Dober Pajdaš kalendarium na n&vadno leto 1933 z doszta lejpim, dobrim i hasznovitim cstenyom, pripoveszti i versusami. nnnnmmnimnn XII. LETNI TEKAJ nnnnnnnnnnnn Tisk Prekmurske Tiskarne, za tiskarno Hahn Izidor Murska Sobota. oarji~ir:x.;f »rrna 8 Janud 8 J n L-truzj C~XTX ~i a^n.n c^t mzjioc"x r ir t s k r t ir r-no r - Szecsen fl na 31 dni Jj —t—Ji—it—e—r-jr -r- •rir-t-t-ir-r r-in Dnfevl ■ Imenik PnminvaganjB vreJminaloBizica 0) Szunce Mejszec zide zahaja zide jzabaja Evang. Lukacs II. 21. Enist: Galat. 3. 23-29. 1 Nedela Novo leto ** 7 48 4 19 10 45 10 26 2 Pondelek Abel Mrzlo 7 48 4 20 11 0 11 36 3 Tork Genoveva d. 3 5 v. 24 m. ■PT 7 48 4 21 11 15 — — 4 Szreda Titusz p. milejše rt* 7 48 4 22 11 29 0 44 5 Csetrtek Teleszfor p. sznejzsno 7 47 4 23 11 46 1 52 6 Pčtek Tri kral. d. vrejmen m* 7 47 4 24 12 7 3 0 7 Szobota Ludšn m. 7 47 4 25 12 33 4 9 Evang. Lukacs. 2. 41 52. Epist,: F tirni. 12. 1- -5. 8 Nedela Pot tri kr.l. M 7 47 4 26 1 6 5 15 9 Pondelek Jultan m. Premeny£vno M 7 47 4 27 1 49 6 17 10 Tork Viljem mrzlo M 7 46 4 28 2 45 7 11 11 Szreda H'gln p. © 9 v. 36 m. -K 7 46 4 29 3 49 7 55 12 Csetrtek Arkjid nesztdlno -te 7 45 4 30 5 00 8 29 13 Petek Veronika + vrejmen 7 45 4 32 6 14 8 55 14 Szobota Hilar p. 7 44 4 33 7 29 9 14 Evang. jžn. 2. 1 — 11. Epist.: Rimi. 12. 6-16. 15 Nedela Po tri kr. 2. 7 43 4 35 8 45 9 35 16 Pondelek Marcel p. Mrzlo & 7 43 4 36 9 59 9 52 17 Tork Antun vetrovje v 7 42 4 38 11 15 10 7 18 Szreda Piroska d. 7 41 4 39 _ _ 10 24 19 Csetrtek Margit C 7 v. 15 m. sh 7 41 4 40 0 32 10 33 20 Petek Fžb. i Seb. sznejzsno HK 7 40 4 42 1 56 10 8 21 Szobota Agnes vrejmen 4E 7 39 4 44 3 20 11 39 Evang. M£te 8 1 -13. Epist.: R »iml. 12 17-21 22 Nedela Po tri kr. 3. 7 38 4 45 4 43 12 25 23 Pondelek Rajmund Sznejg # 7 37 4 47 5 56 1 24 24 Tork Timoth p. mrzlo a. 7 36 4 48 6 54 2 40 25 Szreda Pavla obr. a 7 36 4 50 7 37 4 3 26 Csetrtek Polikžrp p. # 0 v. 20 m. & 7 34 4 52 8 7 5 28 27 Petek Zlatovfistl. t vflterno M 7 33 4 53 8 30 6 48 28 Szobota Karol 7 32 4 55 8 49 8 4 Evang. Miite 8. 23-27. Epist. : Rimi. 13. 8-10. 29 Nedela Po tr. kr. 4. trdi mraz •a* 7 31 4 56 9 4 9 16 30 Pondelek Martina d. 7 30 4 58 9 18 10 27 31 Tork N. szv. Peter 7 29 5 0 9 34 11 36 Sitolefni Kalendar : Zacsitek tnejszeca mlicsao, 11—18 premenyavno, 19—26 vetrorje, potom mocsen mraz. Frvoga je dčn 8 v. diigi, do konca mejszeca 1 t. priraszte. Februar - Sziisec m& 28 dni Dnfevi Imenik PrBiBBniannsi vnjnini i meszeaa Q> Szunce zide zahaja Mejszec zide zahaja Szreda Csetrtek Pčtek Szobota Ignžic p. Szvecsnica Bal&zs p. Korz. Andržs Premenyivno 3 2 v. 16 m. Oblacsao vrejmen. a 7 27 7 26 7 24 7 22 5 1 5 3 5 4 5 6 9 51 10 9 10 32 11 2 0 45 1 54 3 2 Evang. M&tč 13. 24- 30 EoM. : Kotos 3. 12- 7. 5 Nedela Po tri kr. 3. 6 Pondelek Dorothea 7 Tork Tivadar 8 Szreda Aranka 9 Csetrtek Abigail 10 Petek Skolaszt d. f 11 Szobota Berthold Milejše nesztalno, mrzlo vrejmen ) 2 v. 1 m M M -K -K «f 21 19 17 16 15 13 12 11 42 12 32 1 33 2 44 3 57 4 14 5 30 4 6 5 3 5 51 6 29 6 57 7 21 7 41 Evang. Miti 20, 1 16. Eoist.: 1 Knr 9> 24. 10, -5. 12 Nedela Septuages 13 Pondelek Elia 14 Tork Bžiint 15 Szreda Fausztin 16 Csetrtek Julija 17 Petek Donšt 18 Szobota Konrad Voter, sznejg, dezsdzs. C 3 v. 8 m Evang. Lukžcs 8, 4-5. Dpjst.: II. Kor. * 7 11 5 18 7 47 7 58 * 7 9 5 19 9 9 8 14 4*1 7 8 5 21 10 23 8 30 4*1 7 6 5 22 11 44 8 49 7 5 5 24 — _ 9 13 7 3 5 26 1 8 9 41 * 7 2 5 27 2 30 10 20 19 Nedela 20 Pondelek 21 Tork 22 Szreda 23 Csetrtek 24 Petek 25 Szobota Sexages. Alad&r p. Eleonora Gerzon Alfršd M4tyžs ap. f G6za m. Oblacsno Premenyžvno nesztžlno ▼rejmen • 1 v. 44 m. 1, 19, 12, 1—9. Jfr 7 00 5 29 3 45 11 13 42. 6 59 5 30 4 47 11 22 *X 6 57 5 32 5 34 1 40 A 6 55 5 33 6 8 3 2 A 6 53 5 35 6 32 4 23 £ 6 51 5 36 6 52 5 41 6 49 5 38 7 9 6 55 Evang. Lukžcs 18, 31 43. Enist. T Kor. 13, 1- Nedela Pondelek Tork Quinquag. Akos Elemžr -10. Mokro vrejmen. 48 46 44 5 40 5 41 5 43 7 23 7 39 7 54 8 7 9 18 10 27 Sztolaini Kalaadar s Vu cejlom mej«eci de mlacsno Trejmen, szamo na konci mejszeca de deztdzserno. Prvoga je dfen 9 vor 34 min. dvigi, do konca mejszeca 1 ,5ro 25 min. priraszte. ! n Mdrcius - Mali traven =1 8 m& 31 dni 8 □Ol cau Dn^vl PFBDin;ivanyB \0> Szunce Mejszec vFBjmina 1 muzui zide zah£j£ zide I zahaja i Szreda Pepelnica 9+ 6 42 5 44 8 12 11 38 2 Csetrtek Siroplic Vetrovje 6 40 5 46 8 34 --- 3 Pčtek Kunigunda mraz a* 6 38 5 47 9 2 0 47 4 Szobota Kšzmčr 5) 11 v. 23 m M 6 36 5 49 9 36 1 53 Evang. Mate 4 1 -11. Eoist.: . Ko. 6 1 10 5 Nedela Posztna I. H 6 34 5 50 10 22 2 53 6 Pondelek Gottiieb Premeny£vno -K 6 31 5 51 11 18 3 43 7 Tork A. Tomšs nesztžino -K 6 31 5 53 12 24 4 26 8 Szreda Zoltšn sznejzsno 6 29 5 54 1 36 4 58 9 Csetrtek Frančiška vrejmen 6 27 5 56 2 52 5 24 10 Pčtek 40 mantr. rf 6 25 5 57 4 8 5 45 11 Szobota Aladšr 6 23 5 59 5 26 6 3 Evang. Mite 15. 2 1—28. Epist. Thess 4. 1-7. 12 Nedela Posztna 2. @ 3 v. 46 m. * 6 21 6 0 6 44 6 20 13 Pondelek Krisztižn Mrzlo sh 6 19 6 2 8 5 6 36 14 Tork Mathild dezsdzsevno th 6 17 6 3 9 27 6 54 15 Szreda Krist6f nesztalno HK 6 15 6 5 10 53 7 16 16 Csetrtek Henriette vrejmen HE 6 13 6 6 — 7 43 17 Pčtek Gertrud fr 6 11 6 8 0 18 8 19 18 Szobota Sandor C 10 v. 5 m. & 6 9 6 9 1 37 9 8 Evang. Lukdcs 11. 14—28. Eoist Efez. 5. 1 9 19 Nedela Posztna 3. 4? 7 7 6 11 2 43 10 12 29 Pondelek Hubert Premenyžvno 6 4 6 12 3 33 11 27 21 Tork Benedik zacsčtek 6 2 6 14 4 10 12 48 22 Szreda Okt4?i£n szprotoletja A A 6 0 6 15 4 37 2 7 23 Csetrtek Viktor m. prijetno 5 58 6 17 4 58 3 24 24 Pčtek Gabor ar. vrejmen 5 56 6 18 5 15 4 38 25 Szobota Ceplena M. 5 55 6 19 5 30 5 50 Evang. Jšnos 6. 1 15. Epist.: Gal. 4. 21 —31. 26 Nedela Posztna 4. i 4 v. 20 m. 9+ 5 52 6 20 5 45 7 0 27 Pondelek Dam. J&n. Vihčrno 5 50 6 22 6 0 8 10 28 Tork Gedeon mrzlo 5 48 6 24 6 17 9 21 29 Szreda Auguszta neszt&lno t* 5 46 6 25 3 37 10 30 30 Csetrtek Izidor vrejmen 5 44 6 26 7 3 11 38 31 Pčtek Arkdd H 5 42 6 28 7 34 -- Sstoletni Kalancfari 1—12 mrzli vetrorje, 12—17 sznejg i viharje, 18-25 mraz, 26—31 viherje. Pnroga je dčn 11 v. 2 min. dugi, do konca mejszeca 1 v8ro 44 min. prlraszfe. Zacsetek szprotolejtja 21-ga 2 vori 43 min. rpaaaaoaaaPC^OO131^'........ * April - Velki traven lat laaas m& 30 dni 8 8 oaaaai Dnčvi Imenik MmBnytoflnyi vrejmenal mesteca 3 Szunce Mejszec zide zabžja zide zahaja 1 Szobota Hue<5 M 5 49 6 29 8 15 0 41 ivang. J&nos f . 46 59. Epist. 9 . 11 15. 2 Nedela Poszt. 5 n. M 5 38 6 30 9 6 1 35 3 Pondelek R;chard p. 3 6 v. 56 m. 5 36 6 32 10 7 2 21 4 Tork Izidor Mrzlo -K 5 34 6 33 11 15 2 56 5 Szreda Vincenc vOterno mt 5 32 6 34 12 28 3 25 6 Csetrtek Coelesztin nesztžlno nt 5 30 6 36 1 43 3 47 7 Petek Hermann vrejmen * 5 28 6 37 2 59 4 b 8 Szobota Lidia V 5 25 6 38 4 17 4 23 Evang Mate 21. 1 9. Epist. Flliop. 2. 5-H. 9 Nedela Cvetna n. * 5 24 6 40 5 38 4 40 10 Pondelek Zsolt © 2 v. 38 m. f*J 5 23 6 41 7 1 4 58 11 Tork Leč p. Premeny&vno rt 5 21 6 42 8 28 5 18 12 Szreda Gyula p. vfiterno 5 19 6 44 9 56 5 43 13 Csetrtek Vel. cset. mrzlo 5 17 6 45 11 21 6 17 14 Peiek Vel. pčtek vrejmen 5 15 6 47 — 7 3 15 Szobota Vel. szobota 5 13 6 48 0 34 8 3 Evang. Mžrk. 16. 1 —8. Eoistola : I Kor. 5. 6 - i. 16 Nedela Vflzem Milejše & 5 11 6 50 1 30 9 16 17 Pondelek Vflz. pond. C 5 v. 17 m. 5 9 6 51 2 12 10 36 18 Tork Apollon m. Premenyživno A 5 7 6 52 2 41 11 56 19 Szreda Emma mokro & 5 5 6 54 3 3 1 13 20 Csetrtek Tivadar nesztalno 5 3 6 55 3 22 2 27 21 P6tek Anzelm p. f vrejmen 5 1 6 57 3 37 3 38 22 Szobota Szotčr 5 0 6 58 3 52 4 48 E»*ng. janos 20 19 23 Epist. : . J&nos 5 4 10. 23 Nedela Po vflz. 1. Jmsna 1 meazeco C zide zahžja zide zahaja 1 Tork Ver. Peter # 4 36 7 34 4 15 11 54 2 Szreda Lehel Prijetno 4 38 7 32 5 26 — — 3 Csetrtek Hermina dezsdzsevno a 4 37 7 31 6 23 0 58 4 Pčtek Domonkos vrejmen *x 4 41 7 29 7 3 2 17 5 Szobota Oszvald @ 8 v. 31 m. A 4 42 7 28 7 32 3 43 Evang. Mite 7. 15 -23. Epist.: Rim. 8 12-17. 6 Nedela Po szv. tr. 8 Oblžcsno ih 4 43 7 27 7 55 5 10 7 Pondelek Kajetan m. A 4 45 7 25 8 13 6 32 8 Tork Laszl6 neszlalno, 4 45 7 24 8 30 7 51 9 Szreda Emod 4 47 7 22 8 46 9 7 10 Csetrtek L6rinc mokro, 4 49 7 21 9 3 10 19 11 Pčtek Tibor vrejmen. *< 4 50 7 19 9 21 11 31 12 Szobota Klšra ** 4 51 7 17 9 44 12 43 Evang. LukScs 16, 9. Epist.: . Kor. 10. 6-1 3. 13 Nedela Po sz.tr. 9 C 4 v. 49 m. 4 52 7 16 10 11 1 52 14 Pondelek Ozsčb m. ff a 4 54 7 14 10 46 2 58 15 Tork Vel. me*a Neszt&lno 4 55 7 12 11 3a 3 58 16 Szreda Abraham premenyivno H 4 56 7 11 — — 4 49 17 Csetrtek Anasztžz včterno -K 4 47 7 9 0 16 5 30 18 Pčtek Ilona vrejmen. 4 59 7 7 1 29 6 3 19 Szobota Huba -K 5 0 7 6 2 38 6 27 Evang. Lukšcs 19, 41 -48 Epist.: . K or. 12, 1-1 1. 20 Nedela Po sz tr. 10 «!f 5 1 7 4 3 50 6 49 21 Pondelek Samuel O 6 v. 48 m. 5 2 7 2 5 2 7 6 22 Tork Menyhert * 5 4 7 0 6 15 7 23 23 Szreda B szv. Filip Vrocse 5 5 6 58 7 27 7 38 24 Csetrtek Bertalan ploha th 5 6 6 56 8 42 7 57 25 Petek Lajos kraof vOter sH 5 8 6 55 9 59 8 14 26 Szobota Izs6 5 9 6 53 11 19 8 37 Evang Lukacs 18, 9 14 Epist. : t. Kor. 15, 1 - 0. 27 Nedela Po 8Z. tr. 11 5 11 6 51 12 41 9 8 28 Pondelek Agoston 11 v. 13 m. 5 12 6 49 2 1 9 49 29 Tork Ivana glav. v. Premeny&vno 5 13 6 47 3 14 10 45 30 Szreda Rdza vrejmen 5 15 6 45 4 14 11 57 31 Csetrtek Rajmund m. a 5 16 6 43 4 59 — — Sztolefnl Kalendar: Prva polovica mejszeca dezsdzsevno, premenyavno vrej- men; v drttgoj polovici mejszeca tudi mokro vrejmen i vetrovje. Prvoga je den 14 vor 58 min. dugi, do konca mejszeca 1 voro 31 min. kratsisi. PDOPCIC1L' > "jnociciciucniioDOcmtJCiPciac d Szeptember - Mihalscsek j j! mi 30 dni jj Dnčvi Fremenjavanfe srejmena 1 meszeca Szunce Mejszec Imenik C zide zaMja zide zahaja 1 2 Petek Szobota Egyed Rebeka Premenyavno & A 5 17 6 41 5 3? 1 18 5 19 6 39 5 57 2 43 Evang M&rk 7. 31 37. Epistola : 2 kor. 3. 4- 9. 3 Nedela Posz. tr. I2n. A 5 20 6 37 6 17 4 6 4 Pondelek Roz&lia ® 6 v. 4 m. 5 21 6 35 6 34 5 26 5 Tork Viktor 5 23 6 33 6 50 6 43 6 Szreda Zakarias Nesztalno 5 24 6 31 7 7 7 57 7 Csetrtek Regina lejpo, 5 25 6 29 7 42 9 11 8 Pčtek M&la mesa toplo. 5 27 6 27 7 46 10 24 9 Szobota KI. szv. Peter 5 28 6 25 8 12 11 35 Evang. Luk3cs 10 23 -37. Epistola : G?l. 3. 15 22. 10 Nedela Posz tr 13. M 5 29 6 23 8 43 12 43 11 Pondelek Prot. i Jacint C 10 v. 30 m a 5 31 6 21 9 24 1 46 12 Tork Marija 5 32 6 19 10 15 2 41 13 Szreda Ludovika Prijžtno, 5 33 6 17 11 15 3 25 14 Csetrtek Szerčnka jeszenszko, 5 35 6 15 --- 4 2 15 Pčtek Nikodčm vrejmen. «f 5 36 6 13 0 21 4 31 16 Sznbota Edit 5 37 6 11 1 32 4 52 Evang. Lukacs 14 11 — 19 Eaistola: Gal. 5. 16 -24 17 Nedela Po sz. tr. 14. 18 Pondelek Titus 19 Tork Vslhelmin. 20 Szreda Friderika 21 Csetrtek Ma!<§ 22 Petek M6r 23 Szobota T<*kla Voterno lejpo vedrno vrejmen. 1Rf * 5 39 5 40 6 9 6 7 2 45 3 58 5 11 5 28 m. 5 41 6 5 5 11 5 44 5 43 6 3 6 26 6 1 sh, 5 44 6 1 7 44 6 20 sh 5 45 5 59 9 4 6 41 US£ 5 47 5 57 10 28 7 9 Evane M£*e 6 24 - 34 Eoistola: Ga). 5. 25 6 1-10 Nedela Po sz. tr. 15 Pondelek GeHčrt p. Tork Jusztina Szreda Adaibert Cset-tek Vencel Petek Mh&l arch. Szobota Jeromos Sztolelni Kalendar: Zacsetek mejszeca moker, 11— 20 do konca premenyavno neprijetno Prvoga je den 13 vor 24 m. dugi, do konca meszeca 1 szen sze zacsne 23-ga szeptembra 1 Obl£csno 4 v. 36 m. mokro vrejmen. TMT 5 48 5 55 11 50 7 48 5 49 5 53 1 6 8 41 5 51 5 50 2 9 9 46 5 52 5 48 2 58 11 4 a 5 53 5 46 3 33 — 5 55 5 44 4 1 0 26 A 5 56 5 42 4 22 1 48 19 vedrni lejpi dnevi; od vrejmen. v. 38 m. kratsisi. — Je-v. 1 m. pf-if—if~"—»t—ir~ir~ir~iaLJl—it—■»~»-ii—ir—n rt i Oktober - Szvesztvinscsek a md 31 dni laaaaaaaaaaaannaaanaaaaaa Dnčvi Imenik PrBmtnyBVBny! Sznnce Mejszec irtjintnal mtszBci C zide zahaja zide zahaja Evang. Lukacs 7, 11 17. Epist : cte z. o, lo - 21 . Nedela Pondelek Tork Szreda Csetrtek Pčtek Szobota Po sz. tr. 16 Angel varitel Helga Assisi Franc Aurčl Brun6 Arošlia Voterno ® 6 v. 8 m. nesztalno mokro vrejmen O* 5 58 5 59 6 0 6 2 6 4 6 5 6 7 41 39 37 35 33 31 29 40 55 12 29 49 6 12 6 42 4 4 5 5 5 3 7 4 23 5 42 6 51 8 3 9 16 10 27 Evang. Lukacs. 14, 1-11. Eoist.: Efez. 4. 1 6 8 Nedela Po sz. tr. 17 9 Pondelek Denes Premenyavno 10 Tork Gedeon 11 Szreda Brigitta C 5 v. 45 m. 12 Csetrtek Miksa 13 Pčtek Kalrošn lepše 14 Szobota Helen vrejmen M a M HK «f «f 6 8 6 9 6 11 6 12 6 14 6 15 6 17 27 25 23 21 19 17 15 7 19 8 6 9 3 10 6 11 15 0 25 11 33 12 31 1 20 1 59 2 30 2 54 3 15 Evang. M&te 22. 34-46. Eoist : I Kor. 1. 4 9. 15 Nedela Sz v. tr. 18 6 18 5 13 1 37 3 32 16 Pondelek G B4r zdaj zsč me to vsze edno: Csi man kaj, tak pijem i jen I v szirmastvi tak t& zsiven. Csi miszlite, ka je dnesz tak, Kak je bilo negda szvejta, Tak sze jiko v tom norite. Dnesz den nega dela, kifiha, Cslovik zsiv6 tak, kak mfiha, Szemta bizsij, delo iscse. Ga stoj m& ali pa niscse To meni je zsč vsze edno : Ar to vidim i dobro v6m Ka jaz zsč dugo ne zsiven. Talžnyi Franc. Illhilnrna nH7livnQt sztare poznane fabricske hizse vor Suttner je JUUllallla JJaZ,nVUol n0Ta zsepna vora, stero »szaki nas cstenydr dobi zse za 35,- Din, i novo budilnico za 45,- Din. Proti fal cenam obe vori ma-jo dober masin, i do vszakoga zadovolili. — Prave svicarszke zsepne vdre, vore na roke, budilnice i zidne vore, vdre njihalice, lance, prsztanke, nakitne predmete itd. najdemo v velikom preberanyl v velikom kejpatnom divat-ceniki, stero vsza-komi našemi cstenyAri brezplacsno posila tvrdka H. SUTTNER, Ljubljana br. 989. trbe szamo, da zahtevate z dopisznicov. Dobromil caszarov kuhar. V devčtoj dezseli je ednouk vlidao mocsen caszar. K nyemi pride ednoga lejpoga dnčva eden szfiri ribics pa ponfija caszari naj kfipi edno milo ribo, za ribo pa je proszo szto zlatnikov. Caszar sze csGdfije, zakaj je tak m&la pa tak driga ti riba. Ribics nyemi prš vi: ,Csi sto tou ribo poje, vcsaszi de raztno, ka szi zsivina med szebom gucsi." Caszar ribo kflpi, neszč jo v kiihnyo pa osztro zapovej szvo-jemi mlidomi kiihari Dobromili, da neszmi pojeszti niti eden fa-lijcsek od ribe, ar nyemi ovacsi vkraj vszecsč glavou. Kuhar szpecsč ribo, pa nemre premagati, ka nebi odre-zao malo pa pojo. Vcsaszi nato je csao i razmo mfije, itere szo okouli nyegove glave muvile: ,Daj nam tudi malo meszi, csi nej te zatozsimo caszari I" Dobromil more escse malo ribe vkraj odrezati i dati muham; ovo pa neszč caszari, ki ribo zsmajno poje- Drugo jutro more Dobrotni. sz caszarom iti na lov. Med potjov pita kflharov konj casza-rovoga: zakaj ti ne neszčs tak veszelo caszara kak jasz kiihara. Caszarov konj odgovori: »Zato ka je sztiri pa grdi". Lepi kfihar to csflje pa veszčlo zdigne glavo pa sze zadovolno zaszmejč Caszar to vidi pa vcsaszi zri, da je tudi kuhar jo iz ribe. Bio je grozno csemeren. Domou pri-doucs caszar z lovine, zapovej szlflzsabnikom naj kflhara vrzse-jo v temnico, gde naj sziromik merjč od zseje pa od glidi. Zdaj szi caszar premiszli, pa zapovej naj kflhara pripelajo pred njega. Za mili csasz ga caszarovi szlflzsbenicke pripela- jo pred njega. Dobromil sze vrzse pred koulina caszara, pa ga proszi miloszti. Caszar nyemi privi: .Priprivlen szem ti dati na-zšj zsivlenye, ali szamo pod tov oblflbov, da mi poiscses kraljico z zlatimi vlšszmi i jo pripelas k meni". Mladi kflhar oblflbi, da de sou iszkat kralico zlitolasz-ko. Vesz zsaloszten premisliva Dobromil, gde zsivi kralica zla-toliszka, od stere je escse nig-dar nej csfio. Szedij na dvoriscsi pa pre • misliva, da v steri kraj szveta naj ide, da pride do zlitolaszke. Zacsiije na ednoj drevi dve fti-csici, sterivi szta szi szledčcse pogucsivale: prva je privla, da je rincs prišla z otoka na szre-di morja, pa prineszla z morja zlite vlasze z glive kralice zlito-laszke. Frisko szkocsi Dobromil na szvojega konya i bliszkoma sze odtira prek dolov i prek bregov. V ednom gridi zagledne dve vrani, sterivi szta mirale od glidi. Hitro szkocsi deli sz ko-nya i raszekao ga je, nato pa dao vszaksoj vrani polovico ko-nya. Obe vrani szta nyemi za nyegovo dobrotivnoszt oblflbile pomoucs, gda de v szili i naj szamo je pozo<.£. Dobromil ide dale peski i pride do ednoga gorecsega mrav-liscsa. Mravle kricsijo pa bizsijo na vsze kraje. Dobromil hitro sz kolaposom zajmle vodo z potoka pa pogiszi ogenj. Vsze mravle szo sze nyemi zahvilili za nyegovo pomoucs i szo nye-mi oblflbile szvojo lisztno pomoucs, szamo gda de v szili naj je pozovd Nato sze napoti Dobromil dale i pride do morja. Nijde- tam dva ribicsa v stfikanyi za zlito ribo, stero szta ravno po-tegnola z morja. Dobromil je to ribo kQpo i jo je piiszto nazij v morje, med tem nyemi je riba oblubila szvojo pomocs, gda de jo potrebuvao. Zdaj sze dobromil prepela na otok, pa proszi kralico za szvojega goszpoda nyemi zazsel-jeno zlatolaszko. Ocsazlitolaszke, kro Krutobor zakricsi csemerno: Ti tovaj 1 Kak prideš ti do toga, ka bi ti dao zlitolaszko? Zato zgfibis glavo. Csi mi prineszšs vodo zsivlenya pa vodo szmrti, te ti osztane zsivlenye. Brezi od-povedavanya privi Dobromil, da de sou. Kril je zadovolen i kfl • har odide, ide v log pa pozovč vrano na pomoucs. Vrana prileti, pa ga pita ka zselej ? Nato pita Dobromil vrane, csi nyive znita gde tecsč voda zsivlenya i szmrti ? Nyive pravita ka znita. Dobromil proszi naj nyemi po-kizseta pout do tiszte vode. Za edno w8ro prineszč Dobromil krili Krutobori vodo szmrti i zsivlenya. A hudi krao privi: „Zlitolaszka je mela lancsek iz biszerov pa rubinov. Kak sze je ednouk sgtala sze nyej je lan-cek razszipo. Idi pa poiscsi zgii-blene biszere pa rubine, csi nej ti dam odszekati glivo. Dobromil odide pa pozovč mravlje pa je proszi naj nyemi poiscsejo zlatolaszki.ne biszere pa rubine. V naj kracsisem csaszi szo nyemi mravle poiszkale vsze biszere pa rubine. Dobromil je nesze k krali, krši nyemi privi: „Mela je moja hcsi zlatolaszka zliti prsztan pa nyej je szpadno v morje. Tč prsztan mi poiscsi, csč nej mi je tvoja glava nej vredna niti sztire mekle." Kfihar leti k morji pa pozove zlito ribico, stera hitro priplava k bregi pa pita kiihara ka zselej. Kuhar nyej povej ka zselej meti zlatolasz-kin prsztan. Ribica nyemi pravi: „Da rri tiszti prsztan edna grozno velika riba, steroj de ga tes-ko vzeti. Probala mo vzeti nyej ga", obliibi nyemi ribica i nato odplava v globino Dobromil csaka i csaka. Zamalo sze ribica pokizse i nyerni vrzse prsztan na breg. Dobromil ga veszelo vzeme gori, pa ide zsnyim pred ocso zlatolaszke. Kralj Krutobor grata prevecs csemeren, da vidi ka je Dobromil vsze szpuno, ka nyemi je zapovedao. Prevecs rad bi nej dao szvojo hcsčr, vsze szi je premislivao, kak bi po-gflbo Dobromila. Escse edno szi zmiszli. Kuhara pela v veliko szobo, v steroj je bilo dvanaj-szet dekeo z zakritimi obrazi. Kralj pita Dobromila naj nyemi pove, stera med temi deklinami je zlatolaszka moja hcsi. Pa hitro. Cse v peti minutaj ne poveš, zapidnes pod szekiro. Prevecs sze presztrasi Dobromil tej recsi. Nato pa prileti milja mimo nyegove glave pa nyemi za-brni v vuho „pokizsem ti jo". Nato muha szede na glavo ed-ne zakrite dekline, pa glaszno kricsi: „To je zlatolaszka ni edna druga nej". Dobromil pokizse na nyo, 6tera je tlidi v iszti-ni bila zlatolaszka. Zdaj kralj Krutobor da szvojo zlito laszko hcser lepomi kOhari. Dobromil jo nemfidoma odpela pa vzeme sz szebov vodo zsivlenya, pa vodo szmrti, da jo ponudi szvo-jemi goszpodi. Caszar sze kraljice zlitolaszke prevecs razvesze-li, da je pa zse prevecs sztiri sze nameni pomladiti z vodov zsivlenya. Dobromil pa zlitolasz-ka nyemi moreta zapriszegati, da je to reszan voda zsivlenya. Caszar scsd probati, žito zapove caszar ednomi szoldaki naj od-szeka Dobromili glavo. To sze tudi zgodilo. Nato zapove caszar zlatolaszki naj kuhara ozsivi. Zlatolaszka vzeme vodo szmrti pa poškropi z nyov obglavljeno |eio i v tisztoj minuti sze odsze-kana glava pa nazdj prime tela. Zdaj polijč kralica Dobrcmila escse z zsivov vodov pa vcsaszi szkocsi Dobromil na noge pa je včksi pa mocsnejsi, kak je bio prvle. Vidi to caszar pa hitro ide v szvojo szobo, pa zapove szvo-jim szlugom, da ga naj razszeka-jo pa te naj polevajo nyegove falate tela z vodov zsivlenya. Szlugi to »csinijo, pa te polevajo razszekano telo z zsivov vo- dov. Reszan szo caszarovi falati telo ozsiveli pa szo sze zacsnoli gibati szamo malo, szprijčti pa szo sze ne scseli. Szlugi sze pre-sztržsijo, pa bizsijo po Dobro-mila. Kflhar pride pa pravi, da bi mogli najprle nucati vodo szmrti i potom vodo zsivlenya. Zdaj je pa zse vsze prekeszno. Caszara szo vecs ne mogli zbuditi od szmrtnoga szna. Dobromil szi je vzeo zli-tolaszko za zseno pa poszto caszar v devčtoj dezseli. Notri poszlo: JAKISA VILJEM Fokovci. Pripovest od Ednok sveta je bio eden cig£n, ki je bio velki siromak, meo je pa velko drflžino, dosta dec. Ne je pa meo živeža i ne penez, da bi si kaj kOpo. Vsig-džr se je tožo, zakoj ga že ednok Vrdg necdnesč. Ednega lepoga dneva Vržg pride na dom cig&ni. V lepoj čarnoj obleki je bio oblečeni ali cigan ga itak prestrašeno pita, ka ščč ? Po tebč sem prišeo, dr ne-mam mira od tvojga vnogoga spominjanja. Zdaj hodi z menov da boš mi hlžpec. Cigan se je hitro spakivao i pri v i ženi naj lepo ravnava i pazi na deco. Na to Vr£g i cigan ideta na dom, kda pa ideta že preči čas prideta do edne črešnje, štera je puna bila i so lepe rdeče bile. Vrag hitro skoči k črešnji primle za vrijek i jo prigne do zemle. Zdaj pršvi ci- Vragž i cigana. gani, ka n&j jo držij tečas ka se on najej. Cigan primle za črešnjo i drži. Ne pa mogo dugo držati i je pfisto črešnjo. Vržg je bio na črešnji i vrijek ga je švignil prek bregd. Zdaj si misli kak je močen tč cigan, ka njemi je to včino, komaj je gorik stano. Zdaj ideta dale. Kak sta prišla na dvorišče že je zgrabila Vra-gica dvoje dugo vože, naj ideta v log po drva dr nema ka bi zakflrila. Vr^g i cigan prideta do loga, tO Vrdg hitro zgrabi velki bor i ga včstrgne, pa tak drfl-goga. Cigan pa to glčda i si premišldvle, da on to tak nede mogo napraviti, zato priveže voze za eden bor i začne tlečti odzvuna loga okolik. Vrag ga pa pita ka dela ? Cigan pa pr&vi ka on celi log odnesč naednok, hr se ne plžča telkokrdt hoditi. Vrag njetni pravi nij nja, vidiš ka je to ne naše, rajši nika ne nesi. Vrig žmetno nese vel-ke borč, cigan pa prazen lepo fflčka za njim. Kak domo prideta je Vrpgica pa čikala na dvorišči pa je dila vsakomi edno velko posodo naj prineseta vodo cigan je prizno komaj zdigno, prideta do stfidenca, Vrag zajm-ie vodo cigan pa začne brsati okoli studenca, zdaj ga pa pila Vrik ka de delo. Ogan privi, ka on celi studenec odnesč domo, ka nede trbelo telko hoditi, zdaj pa privi Vrak, ka nesmi celi stfidenec vkradnoti i nesč sam obe pune posode. Prideta domo, Vrig privi svojoj ženi kak strahšno je močen te cigan. Zdaj vzeme Vrag dva biča ka ta šla pokat. Začne Vr£g pokati tak ka se grmelo i bi cigan skoron glflpi grito. Nato privi Vrag cigini ka zdaj pi nij on poka. Cigan se eden čas prepeče i si začne okoli glavd obroč devati. Vrag ga pa pita zakoj to dela. Cigan odgovorij ka žito ar on tak poči ka njemi gliva zna razleteti. Na to se njemi vrig moli, ka nij na njegovo tiidi dene. Cigan je zdaj šo i njemi je tak obroče gorik sklao, ka je vrig ne vido niti čuo. Zdaj vzeo eden hamer i trikrat fejst praščo Vragi po glivi tak ka se pijen grito. Zdaj privi vrig ženi. Ne-vem kak se rešiva toga cigina, strahšno kikšo moč mi. Skoron bi mi gliva rizno spidnola tak je počo. Zato sta sklenola ka ga večdr bujeta. Cigan pa, ki je to vse čflo, je šo i je pod blazino djao eden stari železen možir, on se je pa pod postel skrio. Ob polnoči pride Vrig i njegva žena vsaki z ednov sike-rov. Obprvim vdiri Vrig tak ka se cinkalo, nato Vragica tak ka se sekira strla. Nato ideta spit. Zdaj cigan napre pride i se doli leže pa spi do gojdne. V gojdno ide v tisto hišo, gde sta Vrig i žena spali. Vrig i njegova žena z čfidnim pogledom glčdata cigina i sta se zosagala. Vrik njemi di vrečo zlita, samo nij se ga reši. Ali cigan je za-poveda nij njemi domo nesč. Vrig vzeme vreče i si na plčča liičij potem ideta domo. Kda pa prideta pred hišo tam pred njeva bežij celi šereg mili ciginov od toga se je Vrig tak zosago, ka vreče doj pfisto i odbeža. Zlat pa tam se je razsipo. Cigan si je pa kupo vse ka njemi je trbelo. Ešče meni je dao 4 zlatnikov. Mogoče ešče zdaj žive či je že ne vmro. Notri pošlo: Šebjanič Karol Sulinci. Duge vlaszč, kr&tka pamet. Sztiri profeszor z pipov v vOsztaj hodijo po dvori i vu szebi mrmrijo. — Ka pa iscses i mrmraš, ji szpitiva zsena. Ej, nyij me, ka ti znis, da duge vlaszč i kritko pamet mis, kak vszika zsenszka, štera je tiksa kak szi ti — ono pa ddnok ne-vejs, gde szam jaz mojo pipo pozibo. Mož i Ednok pred bojnov, tam gori na Štajerskom v ednoj visi je živela edna družina, gde je mcž z svojov ženov nigdšr ne živo v mčri, nego či ga je žena Vaj pitala vs'gdir čemerno od-govoro naz&j, ka nemre drago vcsiniti ka eden drfigi pisker vodo prelejva. — Zdaj pa nekaj opišem o njegovi hištoriji. Zima je mtnola, prismehž-valo se je sprotolejšnje sunce. Florijan i njegova žena Frančiška sta sprotolejšnja dela samd odpravila. Prišlo je pa okšpanje, kukorca je silila, trbelo je prositi okapdče. Mož, Florijan je dobo nekaj žensek za okdpanje kukorce. Veččr erčč Frančiška svo~ jemi moži: Zndš ka Florijan ? Viitro ti domS ostaneš, ka mo jas šla v6 z liickimi na njivo. Moja žena Frančiška to sem jas eJnok čako, ka kaj drligo tudi včinim, nemo samo pod rorom stao i eden drugi pisker vodo prelevao Žena njemi je vse gor dala ka naj spržvi delavcam : Speči njim štrukle, skfihaj meso ino napravi šalžto. Vgojdno rano stane Frančiška, skuhala je zajterk delav-com, no zajtrki pa ido na delo. Žena njemi ešče pr&vla ka n&j nepozabi ob deseti jiižino poslati i odišla. Florijdn, kak delaven mož se pripravi k svojemi deli. Naj-prle štruklne napr&vi k mesi i pita svojo osem let staro Tinico za kelko je mela šego mama kvas prinesti. Tinica odgovorij ka za eden dinSr. Za eden din? Eh baba je baba, idi pa prinesi žena. za deset dinarov. T?sti čas ka je Tinica po kvas odišla je djao meso kfihst, ali pozžbo je na meso vodo vlejati, fejst zakuri i ide v ogradček šalšto bržt, tisti čss prinesč Tinika kvšs, zdaj nja ogradčekova dvorca odpreta i ide štrukle rnesit. Z velkimi čarnimi nojltami mejsi Florjan, ali zdaj pa čfije deset vSro biti, more poszlati jiižino delavcam. Na hitroma spakiva čaren kruh i špeh, namesto jabočine pa pomotoma domščih jesih odnesfe. Kak Florijan prinese jflžino i okapači jesih koštavajo eden driigoga poglčdne, ka so za pijače dobili, ali žena Frančiška pr&vla, da vendar od vnogoga dela se je zmoto. Kak je Florijžn domo prišo že ozdalčč vidi ka se nad ror nebeško kadij, odprl kuhinjske dveri, tam vidi osmojeno meso na štero je poz&b« vodo vlejdti zdaj se zagledne v ogradček vidi ka so dvčrica odprte ide da je zaprl ali tfi pa vidi ka so goske vse šal&to fundale. No si misli, mesa nega, šaldte tOdi ne te pa napržvi štrukle, ide v hišo ali se ga groza mela, da vidi ka tisto vse prek odišlo i je sto pun tista. Mož Florij&n je zdaj že ja nej znao ka n&j dela? Eden&jst vora je, zda si zmisli, ka de šo i podoji Šeko i njim mleko d£ za obed. Ide v štalo tam vidi ka prasci se ščrom drče j o po Štali i eden že mrtev ležij pod Šekinimi nogami. Zdaj str&hom začne dojiti, ali kak srečen člo-vik, ržvno te gda je že puno meo dogojnico, je Seka ščufik-nola i se mleko vse razlejalo. V6 ide z štale, čaje ka pol-dnč zvonijo. Ka naj dela, obeda nikšega nema. Hitro gor na štale ide i se skrije. Domo prido okapačje. So-sidova Katika je šla prva kuhinjo, gda vidi zamizano vodo i žežgino meso, ide v hišo ali — Jezuš, Marija, skriči — pun sto i pod testi tnuh pa puno na testej. Hej, da nam pa fejst obed pripravila ta nova vertinja. Frančiška pride notri i vidi ka se je zgodilo, jo sram gr&ta. Začne koriti i hitro nekši obed napravi. Po obedi delavce nazij zgo-ni ona pa domž ostane. Ka či je že obed slab bio napravi te dobro večerjo. Veččr je grito ali Fiorijana ne bilo. Poponoči, gda so delavci odišli pride Florijžn doj. Fran-ciško je pohvalo, ka takše ver-tinje nega kak je ona. I od tis-toga časa mao je Florijžn merno živo z svojov ženov. Notri pošlo: Eduard Oček Križevci. Potnik brez karte. Ščst veseli lovcov je šlo z varaša na jerebi. Eden med njimi je debeli možak bio, ki je komaj prisopo za ovimi na že-lezničko postajo. Po navadi je eden za vse pajdaše kupo potne karte. Misleč, ka se je zdaj tfldi tak zgodilo, je debeli jager z velkim triidom gorpriplezo na vlak, kde si je dolibrisao debele kaple znoja i pihao je kak ma-šin pred vlakom. Vlak začne iti. „Šteri pa raa naše karte?" pita debeli. »Naše karte?" odgovori eden. „Jas jih samo pet man. Mislo sam, ka si ti sam zeo karto." Debelomi so ešče bole debele kaple pota tekle po obrazi. „Hja, tu nega drfige pomoči, pod klop si ležeš, ka te konduktor nede vido" pravijo pajdašje. I vseh pet ga je riva-lo, tlačilo, dokeč so ga pod klop spravili, kde je kak jež kfip potegnjeni ležao debeli strelec. To je bio strašen frtao vfi-re. »Bole se vkup potegni!" „Noge bole notri vleči, ovak te vpamet zeme!" »PstI tak sopiš, kak mašin; čiio de te." Tak so ga dražili prijatelje. „Jaj, vkraj bom; jaj, to de mi smrt," — stonjao je debeli. »Tiho, konduktor ide." »Karte, prosim," zglasi se ostra reč konduktora. Debeloga pod klopjov ta reč tak strašno zadene, kak trobente slednje sodbe. »Tfi je šest kart, kde je pa šesti potnik?" veli konduktor. „Božno njemi prišlo, pa si je eti pod klop doli le-geo," pravijo pajdašje i vovdari ž njih smej, šteroga so že komaj zadržavali. Debeli se je po-mali včprikopao s klade i svoje prijatele je ne z najlepšim imenom pozdravlao. Notri pošlo: Vegrin Štefan Rakičan. Mrtvec steri zsive. Ne csfidiijmo sze na tom. Ar je to prava isztina, ka ete nas mrtvec, od steroga je eti gucs — zsivč. Leta 1932 szem v edni Pol-szki novinaj csteo to n &lo zgo-dovino. V Varšavi k policiji pride eden v raszcseszanom gvanti ob-lecseni, tepesnek vidocsi cslovik, steri szliizsbo delajocsemi uradniki pr&vi: Eden žtresz bi rad zvedo. Uradnik vroke vzeme pero, falijcsek beloga papdra i na sztranko pogledne: Ime? Grzsukimurszki Pavel. Biirograta gor pogledne: Ne razmitn. Proszim sibi-lizerajte I Grzsukimurszki sibilizera. Sztanflje? Proszim, to je tiszto — ste-ro bi jasz rad znao, ka gde szta-nOjem. 1915 leto szem k vojakom odiso. V kratkom vremeni na front, potem kak zgržbleni v Ruszijo od kčc szem zdaj domo priso. Rad bi znao ka je z mo-jov familijov i gde sztaniije. Grzsukimurszki Pavel csš ka fertdl vfire, csdka pou vore, edno v8ro, mogocse escse du-zse. Potom ga pozovčjo notri. Vi szte Grzsukimurski Pavel sujszter, rojeni 1889 v Przs-mijsli. Katholis? Tak je, odgovorij Grzsukimurski. Uradnik sztepe ž glavov: To je »e mogocse 1 Grzsukimurski Pavel sujszter rojeni 1889 v PrzsemijsH katholiski ne zsivč, ir je 1917 leta juliusa 23. v ednoj ruszoszkoj včszi szpadno. Ne szem szpadno, szamo szem plazerani poszto, po tom zgrablen*. Tfl sztoji, ka szte mrli, — nervozno pršvi uradnik. Od ednoga u-adnika to niscse nemre zseleti, ka bi sze on dugo z ednim mrtvecom mantrao, zadoszta nevole ma z zsivimi. To bi lepo vo vidlo, csi bi vszaki viteszki mrtvec sze priso, szvojim zemelszkim delom nevolo delat. Žito je pa rasz-tolmacso mrtveci, ka tecsisz nemre nika napraviti, dokecs je za mrtvega priglasenye ne nžzaj napravleno. Gde bi pa to n?zaj napravo? Pri ziupansztvi ? Držgi prijatel, ne miszlite, ka ido sze jaz celi predpolden tfl z vami mantrao 1 Szo escse drflgi tfidi na szvejti . . . Grzsukimurski je ne mfszlo nika drfigo, kak szamo to ka proti vszčm uradnim potrdilam, stere szvedocsijo nyegovo mrtel-noszt, on je na szvejti i zsivč. Pri zsupansztvi ga poszlfih-ne eden piszacs, i nyemi ercsč : Ne zsslosztijte sze. Ve mo zse napravili Gdč mite papčre ? Papčre ? — tiszti szo sze mi v »pitali zgtibili. Zsalujem, brez papčrov je ne mogocse nika napraviti. I nyemi tanacsuje naj sze odpela v szvojo rojsztno obcsino, i tam szi naj szproba rojsztno szvedo-csansztvo szpraviti. Sze vfipam, da szte me razmeli ? — brez rojsztnoga szvedocsansztva mi je ne mogocse nika napraviti. Grzsukimurski ga je razmo i sze odpelo v szvojo rojsztno meszto. Przsmysli pri maticsnom uradi preglčdnejo mrtvoga suj~ sztra navolo. Z dobrim djanyom ga potrostajo i nyerni tanacsfi-jejo: ka naj szi ednoga szvedo-ka szprdvi, steri ga pozna. Nžtjbokse de pa, csi gor poiscse nyegovo fa milijo, i nye-gova zsena poszvedocsi, da je on tiszti, tak brez vszdkse tes-kocse dobi] rojsztno szvedo-csansztvo. Grzsukimurski Pavel, Przs-mysli zvedava za szvojo famili-jo. Od ednoga pozržnega zvej, da je nyegova zsena v Krakovi. Odpela sze ta Tfl poiscse szvojo dovico zseno Sztaniszlavo, stera nyemi pa na krdci raztol-macsi, ka sze je Bogme ona zsč drflgi kržt ozsenila. Ka bi pa delaia ? Cst je zse enkrat dovi-ca? Escse lepo je od nyč, ka tč drflgi mozs je tfldi sujszter — sujsztra sze zela i tak je nyego-voj mestriji včrna osztžnola. Ali csfljes, Sztaniszlava — pravi nyej — telko pa itak mi bodi na pomccs ka bos z me-nov sla k notžri i tam piszme-no poszvedocsis, ka me poznaš. Ne dragi prijštel, ržvno to ti nemrem napraviti. Poszlflsaj eszi — csi ti zsivčs, tak moja drfiga omozse-noszt je ne veljavna. Jaz pa z tem drflgim mozsom man štiri decč, za to pa ga nemrem za-piisztiti. Vidiš, zavolotoga nem-res zseleti, ka bi te poznala. Grzsukimurski je meo dobro szrce i je ne zselo szvojoj Szta-niszldvi szlaboga. Ali on je li vszako formo zsiveti miszlo, zato pa je zveddvo po tisztom zsupniki, steri ga je okrszto. Sztžri pop je escse v zsivlenyi, i zsivč v Becsi. Grzsukimurski sze zna je ne rnogo dobiti pot-noga liszta, &r oficiel escse ne zsive, i ržvno tak tudi je ne dobo vizum ; prisziljeni je biu po szkrivnoj poti prek polszke-csehoszlovaske. kak csehszlo-vaske ausztrijszke meje vtihotapiti. G>dvno ka je v Becs priso, i tfl je gor posszko sztaroga ple-bžrsosa^ steromi sze pritozso v kak soj poti hodi. Brez nad?.lnye-nega je dobo krsztni liszt, v ste-rom sztoji, ka sze je Grzsukimurski narodo 1889 leta i ka ga je on okrszto, na stero sze escse dneszdfcn dobro szpomina. Bdr zavolo toga szpominanya zato goszpon zsupnik nedo prišli v pekeo . . . Na Varsavskoj policiji krsztni liszt poglčdnejo i sze tana-csfljejo, po sterona na to pridejo gor: csi koga szo 1889. leta okrsztili, zavolo toga je escse ne sztžlno, ka sze je tiszti tudi narodo. Za to eksztra rojsztni liszt trbej. Nžjbokse de, csi sze znovics odpela Przsmysli ma-ticsnomi uršdi, i tam pok&zse krsztni liszt, tak na to znž biti ka de dobo rojsztni liszt. ' Po dugom szem-td vandra-nyi, kak enkržt v Krakov pride, tč prvi cslovik, z sterim sze naj-so, je bila nyegova Sztaniszlžva, v csarnom, zsalosztno oblecse-na. Mrou je ny£ni drflgi mozs pred pžr tjednom. Ali to sze je nej prvi kr&t zgodilo zsnycv, ka je dovica poszt&nola. Od toga szi lejko premislžvamo. — Zdaj je Sztaniszlžva ponudbo ddla szvojemi prvomi mrtvomi ali escse itak zsivčcsemi mozsi, da nšj znovics ozsenyeniva po-sztaneta, žr po tom drflgom mrt-vom mozsi vecs niksega zadr-zsžnya. nega. Sujszter sze na to j ponfldbi ne doszta premisl&vo. Prevzeo je ocsinszko duzsnoszt zmeszt poszt&nyeno obri vžkse familije, ravno tak od szvojega prednyžka sujszterszko mestrijo. Pokojni je bio szatno z ednoga sztana gledocs nyegov napred-ny£V, žr tudi lejko pravimo na-szlednik. Po tom sze je nas mrtvec, steri zsive, ne vecs brigo za szvoje papere, steri bi ga ozsi-vili. Zakaj bi to bilo potrebno! Csi zse enkrit zsivd kak mrtvec, tak tiidi kak mrtvec lejko merje. V bratvo v moji goricaj. Glčte decski Ote z menov Na bozs? breg v gorice Dobro vino Tam pijčte Z moje lasztne pivnice. Zemte decski V roke pun vrcs I dobro potggaite. Da od zseje Ne te mrli Polek bozse kaplice. Znate decski To je ono Z mojega brega vino, Stero szem jaz Szam pripovo, Szamo li ga, li pijmo. Polek vina Pozabimo Vsze to velko nevolo. Žito pa mi Tfidi mejmo Zse enkrit dobro volo. Z dobre vole Vszi naenkrit Zdignimo gor kupico Z dobre vole Vszem na zdravje Do kaplice szpraznimo. Naj zsivč zdaj Nas vinicsir Steri je do zdaj pazo Naj zs'včmo Mi vszi tiszti Steri ga kostavamo. Igraj goszlar Nij plešemo Da zopsztom vremen ne mine Steri nede Tfl zdaj plčszo Tisztomi je pesz imč. Bog nasz zsivi Nij vsze poprekl Steri szmo zdaj tu vkuper. Bog nam nij da Ka kleti pi Vszi pridemo tu vkuper. TALANYI FRANC. ISnlr fhirrn trni 'fifo11'- tou sze naprej nemre tocsno povedati. Ali AUft UUgU t/pL /CILCn., teliko vsz&komi szigurno lehko povejmo, da sze po rždnom ravnanji i varvanyi 'zaloudca i vsej orgdnov znatno podu'z&va 'zitek. Ar od tej neszmecsenoszti viszi prelejvanje, aH tekaj krvi po cejlom tejli, brez steroga nega 'zitka. Zatoga volo pij&jo zdravi liidje od vrejmena do vrej-mena z-zdravniskoga planinszkoga bilja (Ilsztja) „PLANINKA"-čaj-Bahovec, da sze temelno csisztijo i obrdnijo prouti prerAnoga ovapnenya i trganjra 'žile. Za bole-csine prav delOje tč „PLANINKA"-Čaj-Bahovec. Dobi sze v-plombirani paketaj po 20 Din vn apotekaj, ali pri Mr. L. Bahovec, apoteki v-Ljubljani (Kogresni trg). Rdeča remenka. Šindor nedi Kovičovim! Zaka ne, mama ? Gizdavi lOdjč so tisto! Kak to ? Tak ! Zapomli si! Lepšo hišo mijo kak mi, z- ciglom pokrito, zozidani ror, okolik hiše lepi plot i dvi plflga zeml6. Ko-vičova Žužka rada nosi lepi gvant, pa tak gizdivo hodi kak piva. Kruh mesijo mati mesto njč, ravno tak drva i vodo si sami nosijo. Ti dekla je ne za tebe ! Ali, ali mama, zaka gučite tak proti ? Moj sinek, jaz dobro znam, ka gučim, istina ka njo nepoznani z bližnje strani. Ali očo, očo dobro poznam ešče z mladi let, kakši je v mladi letaj oča bio, takša je njegova hči! Ka pa či je druga ? Si že gučo z-njov ? Samo ednok ! Pa si jo že večkrit sprevodo? Ne, samo ednok. Te pa maš vfipanje ? Mani Ka pa či ti košaro di ? Te jo tam postim. Jeste več dekeo na svejti. Tak je prav — erčč mati — vej več dekeo jeste. Za mene samo edna — si misli Šandor. Tak je tak, Šandor — erčč mati — miš pamet, či si gli si-romik, miš zdrave rokč, za vsikdenčšnji kruh proso nikoga neboš. Na ednom konci občine, v ednroj miloj hišici sta si mati i sin tak zgučivala. I na driigom konci edne velke zidance, v ed-ne kočuje napreženiva dvi konja hržeta i bršeta, tak danjeva to- ga velkoga verstva bodoči mlidi včrt komaj nažij obdržij. Na trnici stoji pod bajusami drže-čov pipov štiri Porčdoša i gi-zdivo glčda svojega edinoga sini, v šterom vidi sam svoje mlide lejta, gda je on tfidi po takšoj noriji hodo, kak zdaj njegov sin! Ferko 1 čuješ I Pazlivo i po mali obričaj kupico, ir te nebi v sramoto djali teva dvi konja ? Ne bojte se oča. No, no, jaz sem tfldi bio na Vflzemski pondelek takši trej-zen gavaler, kak si ti zdaj, ali samo predpoldnčvom . . . Ka pa s tem ščžte povedati ? Ka bi jaz dnes nebi pio f Ve pa znamkar neideš v vogledi ? Tak nikak . . . No, glejte 1 Na fašenk je ploj vozo, zdaj pa . . . Zdaj pa se ženiti misli — ste šteli povedati. Rivno tak sem ne mislo, ali . . . Ali?. . . Norčiriti se misliš, norčiriti. Mili ritar je bio njeni oča. Ja, stoga bi vama nonč na žnjoro ne bi dojšlo, ir je to samo hči, štero na drobne peneze nemre gori meniti. Pa naša Franca je ž6 tudi ne več mila 1 Ka šččš žnjov ? Dnes vfltro moži dobij. Za to je. Pa v možinovo hišo odide. Te pa ? Tč pa što de nam kuhae? Znamkar jaz ali pa vi sami 1 No idi, idi, pa brezi ženske domo ne pridi. Jaz ti nika nemo brano, lejko včiniš kak sam šččš. Kak je Ferko, te bodoči mladi včrt, cfigle napusto, so konji tak skikali i bežali, ka se je driigo ne vidlo, kak samo žerjivo perinje, štero njim je od potkovi letelo. Šandor je peški stopao z-domi svojimi svetlimi črevlami. Materne rečij so njemi ne dalč mčra: neidi moj sinek, ta je ne zatčbe. Ali on je li odišo. Ferko se je z konjami na vrata notri obrno, Šandor pa na dverca. Tak sta obadva naenkrat prišla Kovačovim. Žužka je med preklitnimi dverami stala. — V belom batist gvanti je tak v8 glčdala kak z-nebes prihajajoči angel. Šdndorove oči so samo lejpi beli gvant vidle, šteri je njegve bodoče žene lepoto po-krivo. Niti to je ne vido, ka se Žfižkine oči Ferki smejejo. K studenci, studenci Žužka — kričij Ferko, kak je doli s kol skočo. Za mojo volo tudi v stfidenec lehko skočiš, či se ti tak vidi — erče ŽiiŠka, jaz sem pa ne tak nora, ka bi se daia po-levati v etom mrzlom vremeni. Oba dečka včni pfistij, ona pa notri odide. No vidiš prijatel, ti si dobo tvoje, dnes se že več ne po-lejvajo z vedrom - erče Šandor — nego dišeča voda je v šegi. S tem zč žepke vopotčgne eden pol literski glaž, šteri je napunjeni z .Otkolon vodov", štera je tak bela kak mleko, s takšim se dnesden šika polevati deklinski liliom. Ferko se na glas zasmeje, kak zagledne pivski glaž i žepa vopotčgne mali eleganten par-fumski giažek, šteri je celo sobo napuni z dišččim zrakom. Na Žfižko zeldne kaplice kaplejo skoz srebrnega štoplina, štere tak izgledajo, kak na sprotoletje ta prva zelčna trava. S takšov dišžčov vodov samo gospocke gospodičine škropijo. Šandor žalosten postane. Kovačov oča zovčjo: Hodi notri Ferko — pa ti tudi Šandor. Zfižka se za dveri skrila. Ali ajta — cvili Žužka — zakoj ste ovadili. Jaj, jaj, Ferko, že dojde, pusti me, že sem vse mokra. Šandori pa niedno reč ne privi, tak da bi ga niti tam nebi bilo. Po tem si sčdejo k pre-stretomi stoli, jejo i pijejo. Kovačov oča svoje to nijbolše vino z peovnice nosijo, štero se za malo tudi vidi na dečkaj. Ferko čaka, da bi Šandor odišo, Šandor pa na Ferka. Eclnok samo Ferko erčč: Ka je pa z redččov re-menkov. Šandor tudi pravi: Jaz tudi to čakam. Zfižka skoči i prinesč dve remenki. Edno Rdečo i edno sivo. - Dva čakajočiva srce ed-nako bije, šteri dobi rdečo ? Žfižka obedvej rokej nazaj na hrbet dene. V ednoj roki rdečo i v drfigoj roki sivo re-menko držij. Na to pravi: I,Kq; A o r\iarM naročito tisti, ki je zaposleni v zapretom pro-OlO troej aa OJdLl, stori, sigurno se štiti jačenji mišice i tetiva kak i pobUdjenje kolanja krvi z Fellerovim Elsafluidom, s tem vosprobanim hišnim sredstvem i kozmetikumom. Poskusni glaž 6 din, dvojnati glaž 9 din. gde kolik. Po pošti 9 poskusni ali 6 dvojnatni ali 2 velka špecijalna glaža franko 62 din. od lekarnika EUGEN V. FELLER, Stubica Donja br. 838. (Savska Banovina) Šter de vgono, v šteroj roki mam rdečo, tisti jo dobij. Šindor erčč v lejvoj, Ferko pa v pržvoj. Dekla obedvej rokej naprej potisne. Sreča je Ferki slOžila. Šžndor od stola gorstdne. Od vsej slobod vzeme. Ferki roko da i njemi srečo želej potom odide. Szamo Ka vi scsete, ka nescsete ? Ka je vase, ka vi mate. Csido je to, csldo ono, Ka me sztem telko mantrate. Piisztite me sztem vu meri; Kak vam ide, kak zsivete? V slabom, v dobrom, duga leta? Ali pa hitro vmerjete. Njegova mati je zopstom čakala na svojega edinoga sinil, tisti dčn je ne prišo domo, pa na drfigi den todi nej. Na trčtji den so ga najšli oračje na ednoj njivi. Mrtev je bio, obri srca na prsaj je beJa srakica rdeča bila, tak rdeča kak edna velka, velka rdeča remenka. jaz . . . Na to szem ne radoveden! Sze v zslvlenjl veszelite. Jeli mate zsaloszt, radoszt, Ali sze pa zsaloszttte. Sze to meni je vsze edno, Mate doszta ali nika. Glavno je naj szamo jaz man, Drilgo, drugI me ne briga. TaMnyi Franc. Številka 13-013. Med različnimi iGdmi čudno Čutenje majo ništerne številke, kak na priliko 13-sto. Te edni ladje to številko držijo za nesrečno, drugi pa za srečno. Mo vidli kakšo srečo i nesrečo, je meo tč številke Išstnik. Čuk Martin je z velkov pazlivostjov nazaj zakleno, gor vtrgnjeni om&r, dvž prevrženiva stolca je naz&j c6j stoli postavo, zmuždženo postelo je poslao. Soba je znovič v najvekšem rčdi bila, i je vo zglčdala tak, da bi se nikaj ne zgodilo, samo od pod divanja sta dvej bosivi no-gej vo glčdale. Čuk Martin je svojo ne-srečnico sem pod divšnj skrio, kak jo je vmoro. EšČe ednok je vse dobro pogledno. Na podi zaglčdne edno gombo, štera je bila od njegovoga prusleka!... Zasmejč se i gombo v žepko dene. Hoh6 . . . poštiivani detektivi, vašo delo vam jaz nemo s tov gorabov polejšžvaol . . . Hišne dveri z klučom zaklene i v kmičnoj noči se zgubi . . . Čuk Martin, je jško jalen i pazlivi človek bio. Eden mesec dugo je čako s temi vkradjeni-mi penezi. I samo po ednom meseci je gor vtrgno z paperskim pantlikom zvezani paket, v ste-rom so po 1000 franki bili. Kak toga prvoga odzgoraj doj vzeme, z čOdUvanjem vidi edno lutriško srečko. Prvi moment jo je mislo v cgen vrčti. A(i kak zapžzi sreč-kino številko si premisli. 13 013 ... — šepeče — to obdržim 13 ta številka mi je dosegamao vsikdir srečo prinesla! Po tom svojem groznom deli je jiko predvidno začno živeti, ne je troso peneze, ne je lumpo kak negda prvle, nego je živo, kak vsakši pošteni, od dela živeči človik žive. Ali to njegovo mirno živle-nje je tečis držalo, dokeč je eden dčn ne zvedo z edni novin, ka je njegova lutrijska srečka številka 13.013 gvinala. Gvinala 200 000 frankov. Potom je ne meo več mera. Rad bi tčm vel-kim penezam prišo, ali kak? Kak bi to mogoče bilo? . . Pred očmij njemi plčše ta številka! ... i ti velka šuma penez! . . . skušnjava ga, kak Lucifer Jezuša . . . Odnoro si Martin — šepe-če sam sebi. — Na gaoga bi rad prišo? . . . pDsti to preklfeto številko žnjčnira dobičkom vrčd! Zdaj si pošteni človik i živiš kak mili krao. Tej penezi štere miš, do ti do smrti folgali Či pošteno živčš! Veččr je šo v kino, v bir, v Restavracijo. Ali vse zopstom ne je najšo nindrik mera vse povsedik so njemi tč velke številke pred očmi plesale 200 000 . . . to je ne malenkost! Pet dni se je držao, potom pa se je prepBsto na šorš. Lut-rijske srečke si v žepko dene, potom pa ide v novinaj nazna-njenomi banki. Banki nemajo navado svoji kiipcov imena v evidenci držati . . . Vmorjena je sama živela. Itak bi norija bila za volo bojaznosti pustiti 200 000 frankov. Nori sem bio, ka sera se dosegamao telko bojo, da nikakše nevarnosti nega ! Srečko ta dam i mi jo vopličajo, kak že ta navada je. Kak peneznik srečko prevzeme, te njemi je gratolero toj velkoj sreči i njemi stolec ponfi-dis tečas ka direktor pr;gledne... No ne sem pravo — si misli - nikakše nevarnosti nega, zopstom sem se telko bojo. Kak njemi peneznik tč lej-pe jezerke začne šteti, ga od zajaj nikik močno za pleča zgri-bi, i v drugom megnjenji pa pred njim stoji eden drugi človik z revolvov. Brez vsake vekše teš-koče pa njemi že obedvej rokej v železi počivata. Potom ga v eden auto potisneta. Vidiš sinček! . . . kak ti dobro ide! ... Z autojom se pelaš ... Ka me tak glčdaš ? ... me ne poznaš ? . . . Gamcz de-tektivni inšpektor sem, tvoj štiri pnjatel. Žč pet dni čakam 13.013 številko gospodira. Zdaj sem žč mislo, ka sem igro zgfl-bo. Vidiš zdaj si ne meo srečo, ti Številka ti ne srečo prinesla, tebi rivnotak, kak stiroj vmor-jenci 1 ... Ti stira, štero si bu-jo, je mela edno deklo i gda je Lutrijsko srečko kupila, je svo-joj dekli obliibila polojno dobička, či tak ka kaj gvina i ti dekla si je te srečke številke gor spisala, tak sera prišo do toga sleduj . . . Vidiš, kak si nori, nepreviden ! zažgati bi jo mogo.. Či bi to preklčto številko ne bi vopotčgnoli, nigdir i nig-dir ne bi prišo v roke — mrmra Čuk Martinek. Od vašega zninja bi lejko merno stao. Ti norčec — se zasmeje detektiv — ti si pa zaistino v8r-vo, ka je ti srečka gvinala ? ... Naj znaš, ti povčm, to je bila pist (skopec) za tčbe.. jaz sem v novine dao djitt to zmišleno gvinanje i ti si se zgrabo. No, pa nika ne dene! . . . nikaj si pa itak gvino stov šte-vilkov 13,013. Zniška sinček?... gauge si gvino, gauge . . . Vinopivec Vince. JPHfHvžla Bogi escse itak mk-mo modre narodne zasztopnike, steri szo sze poszkrbeli z zakonom, da sze Jejko za fal pene-ze vino pije! Sztov blajzsenov novov naredbov szo krcsmaram malo na prszte vdarili, i nyihove racsune prestrikali! Bar isztina eti prinasz v% Prekmurji zvon Murske Sobote sze to malo pozna, ar je ne vino povaszki kraj, ali na Stajeri je to vsze nacsi. Na stajeri v szlovenszki goricaj zdaj dobiš pri vszakoj hisi zadoszta piti, liter za 3 di-nare i v vecs mesztaj celo po 2 dinšri, od 5 litrov naprej, sze zni zškon prau, da bi to vino kiipci megli od hise odneszti, i tam potrositi. Ali med temi bre-gami sto bi na to szkrb meo ? .. tu sze to szploh nacsi tolmaesi. Csi szi zslden, tak dobiš 1/2 ! tiidi, lejko pijes kak sese, zato pa csi med breg&mi hodiš tak po nedelaj, da ludje cajt majo ?6ni hoditi i piti nevidis drfigo nikak kak pit slszt v csnpore zbrdne pijane ludi 1 .. gde je tO csloveska mordi i trejznoszt? . . Trijl mlddi pojb&rje vkiiper pri-deio i vszaki dd 5 dindr, za to mdjo 5 1 vina, tej sze pod kakši grm dol szldejo i raszfžkajo trejznoszt! . . Skoda, da jaz Vinopivec Vinoe nemrem sze na stajari drzssti, nego szamo po nedelaj lehko idem sze malo razvedrit . . . Isztina ka v Murski Soboti pri razliesni vinogradniki tudi dobim za fžl peneze — ali to merem domo na dom odneszti i domš piti. Doma pa vino nig-dar ne tecse tak Iusno doj po guti, kak v kresmej ali pa »Sni v bregaj! Nisterni goszpodje szo mi vecskrdt pravli, da ne-zsivžn mordlno, ar pijanesevanje razsirjžvam. Proszim nšj zdaj poglld-nejo to 5 literszko szloboscsi-no! . . To je pijanesevanje! Ar delavni cslovik, steri celi tjeden dela i v szoboto kak placso dobi, ti sze nyemi penez nemili za vino včdati, ne mili sze nye-mi 3 dindr za liter, i tak za litrom liter pride, penez pa odide! . . Kak pijanec pride domo i doma sze zaesne szvajuvati z szvojimi! Jaz Vinopivec Vince rad man vino, i rad hodim po kres-mžj, rad pijlm ali ne za to ka bi sze do szlatke materne zemle napio! Nego v kresmo iden, da szem tam med ludmi, da szi tam neka pogucsim, i da tam vecs kaj novoga csfijem. Za to pa v Murski Soboti rad gor poisesem g. kresmara Turka, žr pri nyem vszigdar nijdern moje szlire poznane gorcsance. Tiidi v Bico-vo krcsmo rad hodim, ir tu pa sze z ovimi poznanimi najdem K Benki tiidi rad pridem, ar tu pa dobre verslne i Debreceni kolbasze dobim, i pa tfidi zven kakse cene mijo prasicski i bi-kovje! . . V preminocsem leti kak szem edno malo potflvanye napravo, szem gor poiszko moje razlicsne sztire prijitele krcsmire, i to zato nij ne miszlijo, ka zdaj fa-lej dobim vino pri vinogridni-kaj — i za volo taga vecs nemo so k nyim. Sze zna ka szem tiidi bio na Stajeri, ar ovak nebi znao Vam prepovedivati, kak tiszti tam po 1. vino odivajo. i pri toj priliki szem priso v Gor. Radgono. Tfi mi je prva pot bila mojega sztaroga prijitela g. Ta-lanyi krcsmira gor poiszkati, pri nyem szem sze dobro najo i na-pio z nyegovega lasztnoga vina. Morem sze csfidiivati, ka szem tO vido! Gulis, pun ta-nyer na vrij, tak kak oszlica! Pecsenka za 5 dinarov tak vel-ka, ka na obed vej sztrini z ta-nyera prek viszij! . . I v toj krizi 1 puna krcsnia ludi, miszlo szem ka je szenye, telko Ifidi, ka szem komaj dcbo prosztor szi doj szesztš. G Ritonya krcsmir, pa meszara szem tGdi gor poiszko, od nyega szem zvedivo ceno za zsivino, steo szem znati, kak on placsujel .. Ar tej goszoodje, steri eti kfipujejo i za g. R tonja vozijo, jeli nisz ne norijo. Tej je eti prinasz dcszta tak. kak gg. Szecsko z Lemerja, Šiftar z Puzsavec, Bagola z Beznovec, Hin z Rascsa pa mogocse escse ji je vecs! . . V Radenci pri g. Maršeki szem sze tiidi mogo malo okrepiti, lejko privim, ka szem bio pošteno oszkrblen. Kapa sze zni našo goszpo Obilojco szem tiidi ne vč pfisz-to, ka bi v Kos nej notri sou. Ravno tak na Tišini g. Ci-pota szem todi malo pogledno i g. Zsfiksovo krcsmo. Tu ceszte na dva sztrini idejo; zdaj szem ne znao, gdeti bi sou. Vrgo szem moj bot v zrik, i gdeti de szpadno te mo tamti potiivo, po tak-sem szem priso v Rankovce, gdč szem sze najso z gg. Flisarom i Obal krcsmiri, sze zna tak pri ednom, kak pri drfigom, szem sze notri obrno na edno kaplico, teva dvi gospoda edniko vino mata, ne zaman, ka vszigdir fkii-per kupujeta. Z autobusom szem priso na Cankovo, tfi szem szrecso meo, ar je rivno veszelica bila v g. Vogler-ovoj gosžtilni, gde szem sze lejko celo nocs veszelio pri dobri kaplici i jestvini pa pleszom. Za ran szem sze najso v Bodonci pri g. Skrabini v krcsmi, potom pa szem escse gor poiszko g. Marseka krcsmo. Od tec szem odiso k Gridi. Tfi szem pogledno Kreftovo gosztilno pa tfidi Baiigicsovo. V Petrovci poiscsem mojega indasnyega sztaroga znanca g, Mtkola krcsmira, v Krizsevci pa gg. Szakil i Hazuk krcsmire, steriva szta mi obadva dobriva prijitela zse od negda, sze zni, da takse nemrern vč piisztiti, v Silovci szem zsč okolik 10 let ne bio, i zdaj kak ta pridem vidim edno novo hiso z krcsmov, pitam csida je? Ja csida bi bila? .. g. Stefanecoval Oh-hol Stefanec, to szo tiszti <5rmester, z sterim szva fkuper bili v vojni, prš E senban regementi v Kor-nenburgi, hej prijitell . . tu je ne bilo zacsčtka ne konca ve-szčijil i na nžino sztžro szpo-minanje nama je gcrčcso mccs džvala td izvrsztna dobra Ste-fanecova szladka kaplica. Gde sže tdkse vino dobi, tam escse v etoj krizi more krcsma dobro iti. Nej je zopszton bio g. Stefa-nec dober „6rinester" aH krcs-mar je pa escse bnuksi, dr znd dobro vino kfipiti. Z Saiovec szem sze z vlakom odpelo v Pfi~ conce. V Pflconci poglednem Kolossa, potom Kuhara prvoga i prek potoka Kuharovoga Lajcse-ka, ali k nyemi szem ne priso vino pit, nego szir jeszt, steroga on szam dela i je jdko hčresnyi, »puni maszen" fcld Schvveic I Z Puconec szem miszlo v Martjance iti, da gor pofscsem g. Vez&r ovo gosztilno, ali pot mi je v difigi krdj sla. Gde ta i ka je tam bilo, to mo vam kleti povedo, dr zdaj nega vecs prosztora v Dober Pajdaši. Dnevni gouszt. Hej 1 Krcsmdr, krcsmdrica, Sztanta gor, pa odprita. Zse szem od dalecs prišo, Pa bi szi rad pocsino. Konje bi djao vu stalo, Pa bi je rad nakrmo. Pa tuj nikaj za jeszti, Pripravte i dajte mi. Dekla pa ndj mi scsiszti Csrevle, ka do mi csiszti. Krcsmarica vi bojte Veszčli, dobre vole. Szvejcse naj vsze gorijo, I szvetlo ndj szvejtijo. Ka mo sze bole vidfi, Pri vini veszeliti. Gorik ndj sztanejo vszi: Ldpec, dekla, mdcsek, pszi. Naj je zsivo vsze i vszi, Naj hodijo po hisi. Hej! Krcsmdr, krcsmdrica, Da szlaba je td hisa, Ne drzsij jo fktip nika, Drugo kak pavccsina. Grdi gouszt sze prepera, Nikomi ne dd mera. Vsze gor zgoni, zbantuje, To szo njegove mfije. To naprdvi vszdki dčn, Ar rod veszelje vu tčin. Popejva, kricsij, pije, Placsa; pa dale ide. Talčnyt Franc. Vlastiti interes vsaboga betežniha, r.??«™*; pltičnega betega,. zatheva, da si pridobij potpuno brezpiačno i franko poučno brošuro z kejpami i da voponGca poniiJbo sploh poznane firme PUHLMANN & Co., Berlin, 440. Miiggelstrasse 25-25a, koja postoji že dugo let, Pazte na inserat vu inseratnom kraji. PRAVI VZROK TRBEJ ISKATI, Čl ŽŽČŠ BITI POVSEM ZDRAVI To je prvo pravilo apotekarske znanosti, šteromi se ešče pridržOje narodni pregovor: »Kakoli te beteg trapi, gledaj ka žalodec rddil" Ar je to že z-jezerletni spoznanj znino, ka je čes-to jedino želodec zrok nšjveč bolezni. Ali či betežni ladje nemajo kakie zveze z žalodcom. Končno nemre vsaki nateliko vučen biti, da bi svoje bolečine zrok naišao, pa tak tOdi nemre vsaki znati, da na priliko pridejo vnogi drugi nesnage kože tak povedano od pomenkanja želodčnega ali črevinogafrde-luvanja, i isto tak pretivne pojave, kak so na priliko sOboča i ugojenost, šteri nastanejo skoro vsikdar zavolo nevalavnoga delovanja probavnih organov. Ali nepravilni tekaj krvi, štero povročaje telko zmešnjave v zdravji, je vnogi betegov zrok i bolečin, štere shžjajo od žalodca nerodnosti. Tak-še so bledost, smalaksalost, slabokrvnost, nervoza, besanica, prerana starost itv., dr vse to shaja od krvi i krv je žitek I Samo zdrav želodec, zdravi probavni orgšni stvorsjo krv i omogočijo prelejavanje zdrave krvi skoz celo telo. Ovapnenje žile zastavlajo i nedopflstijo zadosta krvi pridti vu glavo. Zato je zdravstveno pravilo tak za betežne kak za zdrave, tak za stare kak za tnlžde, da se prešisti žalodec i probavni organi, kak se more ščistiti vsaki stroj, či šfemo naj rčdno odprivla svoje pozvdnje. či se tak skažajejo stnetlinge, kak i pomenkanje teka, naslage na jeziki, božen žrnajh, nevugoden odiih iz lamp, traplenje, riganje, žgaravica, glavebol, hemeroidi (zlata žila), medlovnost, obračanje v jetraj, i več prispodobni nevugodnosti, teda moremo očistša-valti želodec z znstnim prirodnim sredstvom,,PLANINKA"-iaj«Bahovec, šteri se poglavito proizvadja iz najbok-šega alpskoga bilja. — Zahtevajte v apotekaj izročito „PLANINKA"- lai-Bahovec, šteri se ne odava od-prejto, nego samo v zapretih i plombiranih paketaj po 20 Din i to z nadpisom proizvadjača: IHr. L. BilHOlfEC, lekaraik, Ljubljana (Kongresni trg), šteri po pošti pošle 4 pakete za 70 Din, 8 paketov za 140 Din, 12 paketov za 190 Din, če se penezi naprej pošlejo, ar po povzetji 10 Din več košta. Odobreno od Ministr. nar. zdravja pod S. Br. 12590 od 20. VIII 1932. Spečena goska i vora. Kelko je vSra? pita birov, ednoga fiškališa, z šterim se na gangi srčča. Dom£ sem pozabo mojo včro, štero sem mislo včrari dati, da mi glažoj-no naj gor dene, štera se mi je včeraj strla — je pravo nadale. Pol dvanajset - erčč fiš- kališ. Tč reči člije eden elegantno oblečeni mlšdi molki, šteri se nato malo zasmeje i da!e ide. Napoti se v edno bauto i kflpi edno debelo spucano gosko i ob dvanžjstoj vori se notri postavi v birovovo hišo Gospon birov so to gosko poslali — pršvi tflhinec — i prosijo, da bi gospa žepno vo ro sem džli, štero so g birov dnes v gojdno domž pozžbiii, da jo naj odnesem vorari, ka na njo dene novo glažojno, štera se njim je včeraj veččr strla. Al ka so si pa gospod zmislili, ka so gogko kflpili ? Tak so pravli ka vfitro za obed bode. Tbk je, viitro za obed, za večerjo bi prežmetna bUa — si zguči gospa i žepno v6ro ta da tomi fuladomi človeki. Ali pazite na včro. Za vaš trud pa to mate 10 dindrov. Lejpo zahvalim milostiva! Kak je g. birov večer do-mo prišo i čflje od svoje gospe to vorino i goskino hištorijo, je včasi znao, ka so tu nepoštene rokč zmejs Pa se začne kregati s svojov žeaov, štera je kriva pa ne kriva bila. Moja zlata kronometer 1 . . štero sem ešče od očč dobo! Sem jo tak mogo zgfibiti . . . Po mčri se, vej ga žanddrje prlmlejo, pa nazžj dobiš svojo vorol Tč more prefrigani biti, teško takšega prijeti. Birov je včasi telefoaerao žandžrom. Drflgi dčn je gospa lejpo spekla gosko. Okolik poldnč v hišo bižij dekla i kričij gospa, gospa . . . Tovaja so prijčli, gospod so poslali po gosko. Nflcajo za dokžz. Voni na dvorišči pa eden ml&di pojeb teško čžka na odgovor i gosko. Hvžla Bougi . . . samo ka so ga prijčl. 1 ... ali zaka pa trbej gosko? Tak mislim, ka je zaglfta-na — odgovorij pojeb. Jezuš Kristuš! . . to je . . li jo neste ... ali v6ro mdjo ? V5ra je tam. G. birov so trnok veseli. Pa so pravli, ka mesto goske do z dv6ma jajcoma tfldi zadovolni. Pojeb vzeme gosko i se pašči. Za desčt minut je domd na stanovanji žepni tovajov. Tč elegantno oblečeni žepni tovaj vzeme gosko, jo ras-trančera i erče: Birovova gospa jako dobro zna kflhati i birovova včra pa pflntlik k&že vremen za obed. No dečki k stoli sS sejte! Edno voro sledi se birov skrega s svojov ženow, kak je mogočna tak nora biti Ali vse je zobstom, birov je svojo včro nigddr ne nazaj dobo, i za obed je samo dvej jajci meo. Sziromastvo. Cslovecske poti i zsivlenye je razlicsno v etom gorobrnye-nom, kriticsnom szvejti, tč, gda tak doszta Ifidi brez dela i jela jeszte. I tak po mogocsnoszti na vsze forme szi liidjč z razlics nim delom probajo krflh szliizsiti. Kak je domo priso mozs, steri je iszkat hodo delo — ga pita zsena : P S nika? Nika. Bšr szo me potros-tali, ka vutro, vutro dobim. Tak duzse moremo csaka-ti — szi globoko zdihava z«en-szka — i na tihoma ercse: 1 glšd trpeti. Mozsi sze nikak ne vidlo, to od szrdcž. globoko zdihžva-nye. Sto znš ka bo sztoga, kak dugo bo to escse lejko trpelo ?.. Zse je trij meszece brez dela, i na delo v uglednom cajti niti miszliti nenire ka bi ga gdč dobo Gvant, pohištvo, voro i vszo gibajocso vrednoszt szta zse zo-dala, zdaj nemata zsč vecs nika, z steroga bi szi gdč kaksi krajcar mogla szpraviti. Fabrika, v steroj je delo, je buknola i v nyej delajocsi szo brez dela i kruha posztali. Koma ides? — pita szvo-jo zseno, stera pred gledalom sztoji i sze na pot pripržvla. Dobila szem eden žtresz od ednoga rocsno delo sefta 1 Ah I . . rocsno delo i migne z rokov, to nžj nede v8 z vode szpravilo. Ka pa ti ? . . ti szi najso kaj, ka nasz vč z nerole po-tčgnes ? Jaz, jaz man trgovszkoob-razbo, trgovszko solo, sterim znšnyom, gder v kaksem banki dobim szluzsbo. Ali ti, ti pa drfi- go neves kak szamo rocsno delo i popeji/ati. Tvoji sztariske bi te na csednejse lejko d&li vcsiti f Pa itak szi sze tak doszta trtido, ka szi mojo roko dobo od nyi! Gde je pa tiszti rocsni zdelan k*eft ? Fridrik sztane. - Zsenszka sze vS pascsi i treszne z dvera-mi za szebov. Mozs szam osztane- Cse-meren je szam na szčbe, na szvoj sors, na zsivlenye i na celi szvejt. Po h'si semta hodi i spekulera. Goszli, stere szo na posztel, vzeme v roke i je pod pazdje sztiszne. V dobrom bldjzsenom vremeni escse tč gda je delo meo, je cele vecsere igro i njegova zsena pa popevala, oh blaj-zseni cajt . . I zdaj brez pe-nez niti telko nega, ka bi sze dnesz najeli . . . Szamo, szamo, szi globoko zdejne. Ali njegova zsena to neszmi znati . . . Zse-ni povem ka zsč mam delo I . . Odidem dale sztoga krdja — Berlin je velki , . . ta, gdč ga niscse ne pozna i tam mo po dvoriscsaj igrajo .... Szmileni lfidje, par pfenik doli vrzsejo . . po tom bode krtih, topla hrdna i topla szoba. Odpela sze vo z Berlina i na konci toga velkoga varasa za pUscseni cesztžj, gde bokse hise sztojijo ide v dvoriscse. Naprej vzeme goszli, zacsne igrati: Mozart, Bachol, Schumant, ali na to sze okne neodprerajo, tu sztanujocsi za takso muzsiko nemajo csiitja i sze ne brigajo. Mogo bi igrati kakso operet ali drfigi sldger, stero lOdjč radi po-pevajo. Tč peszmi je pa neznao Zdaj njemi pa na pamet pride njegove drage zsenč peszem — Zrele grecsiijejo csresnye. Kak to peszem zacsne igrati, poiek tč hizse vednom dru-gom dvoriccsi, edna zsenszka zacsne tfidi to peszem popevati i njima tak lejpo ide, tak da bi sze vktiper n&< cstia. Okne sze na to odpčrajo i lfidjč zacsnejo peneze doii metati . . . Prek ide v szoszedno dvoriscse, da po gledne sto je iž nepoznana tfl-hinka, stera je tak lepo k nye-govoj muzsiki popevati znž . . . TO zagledne popevajocso zsen-szko . . . Bozsa roka 1 Nyegova zsena je. Velkoj nevoli szta obadva edno miszeo mela. Pod oknami popevati . . . Ali eden ovomi szta ne štela povedati, ka eden i driigi na takso formo miszli krtih szlflzsiti i kak szta sze za-glednola, ne da bi popevanye i igranye hertya!o, szta sze szamo eden ovomi zaszmejala • • •• Szkoz okna szo nyima penezi leteli, z ocsi pa szKuze . . Zdaj szta sze zse vecs ne bojala od fitre . . . Znovics szta eden na ovoga najsla i v szrcij sze nyi-ma je vuzsgala viipanye bodocs-noszti perinya. Gledalo . . . Gledalo je edino, Vu zsivlenyi pravicsno, Stero ne lazse nego Ti pok&zse isztino. Csi szi sziara gratala, Ne glčdaj sze v gledalo, Ar de ti zsaloszten kep Pred ocsi pokizalo, Csi nej rada vidla tak, Kak ti kšzie gledalo, Te sze pa pogledni tam Voni vu motno mlako. Ta de ti pokazala Kep, po tvojem mislenyi, Steroga szi megleno Predsztžvis po zselenyi Csi nebi rada vidia, Te stirideszet lejts, Stere kazse gledalo Ti, sztvojega zsivlenya. Tak jo szpoteri vkflper Pa pozžibi vsze tiszto, Stero kazse po tvojem Mislenyi ne pravicsno. Premiszli, da edino Je gledalo pravicsno Stero ne lazse nego Ti pokžzse isztino ! TALANYI FRANC Kak sem se navčo igrati! SSSffiSSt."SZ kak z istinitosti sem zaproso knjigo „Kak postanem dober igrač'', štero prodajna podružnica MEINEL & HEROLD fabrika glasbeni instrumentov v Maribori br. 275 brezplačno pošle vsakomi, sto jo od nje zaprosi. Dobio sem to knjižico i neznam ni sam kak ali dobio sem volo, naročo sem harmoniko, štero mi je firma zaisti-no poceni prodala i verite, za kratko vremen jaz sem se navčo z te knjižice z takov lahkočov i tak dobro zvežbao, pa mi se svi čudijo. Zato trdim: svaki pa i svako dejte može da navči igrati, či samo šč£. Zaproste od firme to knjižico, vidli te, posreči se i Vam. Eden zahvilen igrač. Vrabeo. Deca Dober Pajdis kalen-dira. Jaz Vam mislim nika od vriblov povedati. Poznile vrible? Aj jaj što bi ga pa nej po-znao, kričite vsi. Vidim, da ga poznate. Ali radi ga nemate, vf ihi privi vrabeo samo škodo dela, pa je ne za nikši hasek. Jaz pa pravim, da je vribeo za hasek. Poglednimo na sprotoletje, da začne drevje cvesti i novo listje gnati, te v tistom cajti se gosanice na drevje sprivijo i či je ne prepriviamo, tak nam celi sadovnjik oničijo i v tistom leti nemarno sadflj. To preprivlanje nam pa pomaga tč mili vribeo. Pomiga nam celo leto, te-čis dokeč tQ ali tam nenijde zrnje. Nesmimo pozibiti, ka vribli zrnje tudi radi mijo, no pa črešnje tfldi ne zavržejo. V etom cajti se več takši ludi nijde, šteri privijo : Da bi li zlodi odneso t6 vrible, ka nebi telko kvira delali na črešnji, ali v jesčn v prosej. Da pa gosence preprivlajo, to pa nišče nešče viditi, ka bi ga pohvilo. Kak se približiva sproto-lejtje celi šereg vriblov vkup prijetij i gde v kikšoj pasikita-nič tržijo. Bir to vzimi tudi naprivijo ka se ji več sto vkiiper sprivi i kričijo čirip, čirip. Štero je ne lejpa pesem, za duže cajta posliihšati. Ali za to je ne on kriv či nema lepšega glisa. Se zni, da se v leti radfi-jejo i veselijo ne samo vribli nego vsi ftiči. R«diijejo se pa žito, ir poleti dobro živejo. Pride žčtev, liidje poženjajo i kape notri sprivijo ali vribli se ešče dale veselijo. Ves61i so, ir proso ešče vonl mijo. potom te nesmileni liidjč to zidnjo hrano njim tfldi vzemejo. Na drevji listje začne žuto gračiivati. Tu je jesčn! Hešš, hešš ftiči! kriči jesen. Pa telko ftičov se zosiga od rejči jesena, ka na vse stršni riznok i od nis odletijo. Odletijo daleč v druge krajine. Ali naš vsakdenešnji vribeo nam je v5ren i prinas ostine. Neišče bokšo i lepšo domovino, kak žima pride. Vribeo ! . . . Či je preživo zimo, srečo mi. Či pa v trdoj zimi grob nijde, što se briga z vriblom ? Či od glidi prejde ! Či zmrzne. Od nis neodide, nam je v6ren — i či tak stople hiše po-slflhšam, da se ji več sto vkup sprivi, tak se mi vidi, da tej etak diškorerajo med sebov : Jaj, da me zebč, čirip. Jaz sem pa lačen, čirip. Mo vozdržali to zimo čirip. Jaz njim vsiki dčn drobti-nje na okno natrosim, da si malo glid potihšajo. Vi njim tfldi dajte nikaj jeszti. Kak je to dobro, da ste vi lačni i vaša mamika vam jesti di. - Ravno tak dobro je ftičam či po zimi kaj malo dobijo z tisti drobtin, štere vi vu šolaj td storite. Ne torte drobtinje nakla, nego si v žepko zdevajte za ftiče. Tej do vam hvaležni za vaše dobro delo, i v leti do vam zahvdlili s popevanjem. Cirip, čirip, čirip. Drobnija. Zima: Drgeče, trdo zmrzdva Zvišine se sneg sipdva. Golo drevje, trda zemla, Postane bela, kak sneja. Leto Votra nega, sunce sija, Tiišina, grozna vročina. Nam živlenje podukšdva, Rastlinam pa smrt priprdvla. Sprotoletje: Svetlo sunce toplo sija, Topeo jug boža, obima. Golo drevje, zemla sOha, Znova živč, tak kak mliha. lesen: Mrzeo voter, čuka, trosi, Z drevja žuto listje nosi. Ordč orje, zrnje seja, Listje grabld, drva šejka. Talanyi Franc Dnesz szem Dnesz szem dobre vole, Pa vi tudi bojte. Ar me zapiisztila, Moja drdga mila, Hej! En liter eszi, Pa nekaj za jeszti. Krcsmar, krcsinarica, Viiva tudi pijta. dobre vole. Ti prijdtel pa tam, Zaka szedis tak szam? Odi blizse eszi, Pa sze k meni szedi. Goszlar ti pa igraj, Veszelo mi igraj. Naj nevejo za to, Ka me v szrcej za nyo. Ne igraj to, ono Znds tiszto zsalosztno. Ndj sze mi raszpocsi, Szrc6 od zsaloszti. Taldnyi Franc Trije szinovje. Bio je ocsa, steri je meo tri szine. Kak je bio sziromaski itak sze je szkrbo za szvojo deco. Miszlo szi je: naj je szamo gorik zhranim, vej do mi te zse v sztaroszti na pomocs. Ali v sorsa knigi je nacsi bilo zamerkano. Kak je prvi szin doraszo, ka bi szvojemi ocsi bio na pomocs sze je zgodilo, da szo vsze mlšde fante pozvali za szoldike. Tfidi prvoga szina toga ocso, szo notri pozvali. Zapiiszto je ocso i dva szvojiva szlabiva brata, steriva szta escse ne mogla na pomocs biti ocsi. Ne je popevao i fucskao, kak zse navado m&jo fantje, da ido k szoldžkom, dr nyemi je szrce bilo zsalosztno. Vremen tecse, leto mine za letom, on pa na bojnom poli sztoji. Zobszton ga cs&kajo doma, ar ga od tec drugo ne resi kak szmrt. Krnica pokriva bojiscse. --Sztrahovitno poszveti plaročn csarno goro, gde treszeti jund kov pccsiva okolik ognya. Vszi szo csvrsztni zdravi, szamo eden je ranyen, to je pa prvi szin szvojega ocso. Kak sze zorja razszpresztrč tiidi tč ranyen odprč szvoje ocsi i z tihim gldszom proszi szvoje tivdrise: Bratje moji dragi, tfi me ne zapfisztite, nego odneszte me doli na ravno polje. Szkopajte tam jamo na puksico globoko, na szablico široko. — Polozsite notri mojo mrtvo telo. Hvala vam pajdasje. NSj sze vam Bog szmilfije. Pokopali szo ga tak, kak je zselo. Tiidi nyegovomi ocsi i bratom szo po priliki glasz dšli od nyegove szmrti. Sziromasni ocsa. edno vu-panye sze ti je zsč zlomilo. Vremen tecsč Za par let je doraszo te drugi szin. Toga je odlocso ocsa, da ga d& včna-vcsiti. Poszlo ga je vdras v solč. Tak je odiso z domi tudi te szrednyi szin. Szedo je pri knigaj nocs i dčn, pa kak sze je gi&va punila z znanyom, tak sze je ceralo telo miadčnicsa, steri je meo vnogo dela pa malo jela. Da je ocsa ne zmogo, da bi sze szkrbo za nyega, je vcsio druge i szebe, da sze je prezsi-vo z mucsenyorn i trplenyem. Szedem let je bio zse z domi, szedem let sze je vcsio i ravno te, da je dokoncsao je prišla po nyega szmrt. Tudi tč gldsz je britke szkuzč prineszo v ocsine ocsi. Cela nyegova viipazen sze je zlomila vkup. Oszto nyemi zse szamo tretji szin. Tomi je pa neszmi-leni beteg podkopo zdr&vje. — Edno fitro je szamo ne mogeo z poszteije. Vido je on zsaloszten obršz szvojega ocsč, komi nede mogo na pomocs biti v sztaroszti. Zd-to je proszo Ocso nebeszkoga naj resi nyega tč zemelszke mantre. Gda je csfito, ka je zse ne dalecs ona britka vora, je k szebi pozvao ocso szvojega. Ocsa moj držgi, proszim Vžsz zazovite mi tisi ara. Tislar pride, trfctji szin nye-mi pa pr&vi: Delaj mi delaj skrinyico, da mo merno pocsivo v nye. Potom dž zvati szabola: Delaj mi delaj obleko, ne pre-teszno, ne prevelko, da mo merno pocsivao na mrtvaški poszteli. Na to pride csevlar: Delaj mi, delaj csevlir cipele, ne prekratke, ne preduge, ka mo mirno pocsivao na mrtvaški poszteli. Zdaj zove escse ednok szvojega ocso. Ocsa držgi, vze-mem tfidi od v&sz szlobod escse i csi mi je ne mogocse bilo eti na tom szveti poplacsati Vaso dobroto, mogocse de mi jo na driigom szveti. Escse ednok globoko zdihne i je vmro. Neszrecsen ocsa. Troje vfl-panye je meo, ali vsze szo sze zlomile. Neszi zdaj ocsa szta-roszti jžrem, dokecs te Bog k szebi nezazove v te bogsi szvet. Notriposzlo: BENCSEC GEZA, Moravci. % Idilszko zsivlenye. Toplo leto je minolo Drevje je posztalo golo Včter sze okolik vrtij Vszako lflknyo notri brnij. Mrzla zima je knam prišla Z belim sznegom je pokrita Zdaj pa nemrem zdomi v sznegi Ar me baba szledij v sznegi. Baba mi je za petdmi, Z osztrim jezikom me vdari Na to vzemem dugi korbacs Krcsim! baba bode drugšcs! I pohisi za nyov hodim Z korbšcsom jo klesztim, plodim.. Ona pa zgrdbi krpnyacso, I mi jo vcseszne v glavacso! FORjAN ŠTEFAN teszdr, Pertocsa. ..-. «. . . i .-.t—r-r--.. i «■■■ . ■»■in i-tr^n I lrrm7Ptia 1 Ar\rv+ci 'zbeži če opasiostima štetnog učinka sunca, vetra, UglUZClld. lcpuia Tiage i starosti savo dnevno šefom z medecinski delujočim zaštitnim sredstvom, kak so: Fellerove Elsa-pomade za zažtito lica i kože i Fellerova Elsa-pom&da za porast vlžsi. Poskusno že prek 36 let. Za naprej poslani 40 Din dobijo se 2 lončiča franko od Elsaflud-trtrnic Eugen V. Feller, Stubicu Donja br. 83«. (Savska Baneviaa.) SENJE (SEJMI). Prekmurie. Beltinci, (živ. i kram.) 20. jan., 24. na prestopno leto pa 25. febr., »HI25, aprila, 27. jun., 15. Jul. 5: nov. Bogojina. (živ. i kram.) 15. febr., 20. mžrca, 19. takja, 20 jula., 4. sept. i 16. novembra. Črensovci. (živ. i kram.) 14. marca, v pondejiek po 3. maji, pondelek po 14. septembri, 20. okt. Dobrovnik. (samo živ.) 6. aprila, (živ. i kram.) pondejiek po Telovom, 25. jul., 2. oktobra. Dolnja Lendava, (konjsko, živ. i kram.) 25. jan., 16. febr., 27. marca, 17. apr., 16. jun., 28. jul., 28. aug., 28. sept., 28. okt., 18. dec. pa vsaki tork svinjsko senje. če pride na tork velko senje, teda je svinjsko seaje na drOgi den. Dokležovje. (konjsko, živ. i drovno) 18 junija i 21. augusta. Dolenci, (drovno) na Tejlovo i 6. decembra. Grad (Gor. Lendava)- 28. marca, 21. junija, 16. augusta, 29. sept., 30. novembra. HodoS. (kram.) 10. marca, 5. julija, 19. aug., 5. oktobra. Križevci. (živ. i kram.) 16. aprila, 4. junija, 27. oktobra, pa vsako prvo soboto v meseci svinjsko senje. Či spadne na to soboto svetek, je svinjsko senje prvešo soboto. Kuzma. (kram.) na Križni četrtek. Krog. (kram.) 4. maja. Martjanci. (živ. i kram.) 6. maja, 6. aug., 23. okt. Murska Sobota. Prvi pondejiek jan. živinsko senje, prvi pondejiek febr. živ. i kram., prvi pond. marca živ. i kram., prvi pond. aprila živ., prvi pond. maja živ i kram., prvi pond. juna živ., prvi pond. jula živ. i kram., 24. aug. živ. i kram., prvi pond. sept. živ., 15. okt. živ. i kram., prvi pond. nov. živ., 6. decembra živ. i kram. Če spadne na prvi pondelek svetek, se vrši senje na drugi den. Petrovci. (kram.) na sv. Trojstva nedelo, 4. julija, 8. sept., 28. okt. Puževci. (kram.) 13. julija. Puconci. (živ. i kram.) 28. maja, 10. jul., 10. sept. i 10. novembra. Prosenjakovci. (živ. i kram.) 15. marca, 16. jun., 2. sept. i 28. nov. Rakičan. (živ.) 26. marca, v tork pred Risali, 2. jul., 16. aug. i 8. okt. Selo. (kram.) prvo nedelo po Srpnoj Mariji i na Miklošovo. Sv. Bedenek. (kram.) pred Pepelnicov, po postni kvatraj, po Cvetnoj nedeli, po jesenski kvatraj i pred koledi vsigdar v pondelek. Sv. Sebeitjan. (kram.) 20. jan., 2 nedela poVflzmi, 15. jun., 21. dec. TiSina. (živ. i kram.) 10. aprila i 7. sept. Turnižče. (živ. i kram.) v četrtek pred Cvetnov nedelov, drugi pon-deljek po Vflzmi, četrtek pred Risali, 12. jalija, četrtek pred Velkov mešov, drflgi den po M&loj meši, 4. oktebra i vsaki Četrtek svinjsko senje. Či spadne velko senje na četrtek, te svinjsko senje eden den sledi. Srez Ljutomer. Ljutomer. Živinsko senje : 14. jan.. 8. apr., 10. jun., 8. jul., 12 aug., 12. nov.; kram. i živ. senje: 11. febr. 11. marc., 13. maja, (tudi konjsko), 16. sept., 17. dec.; samo konjsko i živ. senje: 14. okt. Cven. 7. septembra. Gornja Radgona. 3. febr., 25. maja, 10. aug., 15. nov. Sv. Križ. Pond. po tihoj nedeli, 3 maja, 26., jut., 6. nov. Mala Nedelja. Četrtek pred nedelov S?. Trojstva, 21. okt. Veržej. 6. maja, 29. septembra, 30. novembra. Sv. Duh. 24. aug, 13. dec. Negova. 8. septembra. Sv. Peter. 17. jan., (29. jun ), 30. jun., 21. sept. AUTOTAKS A! I Se priporoča ml. Josip Turk Murska Sobota Cerkvena cesta 1. | Mesto o srez Ptuj. Ptuj. živinsko senje: za konje i rogato živino vsako prvi i tietji tork v mejseci, za druge vsako srejdo ; tržni den je vsiki pčtek; letno kramarsko senje se vrši: 23. aprila, 5. augusta, 25. novembra. Sv. Andraž v Slov. gor. 13 jun., 30. nov. Ptujska Gora. 18. marca, veliki tork, soboto pred kriz. nedelov ali pa soboto po Viizmi, 2. jula, 14. aug. Moderni sedem sedežni zaprt auto „TATRA" in petsedežni po želji odprt in zaprt „SKODAu Vozi vsak čas in vsako smer. solidne cene 1 Telefon 68. Sv. Lovrenc na Dr. polji. 12 marca, 27. jun., 10. aug., 29. sept. Sv. Lovrenc v Slov. gor. Srejdo pred vnebohodom, 31. jul., soboto pred rožnovenskov nedelov. Sv. Bolfenk. 30. jun., 2. sept. Sv. Vrban. 25 mdja, 25. julija. Breg pri Ptuji. Drfigi pond. v maji, 6. jun, drfigi pond. v juliji, 26. aug. drtigi pond. v septembri. Ormož. Cvetni petek, pond po Jakobovom (25. jul.), na Martinovo (11. nov.), vsaki prvi pond. v mejseci jan., febr., mdrc., mžj., jun., jul., sept., okt., dec., či spadne na ednoga tej pondelkov svčtek, se vrsi senie na drfigi pondelek. Svinjsko senje vsiki tork v tedni. Sv. Tomaž. 21. jun., 29 aug., 28 okt., 3. decembra. Medjimurje. Čakovec. Cvetni pondelek, 29 jun., 13. aug., 3 okt., 25. nov. Draškovec Sredo po Jurjavom, 7. i 16. aug., 11. nov. Kotoriba. 9. marca, 27. junija, 30 septembra, 30. novembra. NedeljiŠče. 15. junija, pondelek pa aug. nedeli. Prelog. Risalski tork, pondelek po Jakabovom. Razkriž. 19. maja, 24. junija, 10. augusta, sredo po beloj nedeli. Mursko Središče. 1. maja, 20 aug., 26. okt. Štrigova. 19. marca, 22 jul., 30. sept. 4. decembra. Sv. Helena pri Čakovci. 18. augusta, 22. septembra. Sv. Rok pri Čakovci na Rokovo i Mihalovo. Mesto i srez Celje. Pri srezih i krajih, šteri majo znamenje zvejzde*, je opomniti to : či spadne senje na nedelo ali svčtek, se vrši sledčči delaven dčn. Dnčvi vu oklepdji ( ) pomenijo senje samo za bldgo. Celje. Vsako sredo i soboto svinjsko senje. Letno senje: 21. oktobra, 30. novembra. Dobrna. Pond. po svečmci, k vat. četrtek v septembri, 6. dec. Dramije. 2. aprila 22. oktobra. Frankolovo. 17 m£rca, 24. sept. Sv. Jurij ob Južni žel. 2. jan., 10 febr., 12. mšrca., 23, aprila 4. mdja, pondelek po lejtni i jesenski kvatraj, 22. jun. 12. aug., 28. okt., 19. nov., 10. dec. Sv. Lovrenc pri Prožini. Pond, po aug. nedeli, soboto po brezm. sp. Dev. M. Nova Cerkev. Pond. po sv. Trej kr&laj, četrtek po Vfiztni, pond. po Tejlovom, 6. novembra. Petrovče. 17 jan., 4. marca, 2. jul., 14 sept. Svetina. Pond. po Mar. Snežnoj, 25. m&ja. Sv. Ožbold. 21. marca. Teharje. 21. jan., 22 febr., den po Cepi. Mariji, 26. jul., 12. okt. 19. decembra. Vel. PireSic. 21. marca. Vojnik. Pond. pred Svečnicov, pondelek po beloj nedeli, 16. mdja, 4 julija, 7. sept. 18. okt. Žalec. 14. febr., 13. jun., 25., jul., 29. aug., 4. okt., 13. dec. Zibika. 20. marca, pond. po aug- nedeli. Vranska. 3. m&rca, drfigo sredo po Viizmi, 29. sept., 15. nov. Braslovče. Pond. pred Matjžsom, cvetni pčtek, pond. pred Martinom. Sv. Jurij pred Taborom. 29. jan., 10. mšrca, 7. sept., 21. nov. Sv. Pavel pri Preboldu. Živinsko senje: 3. aprila, 6. sept., 4. nov. Mesto i srez Maribor levi Dravski breg. Maribor. Vsiki 2 ino 4 tork v mejseci senje za živino ; či je v tork svčtek, se vrši živinsko senje den prle. Vsdki petek svinjsko senje; či je v pčtek svčtek, se vrši svinjsko senje den prvle. Vsako srejdo ino soboto tržni dčn. Sv. Lenart v Slov. goricah. 20. jan., pondejlek po beloj nedeli, 19. mžja, 24. junija, 2. augusta, 4. oktobra, 6. novembra. Marija Snežna na Velki. (20. m o z u o Din 190, Din 8, 8 50, 9 50 Din 14, 16, 18 Din 11, 22, 10, 27 Din 8, 10, 16 Din 31,34,60 Zaprosite brezplačni cenik, v šterom najdete ešče vnogo drugih lepih predmetov! CENE JAKO NIS1KE! VELIKO PREBERANJE! TVORNICA PERILA i GVAMTA Trgovski dom STERMECK8, Celje, št 307. Neodgovarjajoče blago se izmeni, ali se pa povrnejo penezi! 6 I J I ; I G^irB I j i J 1 Gi^TD 1I G^rs r 4 TELEFON ŠTEV. 18. ČEK. RAČ. ŠT. 14.891. OBČINSKA HRANILNICA v MURSKI SOBOTI. EOIHI FUFILflBHD UflBHl ZflVDD U PREHMUH3U. Za hranilne vloge in sploh za vse obveznosti Občinske hranilnice jamči VELIKA OBČINA MURSKA SOBOTA z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo, zato se tudi ARVINSKI PENEZI IN OBČINSKE FONDE SAMO TU MOREJO VLOŽITI. Sprejema VLOGE na HRANILNE KNJIŽICE in v TEKOČEM RAČUNU ter jih obrestuje najugodneje. — Daje POSOJILA proti VKNJIŽBI in na POROŠTVO (na grtint in na karto bijanko z kezešmi.) — Dovoljuje vsakovrstne KREDITE lombardne, menično-ekskomptne, kon-tokorentne) na primerne garancije. Opravlja tudi vse druge v denarno stroko spadajoče transakcije najkulantneje. a ——---Dmmraraorararan ERNEST ŠTIVAN g Kolesa vseh znamk od najcenejših do najbolj- ® ših, šivalni stroji za šivilje, krojače, čevljarje itd. Najboljše nemške znamke »DIJRKOPP" s ~ letno garancijo, gramofoni, gramofonske plošče, jg S radio aparati, pisalni stroji, fotografični aparati, kakor tudi vse potrebščine za fotografiranje, is Vsakovrstni rezervni deli vedno na zalogi. — Prevza- ^ y mem tudi vsa v to stroko spadajoča popravila, g | NA VELIKO! NA MALO! 1 govori od Celja! Zakaj! Ar je tam trg. dom Stermecki, ki odavle močno obiiteo iz čaine kože po 96 din, iz kravjega ledra 107 din, iz boksa 126 din, iz telečega 125 din. Velka izbira domači, telovadni, lovski, turistični, smučarski in druga obiiteo po izredno nizki cenaj. Trgovski dom STERMECKI Celje br. 307. Cenili z več'jezero hejpaml šenhi! Hevalčno se vonini Bil penez srne------/ MURSKA SOBOTA. Cela Jugoslavija VEDNO VELIKA RAZSTAVA GOSPODARSKIH STROJEV SAMO PRI ČEH FRANC, trgovina z mešanim blagom Hurska Sobota. BLAGO ZA BLAGO BBEI PENEZ BLAGO ZA BLAGO Vse vrste poljedelske mm sejalne, slamoreznice, reporeznice, Trijer- fr^lm \ je, Alfa kotle, vinske preše, mline za fj ,.}< t| ll grozdje, motorje, mlatilnice itd. // f 11 % Nadalje vse vrste umetna gnojila kak : __ __ Tomašalak, Superfosfat, kalijevo sol, ^SjjgiMLljgjSEf -^ss^smm^^^ apneni dušik, nitrofoskal, cement, mašin- ^ ska olja, kuhinjsko posodo, vse vrste specerijsko blago po najnižjih dnevnih cenah vedno v nelifei zalogi. Za vso blago se vzeme tudi v zamenjeno vse vrste poljske pridelke, kakor pšenico, rž, ječmen, koruzo, krompir •—• •—• S ♦ H •—• •—• • • • • It V* VI« • • • • .....1...1............ Vsaki, ki si želi kupiti poljedelske stroje, ali sploh kako drugo blago, ki je zgoraj navedeno, njemu vzamem v račun poljske pridelke po najvif|i dnevni ceni a blago njemu zaračunam po najniž|i dnevni ceni, tak ima vsak interesent dvofni hasek. r Zakaj rdvno STERHECKI ? Ar je soliden in poceni. Zato če niicate fino, dobro in poceni moški gvant ali suknjo, potem pišite po nove vzorce siikna, kamgarna in dubleja k tvrdki Trgovski dom STERMECKI Celje br. 307. Cene so že od 30 din naprej! Cenik in vzorci k šenki! Pruourszfna zdrausztveiia & ml ndjbogsa sg hiszlla vodo je g • SZIITIHB PETNICI j i Enrope najnM ssnsav-nafpon-lirhian dpzsčcsa hiszila 1 | voda. I r v , ., Vogler Jozsef i § i LasztniKo j*nos s • Posta, telefon i zselezniska posztaja H ^ Silatina Radinci. M nevete igrati, H§ 3eii znate igrati, tfldi tfi te znali igrati! &K&S', bole te znali igrati! Odkčc se pri nds nahaja prodajna podružnica velke svetske tvornice glazbil Meinel*& Herold iz KHngethala v Nemčiji, smo mogoči Vam po najnižišoj cejni odavati glazbila, J7 fA ftrnrtllna odn- tvorniškoga skladišča, ar kupujemo mi samo ivuiUICC gto je eden mili primer- Puhalački Akorde oni od Din 48.— nav, Trube od Din 480.— nav. Klarineti od^Din 108.— navzgor. Hromatične i ftlanirsftB limonine od D 895- Gramofone od D. 345. Klavirske eatre od Din 185 — navzgor Vsako glasbilo pošlemo 8 dni na probo! Če ne odgovarja, lehko se izmeni Naš veliki novi ilustrirani cenik dob;te POPUNOMA BREZPLAČNO samo trbe na ednoj kartici zaprositi. Pišite taki na: Za vsako glasbilo DOBRO STOJIMO! odamo^prek ^ 20.000 glasbil. ME8NEL & HEROLD '^gigttET* prodajna centrala MARIBOR štev. 257. Vsaki čtitel našega kaiendara dobi brezplačno nivučno knižtco: „KAK POSTANEM DOBER SVI RAC". Vsaki se lehko sam navči igrati! Saksoloni moderne izvedbe rs O" -t n N ■o » H. o « 3 i Zn& zakoj. Mati: Stevek, zakaj pa tak jocses ? Stevek : Ocsa szo sze poteknoli! Mati: No, vej pa te ne boli tebe ? Stevek: Ka bi ne. Ar szem sze z nyi szmijao szo me szplfiszkali. V soli. Kak to Jancsi — pržvi ocsa szvojemi szinovi — ti szi mi pa noncs ne pokazo spricsevala ? Jancsi: Znas ocsa ne je potrebno ka bi ga vido, žr szem na knige pazo i tak nede trbelo drfige kOpiti. * * Skolnik: Pove ti me-nj Karcsi, ka je tiszti cslovek, steri isztine ni-gdžr ne povej ? Karcsi; Lazslivec. Skolnik: Ka pa tiszti, ki zmerom szamo isztino gucsi ? Karcsi: Norcsek. * * * Isztino m&. Stevan včrt zakaj pa ptisztite ka van Sandor tak bozsno gucsijo? Meni, jaz szem ne csfi ni kaj. No, pa je preči glasz-no bilo povedano. Zn&te to je tak: Ka scsčm tiszto csfijem, ka pa nescsem csiiti, tiszto pa ne csfijem ! - . Zakaj iz fabrike ? Ar -je iz fabrike z prve roke i zato dosta falej kak indri! Eleganten kostim 330 Din Krasen pl&Si 190 Din Promenadna obleka 85 Din Ženska bluza 40 Din Lepo krilo 72 Din Velki cenik z več jezero kejpami k šenki: Fabrika oblek Stermecki - Celje št. 307. TOVARNA KONFEKCsu iZ TOVARNE DIREKTNO NATELO TO JEPOČEN! , MAJ VSi VEDO! 0 n n :n jjO n oo Gftč) G)(d G>G> le'©: Prvle Zdaj Prave potolažba za živčno betežne liidi je moje ravno zdaj izišlo raztolmačenje I V tom se obrazložijo mnogoletna iz kiistva od razlogov, postank i zdravlenja živčno betežnih. Vsakomi pošlemo te evangelij zdravja SPLOJ^KŠENKI, či ga pismeno zaprosi od dolnjega atresa. Jezero zahvalnic dokazuje nenadmašiven jedini uspeh ne-umornoga i vestnoga iznajdenja za dobrobit praktičnoga člove-čanstva. Što pripada VELKOJ ČETI ŽIVČNO BETEŽNIH, ki trpijo od raztrešenosti, teš-koče, oslablenja od premišiava-nja, nervoze, bolenja glave, be-sanice, želodčnih smetaja, prevelike osetlivosti, bolenje v zglo-bovinaj, opčenite ali delotnične telovne slabošče ali od drugih brezštevilnih pojavov, zaprosite mojo knjižico potolažbe 1 Što jo paziivo prečte, pride do pravoga osvedočenja, da pos-toji jednostavna pot do zdrav-a i životne radosti I Ne čakajte nego pišite ešče dnes ! Na naslov : ERNST PASTERNACK, BERLIN SO, MichaelftiFctiplatz Nr. 13. not. E. ASCHER B. IN SIN MURSKA SOBOTA Glavni trg Kolonska specerijska in vsefelč mela ino zrnja VELKA TRGOVINA. HERGEG BOSNE orsačka sekulacijskoga društva krajinsko za-viipništvo. Glavna trafika . * Gruntana 1855. Telegršf : A S C H E R Telefon broj 15. mmmmm ČL umm mim Zakaj posoda od tvrdke STERMECKI! Ar Stermecki ktipiije posodo naravnost iz fabrik v velki množinaj in je zato tak fdl posoda, da falejša sploh nemre biti. Naročte si emajlirano, porcelansko, stekleno in aluminijasto posodo pri tvrdki Trgovski dom Stermecki Celje 307 PREPiČAJTE se od nedosčgni nizki cenaj in zahtevajte lepi 5Č 1 cenik z več jezero kejpami I 5T2 o Q p Oglasiiuanje u ftalendaraj prevzeme najvugodnejše stari špe-cijalni strokovni zavod oddelek BLOCKNER v koncerni INTERREKLAM D. D. ZAGREB, Masarykova 28. Telefon št. 21—65. Predlogi i stroškovniki brezplačno 1 &J9 &J9 ! u fl gl u 0 0 Hahn Izidor trgovina s papirjem, šolskimi knjigami in potrebščinami Murska Sobota. memte § -šMM Dnnbtiron rlnnpb šče dosta viditi, pita i pomisli prle kak se odloči. Zato prak-rranilbGU UlUVcn tični ludje preglednejo velki Suttnerov cenik, či nticajo vore, zlato i srebrno blago ali dare. Obilno preberanje toga cenika pogodi vsakomi, da naj- de tisto lepoto štero lehko dobi za fal peneze. Tudi naši števci dobijo brezplačni cenik či si ga zaprosijo po ednoj dopisnici od fabrične hiše vor H. SUTTNER, Ljubljana 989 Kak reklamo da tvrtka Suttner žepno voro že za 35 Din, Budilnlco za 45 Din. G^/S I 13/^i) J I f I I I ) t r 6' f t t KMECSKA HHBHILNICi in F0S03ILNICH V BREZOVCIH MMBBMMBMMMMM Kmetje ! Szvoj denar najboje gvlisno lahko nalozsite pri nasom zdvodi i steri denar sze obresztiije po naj-visisoj obresztnoj meri. Poszojila za kmecski narod da po najmensoj obresztnoj meri. Hranilnica i poszojilnica ma vecs szto cslanov, ki odgovarjajo za vszaki naj-veksi nalozseni denar. ! Csi szi nalozsite vas denar, szami szebe podperate, ar Je te zavod vas. ]eli se pliični betegi dajo zvrdčiti? Z tčm pitanjem se brigajo vsi, ki trpijo Astme, plfič, gutanov, žalodca tuberkoloziš-ne betege i zvini konjski kažel, z-šteri so se do etimao ne mogli zvričiti. Vsi tč be-težnici dobijo od nis edne šenkasie knigef z-3ceipami, štere je eden imeniti doktor bivši šef zavoda za fizenkuru pisao : Dr. med. Guttmann Jeli §e plučrii betegi ddjo zuročiti 7" | Vsakomi betežniki tak priliko ponudimo se ogviišati od svojega betega, j njega vrače-nja. Zato srno skončali vsakomi fč knige k-šenki brez poštni stroškov poslati, šteri de je na ednoj kirti (frankirano z 1'50 Din) proso od PUHLMilNN S l, BERLIN PO. »opist™ za* V-Domovini ročni Harmonik v nemškom Kiingenthali stoji više 30 l£t velika svetovna tvornica glasbil Mešnel & Herold, ki prinas tudi mi odivajočo podružnico. Njene harmonike z