk, vse so bile takoj nameščene in delokrog ženskih policijskih name-ščenk se vedno bolj širi. Tudi druga mesta Poljske so se začela obračati na vrhovno poveljstvo državne policije, naj jim dovoli ženske oddelke. Sledil je še tretji tečaj in spričo rastoče potrebe po ženskih policistkah se je ustanovil posel>en odsek pod vodstvom strokovnjakinje, ki naj prouči delokrog in vobče celokupno vprašanje ženske policije. Na podlagi izsledkov tega proučevanja se je ustanovila pri državni policiji v Varšavi posebna divizija ženske policije 6 158 policijskimi nameščenkami in s posebno upravo, kateri na čelu jo še danes omenjena g. Stanislava Paleolog. Ženski oddelek se bavi predvsem z onimi opravki, ki spadajo v socialni delokrog policije v najširšem smislu, prireja poučne tečaje za svoje nameščenke t.er skrbi za zboljšanje njihovega stanovskega položaja. Njegovo zanimanje je posvečeno zlasti odpravi prostitucije, zlorabi žensk in otrok po raznih službah ter borbi proti pornografiji in proti javni nemorali. V ta namen so ženske policistke v zvezi z vsemi socialnimi ustanovami in društvi in delajo 7. njimi roko v roki za dosego obeekorist-nih smotrov. V današnjih časih brezposelnosti so posebno pogosti primeri, ko je treba zasledovati osel*?, ki izrabljajo bedo žensk, ld ostanejo na cesti brez zaslužka. Na drugi strani pa si stavlja ženski oddelek policije kot posebno nalogo, bednim ženskam, ki so na poti v zlo. dejansko pomagati, toda ne s kaznijo in prisilno delavnico, temveč s tem. da jim omogočijo pošteno preživljanje. Prav z to skušajo do-| biti stike z vsemi mogočimi ustanovami. ; Na ta način ul>oge ženske, ki padejo v roke ; policije, nimajo občutka, da so zašle v n*-j ki sovražen svet. ki jim bo v*"snil za vse ! življenje pečat sramote, temveč imajo blagodejen občutek, da jc tu nekdo, ki jim ho- čo dobro, ki mu je v resnici pri srcu njihova usoda. Območje ženske policije na Poljskem jo bilo razširjeno leta liKJo. To leto so dobile policistke uniformo ter so jim bili poverjeni v»i posli, ki obravnavajo prestopke ma-loletnih odnosno proti njim. Pol vplivom ženske policije so se osnovali povsem ločeni oddelki za malolotne. tako, da so povsem obvarovani pred kvarnim vplivom 6?a-rejših zločincev. Ti maloletni pridejo pod vodstvo žensk, ki imajo posebno pedagoško izobrazite ter skrbe, da so otrobi deležni pouka in razvedrila, ki jim ga nudijo igro in radio. Odnos policistk do maloletnih temelji na tehle principih: 1. ravnanje mora biti dobrohotno, tako da sc otrok počuti kot v družini, katere pozitivni vpliv je doslej pogrešal; 2. v otroku je treba dvigsti moralni nivo. to sc pravi, vzbuditi mu je treba spoznanje vrednosti moralnega življenja. Tudi zavoljo teh otrok je potrebno, da je uprava ženske policije v stalnem stiku z vsemi mogočimi društvi in ustanovnimi. če hoče, da se njeno delo nadaljuje tudi še potom, ko je mladostnik razrešen njenega neposrednega vpliva. Poljska policistka Delo ženske policije ima posebno vrednost zato, ker je vseskozi preventivnega značaja. Ženske, ki se hočejo posvetiti temu delu, se morajo odlikovati predveem s visoko moralnostjo. Kandidatke morajo dovršiti 5 do G razredov srednje šole ter biti aktivne v kaki socialni organizaciji, biti jo. mora tudi močna in zdrava. Manjše »tevilo jih sprejmejo tudi 7. akademsko izobrazbo. Vsaka mora napraviti najprej poseben tečaj, kjer pridobi najpotrebnejše znanje i* strokovnih predmetov, zlasti iz prava, dr-žavoznanstva in sociologije; veliko važnost polagajo tudi na telovadbo. Po končani te<>» terični izobrazbi se začne praktična pripra™ va pod strokovnim vodstvom, 25. oktobra se bo pričel nov tečaj, za katerega ee je priglasilo 52 udeleženk. Poljakinje trdijo prepričano in samozavestno, da dosedanji uspehi popolnoma opravičujejo obstoj ženske policije, ki postavlja svoje delo na načelo, da se zlo ne da odpraviti z brezčutnim in neusmiljenim kaznovanjem, temveč j*5 treba predvsem vestno preiskati okoliščine in ee boriti proti njim. Zanimivo je tudi kako so na Poljskem organizirane policijske nameščenke. Poleg strokovne organizacije obstoja od L 1927 še posebna organizacija z irneDom »Rodzina Policijna«. Članice društva so matere-, žene, sestre in hčerke aktivnih policijskih uradnikov in tudi vseh onih, ki so kdaj bili v policijski službi. Organizacija ima svoje po-družnice že po vgej državL Njen smoter je skrb za vdove. s'rote in družine policijskih uradnikov in name>či ncev. Vsem tem nudi pomoč v primerih bolezni in brezposelnosti. FILATELIJA Navadno tiskajo znamke v treh vrstah tis a: bakrotisku, knjig:tisku in kamnotisk u. Ti osnovni načini tiska imajo seveda vsak še več posebnih tehnik. Predaleč bi prišli, če bi hoteli podrobno razpravljati o vsaki posamezni. Zato naj bodo d" vol j samo kratki episi, da bodo imeli zbiralci približen pojem o njih. Ba';rotisk ali globoki tisk ima svoje ime zaradi tega, ker se slika vreže, vtisne ali vjedka v gladko ploskev. V to poglobljeno sliko se poten s pomočjo barvnega valja •vtisne barva. Ker je ostala ploskev gladka, se je barva ne prime. Papir se zaradi. velikega pritiska stisne k plošči in vzame iz vdolbin barvo, čeprav pri globokem tisku ne uporabljajo samo bakrenih plošč, ampak tudi jeklene m cinkove, vendar imenujejo navadno ta način tiska v tiskarstvu p:d skupnim imenom bakrotisk. Dosti je znamk, pri katerih se na prvi pogled spozna, da so ' me v ba.krotisku (na pr. avstro-ogrska vojna pošta) vendar pa se ne da ugotoviti, ali- je znamka izdelana z bakrenimi ali jeklenimi ploščami. To je pa pri filatelistu postranskega pomena, ker- mora ločiti samo osnovne načine tiska in so navadno po katalogu vse te vrste znamk, pa naj bedo že z bakrenimi, jeklenimi ali cinkovimi ploščami, označene kot bakrotisk. Ker pri tem načinu papir vselej zmočijo, preden ga daio v tiskarski stroj, da se čim tesneje oprime plošče, je seveda samo ob sebi umevno, da se papir najprej raztegne, po sušenju pa spet skrči. Tako nastanejo razlike v velikosti posameznih znamk, ki znašaj: časih pri posameznih znam ah do 1 mm. Razlika je navadno v tisti smeri papiria, v kateri teko papirnata vlakna. Pri knjigotisku j? na tiskalni ploskvi slika vzvišena. To obratno sliko imenujemo kliše. Kliše ie lahko izdelan v tehniki lesoreza, v rastrskem cinku ln na galvano-plastičen način, časih so uporabljali tudi samo ročni stavek, to se pravi posamezne premakljive črke in okraske, iz kat.e-;h so potem sestavili znamko. Tiskajo se znamke na ta način, da se vzvišeni obrisi slike namažejo z barvo in se potem odtisnejo na papirju. V splošnem uporablja jo pri tej vrsti tiska tako imenovani črtni kliše z debelejšimi črtami za razliko od rastrskega klišeja. Rostrski kliše napravijo na ta način, da prenesej siiko na kovinsko ploščo s pre fotografiran jem in jo tam nekako nazkroje na brez števila majhnih pik, na k?tere se potem prime barva. To je isti način, kakor ga opažamo pri časopisnih slikah. Tam bomo že s prostim očesom opazili, da je vsa slika prav za prav saipo skupina majhnih pik. Kamnotisk je bil v prvotnem pomenu besede način tiska, ki je bil podoben ba-krotisku. Tudi tu je bila slika vdolbena in sicer z iglo, toda ne tako globoko kakor pri bakrotisku. Ta način tiska pa je primeren same za prav majhne naklade. Za pravi kamnotisk vzamejo navadno samo oljnate odtise z originalnega kamna in jih potem prenesejo na večji kamen, po katerem šele začno znamke tiskati. Tudi slike v bakrotisku in knjigotisku se lahko prenesejo na isti način na kamen. Med tem ko se pri bakrotisku navadno vidijo na beli strani vzbočeni obrisi slike, sta obe strani znamke pri kamnotisku čisto gladki. Razen teh treh načinov uporabljajo pogosto še tele vrste tiska: Bagrov svetiotjsk, v katerem so na primer izdelane poslednje bavarske znamke s sliko kralja Ludvviga. Ta tisk je nekakšen bakrotisk, pri katerem se slika prenese na fotografski način na bakren valj in izjedka. Offset (gumijev tisk), ki so ga prvič uporabili pri nemški znamki za I marko s sliko berlinske ijvšte, je posreden nar-in tiska, pri katerem prenesejo sliko navadne a pomočjo fotografiranja na cinko-vo pločevino. V offsetnem stroju naredc potem z nje odtis na gumijasto ploščo in s prfmočjo te se potem znamke tiskajo na papir. Slepi tisk z izboklinami (Pragedruok) je navadno v zvozi s knjigo tiskom. Tu izdelujejo marke na dva načina. časih gresta skozi stroj za knjigotisk dve plošči, od katerih naredi ena tisk v barvi, druga pa vtisne izboklo sliko na slepo, to se pravi brez barve, ali pa uporabijo za slepi tisk ali dve plošči, od katerih vtisne ena izbokline, druga pa vbokline. Tr:tji način tega tiska je dosti bolj zamuden Tu je barvni del znamke že natiskan na ozkih pasovih, ki jih je treba zlepiti, da d bimo nekakšen ve čni trak. ki teče po- | la v nepravilni-barvi ali pa samo ena znam- tem skozi stroj za r.bokli tisk. če so pasovi površn. zlepljeni, se pogosto zgedi, da se obe sli -:i ne ujemata in da je relief premaknjen. Zgodi se tudi, da perem.} v wdi znamke te vrsti: i da kar naenkrat dcfcimo nurr.estu ene dve, ker smo pač naleteli na znamko, ki je bila tiskana na zlepljenem robu d-ch pr -<■".'. To so v glavnem načini meh-'- ničnega t's :a. Imamo pa tudi znamke, ki so prav za prav samo žigi iz gumija, lesa ali kovine. Natisnili so pa na cele pole in potem izrezali. Me 1 najbolj znanimi in najbolj redkimi znamkami te vrctc so stare romunske. Edinstvene so znamke, izdelane s pisalnim strojem (prve izilaja E itan.ske Ugande) in znamke, ki so v ranici kopirane fotografije (znamke iz Mafckinga med bursko vojnr.). Pri izdelovanju poštnih znamk so zgodi pogosto nehote (za5, USA za 90 centov iz leta 1901 itd.) Pogrešne vodne tiske imamo tedaj, kadar jc znamka tiskana na papir z vodnim tiskom, ki ni bil zanjo namenjen. Tipe znamk nam dajo razlike na sliki ali na natisku pri isti znamki, ki so nastale zaradi popravkov na ploščah ali delpih izpre-memb. (na pr. pri naših poslednjih frankov-nih znamkah s sliko kralja Aleksandra, kjer imamo tipo s podpisom rezca in brez njega). Pri pretiskih imamo posrosto razlike v tipali črk in legi pretiska (nemška pošta v Kini). Urejuje Davorin Ravijen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.