Kritikujoči glasovi. ,,Slovenski Narod" je priobčil v 164. številki z dne 20. pret. m. članek -Edinost v stranki", kjer govori o organizaciji narodno -napredne stranke. V tem članku je tudi daljši odstavek, ki se tiči nas učiteljev. Z obljubo, da se o priliki še vrnemo na izvajanja, ponatiskujemo danes brez vsake opazke samo dotični odstavek. -Slovenski Narod" piše: Tudi med učiteljstvom je nastala struja, naj bi se učiteljstvo organiziralo kot samostojna strauka in se odcepilo od narodao-napredne stranke. Ta struja sicer uima dosti pristašev, a za.ela se je, in to se mora upoštevati. Kaj hočejo učitelji s tem doseči, nam je res neumljivo, zakaj u.itelji ne morejo sami sebi huje oškodovati, kakor če se ločijo od narodno-napredne stranke. Kaj pa je danes glavna skrb te stranke? Glavna njena skrb je, kako in s cim bi sepovišale učiteljske plače. Stranka si neprestano beli glavo, kako naj dobi za regulacijo učiteljskih plač potrebnih sredstev. Ce se uciteljstvo organizira kot samostojna stranka, odvzame narodno-napredni stranki najveejo skrb. Radovedni pa smo, kdo bo v tem slu.aju prevzel to skrb. Prav napram učiteljstvu je stališče naroduo-napredne stranke tako, da imajo učitelji pač vse vzroke, se te stranke kar najtesneje oklepati. *Kajti pozitivna korist, kijo imastranka odužiteljstva, je razmeroma jako ms.jbna. Vsa čast tistim učiteljem, ki res za stranko delajo in razširjajo njene ideje. A koliko jih pa je? Velika večina učiteljevjev pplitičnem oziru indiferentna. To se vidi pri raznih volitvah. Saj mi nikakor ne zahtevamo, da bi šli učitelji za narodno-napredno stranko v ogenj in nikomur ne zamerimo, da neče posnemati Jakliča in njegovega nastopanja, konstatirali smo to samo v dokaz, da stranka od učiteljstva nima tega, kar se 5asih misli in zakaj je ne vznemirja vest, da se hoče ustanoTiti samostojna učiteljska stranka. Pojavi, o katerih smo govorili, niso taki, da bi imeli poseben pomen za stranko. Taki pojavi se primerjajo povsod, a povsod so le dokaz, da so v dotični stranki tudi ljudje, ki nimajo tistega, kar je grof de Mun imenoval -esprit du corps". * * V ,,Edinosti" z dne 22. pret. mes. čitamo ta-le dopis: -Nemški profesorji in slovenski dijaki. Kdor pozna povprečno nadarjenost slovenskih dijakov zlasti za učenje jezikov, ne bo mogel verjeti, da bi pri zrelostnem izpitu kar cela vrsta dijakov pisala nemško nalogo 8 Bpopolnoma nezadostnim" uspehom (ganz ungeniigend). Tako se je zgodilo letos na gimnaziju v Mariboru, da je nemški profesor Metzler celo vrsto zrelostnih nalog slovenskih osmošolcev označil z -ganz ungeniigend". A ni se gqdilo samo letos tako. Da tega profesorja ne vodi objektivnost v presojanju nalog naših dijakov ampak animoznost do istih, temu v dokaz navaja celjska ,,Domovina" konkreten slueaj, ko je imenovani profesor leta 1897. označil z -ganz ungeniigend" zrelostno nalogo dijaka ki je semestralno zaslužil povprečno noto -hvalevredno", ki jebil vsaleta nagimnaziji odličnjak inkije poznejenanemškem vseučilišču položil pravniške izpite z odliko! To je eklatantan, kričec, zgled, ki govori cele knjige o razmerah, ki na srednjih šolah na Slovenskem kakor svinec ti_5e naše uboge dijake. To so razmere, ki duše naše talente ubijajo neŠtevilo ekzistenc, ker strmoglavljajo mnogokaterega dijaka, ki bi prav lepo uspeval ob drugačnih razmerah. Takov mladenič, uničen v šoli po animoznosti, odnaša ogrenela čuvstva v življenje, in neredki so slučaji, da je pozneje — tudi če se mu nudi prilika, da bi bil koristeu član te družbe — na žalost svojcem in družbi. Ta nemŠka animoznost na nasih srednjih šolah je krvava raua, in dolžnost vseh faktorjev našega javnega živIjenja je; da združeno iu z vsemi sredstvi delujejo na to, da se ta rana zaccli. Tu je vsaka obzirnost zločin na naŠi mladini iz zato na razroju naroda. nDomovina" pravi, da ima proti [re.enemu profesorju Metzlerju v rokah orožje, ki ga mora storiti nemožnega na naših srednjih šolah! Če pozivljamo ,,Domovino", naj rabi to orožje, ni to maščevalnost ali ščuvanje na denuncijacije, ampak jo pozivljamo, naj v imenu naroda izvrši čin dolžne samoobraue. Če kdo našemu narodu streže po življenju, sili samtanarod, dase brani!" V resnici je nečuveno, kako se po nekod greši pri vzgoji naše mladine. Naši mladi Ijudje ge tudi drugod ne samo v Mariboru naravnost ubijajo, kar je vnebovpijoč greh, a to ne od nemških, ampak celo od slovenskih rok! Sploh smo prepričanja, da nimajo nekateri ljudje, ki imajo opraviti tudi s Solstvom, niti pojma o vzgoji in o ravnanju z mladino. Železna pest in trdo srce ne bosta nikdar plemenita vzgojevalca. Šola ni kaznilnica, temveč učilnica in vzgojevalnica.