Novice m Izliajajo 1. in 16. vsacťga mesetia. Ceua jim je za celo I gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema J, Krajec v Novem mestu, dopise pa iiredulštro. Kdor želi kako oznanilo y „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. z« enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Gospodarske stvari. rreiifiliaiije deželnih, okriijnili in občinskih dokliid ua priliodiiiiiski davek. Po novem zakonu g-ledé direktnih osobnih davkov se bodejo iirfdili osobni davki. — Pa tudi zemljiški in biiiiî davki se ponižajo za 10% in mpuda iez dve leti Se /,a veÈ. — Za potiainezne dežele je dolofena svota íreh miljonov goldinarjev, kateri se raxdelé po gotovem razmerji. Ako se bode presežek osobnih davkov poniiioi,ii, dobijo posamezne dežele razven o;iih treh miljonov se veĚ, primerno temu presežku, pod g;otovimÍ pog-oji. En važni pogoj pa je imli ta, da morajo deželni zbori o pniveo] času in sicer v zasedanji leta 1H!)8 skleniti zakon, s katerem se izreče da, in kako prenehajo doklade iia p r i li o d n i n s k i davek. Deželni zbori, kateri zamudé pravočasno sklenili taki zakon, ne morejo več v prihodnjih desetih letih odprayiii doklade nii prihodninski davek, in zapude tor^j dotiČiia svota iz treh miljonov in iz Vťéih presežkov v državno blagajno, >iato je stavil posUnec dr. Papež v IV, letošnji seji deželnega odbora predlog, kateri ima namen, da naj se deželni odbor o reèenem zakonu pravo iasno posvetuje. M. kateri imate pra-ali sploiiiiej kuriji, za vse Kranjsko. Y volitvali. Dnevi, ko bodete izbirali može za splošno in kmetsko kurijo, da Vam volijo poslanca za državni zbor, so fu. Veliko bi Vam o tej priliki radi govorili, ko bi bilo mogoče pred vsacega osebno stopiti. Mesto tega Vam damo vnovič nekatere nasvete le v kratkih potezah. Ravnajte se po navodu, kateri Vam daje prelepo skupno pismo vseh avstrijskih škofov o volitvi. Volite može, ki so verni katoličani ; može, ki avojo vero ljubijo, ter jo kažejo v dejanju. Le takim Je volilna pravica sveta reč, le taki jo bodo radi tega vestno spolnovali, Bogu v čast, domovini v korist. Volite može, katerim je draga sreča domovine, ki ljubijo svoj materni slovenski jeiik — volite poâteae slovenske narodnjake! Ne volile nobenega socijalnega demokrata, ker tem je m»r samo trebuh; zadugo, z» večnost, za vero se ne brigajo. Ne volite nobenega liberalca, ki ne apostuje krščanske vere, ki zabavlja zoper duhovne; komur ni mar to, kedor g;iíi z nogami to, za. kar .10 nasi očetje kri prelivali skozi stoletja, ne more biti pravi naro(inj:íIí, ne more za,služiti zaupanja vernih, slovenskih katoliàkih mož. Ne volite nikogar, ki ga Vam socijalni demokrat ali liberalec priporoma. Na volišie pridite sploh, vico voliti — zlasti v peti ki Voli samo enega poslanca Socijalni demokrati in liberalci ne bodo ostali doma. ne dajte se jim osramotiti ! V mestu Idriji in v Spodiiej Idriji so zmagali socijalni demokrati s 14 možmi — voliici. Ne moremo si misliti drugače, nego, da so verni katoličani ostali doma, mesto da bi bili volili ter tako na-iprotnikom zmago prepustili. Voliici po mestih doienjsk h in po deželi. idite volit vsi — zlasti še vi meščani ne ostanite iia pečjo I Naša stranka pri[)oroČ!i za splošno kurijo (za vse Kranjskoj g doktorja J. Kri'k-a, Gospud je Jako učen in zmožen; iivrsten govornik, profesor bogoslovja, /a delavski stan je storil neizmerno veliko s krepkimi spisi, z organizacijo krščansko-socijalnega delavskega družtva, on Je voditelj poštenih delavcev na Kranjskem. Isto tako ima gospod neizmerne zasluge za obrtni stan. Kaj pa kmet, ga li smeS Ti brez skrbi voliti? Da, tudi kmetski stau ne bode dobil lahko boljega zagovornika, kakor je doktor Krek; kedor ne verjame, naj vzame v roke njegovo prelepo delo : „Črne buWe kmetskega stanu." Da, nJega bomo volili vsi, boljega zagovornika delavci, obrtniki in kmetje ne dobite nikjer! Za kmetske občine krškega, novome^ega in črnomaljskega okraja ostane dosedanji gospod poslanec Vilj. Pfeifer. Volili ga bodete pač enoglasno, vsaj vsi vemo, kako vestno se je pri vaa-cej priliki potegnil la korist svojih volilcev Za kmetske občine okrajev Litija, Kočevje in deloma Novega mesta se priporoča doaedaji po- sUnec g. vodja Fr. Povâe. Goapod je mož krščanskega ÍQ slovenskega prepričanja, da v tem oziru tia njem ni madeža. Gospod je vešřak v kmetijskih rečeh, jako delaVen io dober govornik. Torej dobri volicí tega volilnega okraja, ne porabite 8Yoje dolžnosti — iiberite samo take može, ki bodo dali evoj glaa g. vodji Fran Povee-tu. Za notranjske kmečke občine se priporoča naš ožji rojak nam predobro znani g. dr. Ignacij Žitnik, Ne dvomimo, da ga bodo volili iavedni Notranjci. Za Gorenjske kmetske občine se priporoča g. Josip PogaČjiik in za kmetske občine ljubljanske okolice dosedanji poslanec g, dr. Ivan Šuštersič, ki se je v kratkem času svojega državno zbornega poslanstva pokazal izvrstnega zagovornika naših pravic in koristi. Volilci, z Bogom, na delo v korist cerkvi in domovini ! Pozor! Socijalni demokratje grodó. SpiH S tem naslovom se raztresa med naSe slovensko ljudstvo, Naeemu malemu listu paČ ne more biti naloga, oběirno zavračati budalosti socijalnih demokratov, ali popolnoma prezreti jih vendar ne sme. Tem menj sme to storiti v sedanjih razmerah, ko v imenovanem spisku pisatelj E, K. ali naravnost Uže, ali pa piše reči, katerih sam ne ume, tako prefrigano, da bi neukega človeka res lahko ujel v nastavljeno mrežo, ako se mu reČ ne razjasni vsaj v kratkih potezah. Vsaka zmota ima nekaj resnice na sebi ; tako je tudi v tem spisku nekaj resničnega, kar trdijo tudi vsi verni katoličani, ki so vueti za pravi blagor ljudstva. O tem ne bodemo govorili. Prva budalost je, zahtevati, da bi bili vsi ljudje enaki. Kako neki, ko vendar vže po naravi pridejo tako različni na svet, bodisi telesno ali duSno zmožni, nadarjeni, topi, bebci ? Kako neki, ko bodo vendar vedno potrebni različni stanovi? Ali bodeta enaka oni, ki bode kidal gnoj in oni, ki bode vladal naěo novo socijal - demokratiako državo? In ali mar ne pripoznavate vi socijalni demokrati tega sami? Ali ste enaki n. pr. g. dr. Adler na Dunaju, ki dobiva samo od uredniětva (iOOO gld. na leto, in Vi popotni učitelj socijalnih demokratoT, ki hodite v Novo mesto in drugam Bvojo modrost prodajat za mesečnih 70 gld. — in pa prevarjeni delalci, ki Vas „više bogove" redé s svojimi krvavo prisluženimi tedeoskimi doneski ? ! Vi niste zoper vero, pravite, ampak le zoper duho?ne, kateri niso z vami, vi ste torej zoper vse duhovne, ker z vami ni nihče. Zoper papeža, ki vas naravnost obsojuje v svojem prekrasnem pismu o delavskem vprašanju; vi ste zoper V3 avstrijske škofe, ki vas ohsojujejo v zadnjem pastirskem listu o volitvah, vi ste zoper vse Škofe celega sveta, ker ne eden ne odobrava vaših misli. Kje pa se ostane vera brez poglavarja, kateri je po besedi Jezusovi skala cerkve? kje vera brez škofov naslednikov sv. aposteljnov, ki imajo vladati cerkev? — Resnica je torej, da vi socijalni demokrati uašo sv. vero naravnost pobijate. Pa še nekaj. Socijalni demokrati pravijo; Kedor ne sme svobodno misliti, ne sme svobodno živeti t. j. kedor ne sme misliti kakor mu ljubo, da je Bog ali da ga ni, da je sodba, ali da je ni, da je Jezus pravi Bog, ali pa samo človek, tak ne sme živeti kakor bi hotel, n pr. y divjem zakonu. To imate popolnoma prav. Ali ravno s tem izpodbijate vero in resnice, katere uči cerkev — zato vam nal veren narod ne more nikdar verjeti. Vi pravite, da zahtevate enako pravico za vse vere. Torej so vam vse enake. Ce so Vam socijalnim demokratom vse enake, s tem vendar trdite, da nobena ne more biti resnična, kajti nikakor ni mogoče, da bi bile vse resnične, ker si nasprotujejo. Vidite ljubi Dolenjci, kako vam hočejo res ti tuji privandravci vzeti najsvetejše — krščansko vero. Kar govoré socijalni demokrati o kapitalistih, je pač večinoma resnično — ali samo eno nam ne gre v glavo — zakaj so jim vendar vodniki kapitalisti-judje? in zakaj se zoper j ude-kapitaliste ti možje nikoli ne postavijo?! Socijalni demokrati hočejo predrugaČiti vse stem, da zberó skupaj vse trpine-nezadovoljneže celega sveta — tedaj pravijo, je zmaga gotovo naaa. Kedo ne vidi, da bi tekla kri v potokih, ako bi se to doseglo, kajti brez sile bi ne slo ? Zato imajo socijalni demokrati rudečo barvo na zastavi. Bodeš pa li ti, golobji slovenski narod hotel kedaj kopati se v človeékej krvi? Nikdar ne. Vabijo se naSi delavci in tudi kmetje, naj postanejo socijalni demokrati. Mislite, da so res tako bedasti, da bodo to storili? Vsaj pravite, da potem morajo postati vsi enaki. Dobro. Neveren delavec, razuzdan pomočnik, navadni pisač nima nii; ti kmet imas posestva, ti obrtnik si si v potu svojega obraza pridobil hišo — postani socijalni demokrat — pa bodeš z onimi nemaniči delili Tako zahtevajo; to so na Nemškem naravnost sklenili, da se kmetom in malim obrtnikom ne sme pomagati, čel, vae morajo zgubiti, potlej bodo socijalni demokrati — sicer pa ne. Ali ni torej resnica, da bi moral biti vsakdo, ki količkaj ima — slep in gluh, ako bi postal socijalni demokrat. V volilnem oklicu latitevajo socijalni demokrati, da se mora cerkev ločiti od države. To se pravi : drŽava se ne sme za cerkev nié brigati, jej nikakor z dohodki pomagati. Ta je lepa, Prtd sto leti pod cesarjem Jožefom se je cerkvi vzelo lepo premoženje, pa obljuííilo, da bode vlada skrbela za duhovne in drugo; — »edaj naj se pa kar vsaka podpora odreče. Kedo bi bil na zgubi? Ali ne vi verni Slovenci? Vi bi duhovnov ne spodili, ker veste, da so potrebni. Torej bi morali vi skrbeti za j je, yi za vse cerkvene potrebe, ko se sedaj vendar dobi marsikaj iz cesarske kase. Kako novo breme bi vam radi naložili socijalni demokrati t V volilnem oklicu zahtevajo socijalni deaiokrati, da mora biti šola brezkonfesijonalua. To ee pravi, krščanski nauk se v Soli ne sme veŽ učiti, o Bogu se v ioli ne sme govoriti ! Slovenski verni kmet iti obrtnik, kakoini bodo potem tvoji otroci? Ali ni brez Hoga prava zver, ki bode znala grizti vse sveto, bosti vse častitljivo? Ali ne bode potem novi svet brez Boga prava jama razbojnikov, pravo peklo vže tu na zemlji? Zato nobeden zaveden in veren Slovenec ne more dati gîasu aocijalnemu demokratu. Dr. J. M. K«j je novoga po avstrijskem cesarstvu? Za novi državni zbor se že vráé prvotne volitve. Po ne.kodi so se vršile v preteSeiiem, drugodi bodo v prihodnjem in naslednjem tednu. Zal, da se ravno volilcem pete skupine in kniečkih obiin stavijo največje ovire. V nekaterih krajih ae je doloèil Čas za volitev samo, katere se mora vdeležiti več tisoČ volileev, povsem prekratek, ne da bi se nastavilo več volilnih komisij, Drugodi volilcem pristojne oblasti ne dostavljajo volilskih legitimacij, da morajo torej ňele na voIíěČu dokazovati svojo ideiititeio. To je sitno. Zalo je treba tembolj paziti. Volitve volilnih mož za peto skupino iu za kmečke občine se vráe navadno isti dan. Kdor je volilec v kmetskih občinah, sme biti volilni mož za kmetski okraj in za peto, splošno skupino. Kedor je pa samo volilec v peti skupini, kakor na primer delavci, more pa biti volilen mož. samo v splošni skupini, ne pa tudi v kmetski kuriji. Deželni zbori pridno iu hitro delujejo. Hitro hočejo rešiti najnujnejša dela, posebno proračun, da ae laije udeležé volilne borbe za državni zbor. V kranjskem deželnem zboru je pri poročilu imančnega odseka o računskem sklepu gledališkega zaklada omenjal poročevalec Hribar, naj dramatično društvo skrbi, da se ne predstavljajo take igre, kakor je „Slovenec in Nemec", 8 katero se žali narodni slovenski Čut. Poslanec dr. Tavčar je zagovarjal dramatično društvo. Poslanec Kalan pa se je strinjal s Hribarjem, pa pristavi!, da se mora tudi bolje paziti, da se ne bodo igrale nedostojne, ntnravne igre. V Štajerski deželni zbor ji^ vpndar i/.voljen iz kmetske skupine Slovenec — poslanec Robič, V goriikem deželnem zboru so izjavili slovenski poslanci, da se z ozirom na vodstvo v deželnem zboru in na neobzirnost italijanskih poslancev ne morejo več vdeleževati sej deželnega zbora. V koroSkem deželnem zboru je bila prav ostra razprava o narodnostnem vprašanju. F'inančni odsek je namreč predlagal, naj se višji dekliSki Šoli v Celovcu dovoli podpora 500 gld., pa samo 8 tem pogojem, da je ravnatelj te šole rodom Nemec. Sedaj je voditelj oni áoli Slovenec gosp. prof. Jos. A pih. Poslanec Gr. Ein spieler je govoril proti tej določbi in predlagal, naj se izpusti oni pogojni stavek. Pobijali so ga pa strastno nemško-nacijonalni poslanci. Za Einspielerjev predlog sta govorila pa knezoškof in deželni predsednik Sell m i d t-Za bi é row, ki seje odločno potegnil za Slovence, kar se še ni zgodilo 16 let, kar on vlada Koroško V Florenci je umrl, tam iz zdravstvenih ozirov na odpustu bivajoči mladočeŠki državni poslanec Eini, Njegovo ime, ime najodličnejŠega člana mladoČeéke skupine, se je večkrat bralo. Avstrijski nadvojvoda Oton, je šel v Berolin obiskat nemškega cesarja. Sprejeli so g^i prav lepo. Na kolodvoru so ga pričakovali cesar Viljem, princi in razni vojaški dostojanstveniki. Kiy je novega po širokem svetn'Î Italijanska poslanska zbornica bo kmalu razpuščena. Italijanska vlada rabi mnogo denarja, pa tudi poslancev, ki bodo dovolili nove davke. Zato mora razpisati nove volitve. Na Kreti vlada sedaj zopet velika vznemirjenost. Turki ne dajo miru kristijanom. Vedno se sliši o krvavih pobojih. Preplašeni prebivalci trumoma vrÔ iz vasi v meata. V Turčiji sami seveda tudi ne sme biti brez vznemirjenostij noben dan. Evropski poslanci y Carigradu le zborujejo in se posvetujejo, a storili niso prav za prav še nič izdatnega za krščanske Armence, človek se mora kar Čuditi, ali se jim res ne more nič pomagati? Najbolj Se pritiskajo Angleži na preosnovo turSkega cesarstva. A kaj, ko druge države tako omahujejo, zlasti Rušit Sedaj hočejo nekateri Turki sami, Mladoturki imenovani, preosnovati Turčijo, ker uvidevajo, da bo popolnoma propadla, če se ne zgodé potrebne preosnove. âpanci so iíprevideli, da „sila ni mila", tudi Kubancem ne. ZařeSi bo jim obetati, da jim bodo dali nekaj ve5 pravic, Če se ne bodo veĚ puntali. Vstaši Ro pa uidi sami /,e hudo opešali. Zato je upanje, da bo vendar kmalu koiifana ta za Spance lako nesrťéna vojska. Piše 8c nam: Iz Novega mesta. Dné 1, feb. priredilo je naae „Dol. pevsko društvo" Vodnikov koncert, sè sijajnim plesom. Navajeni smo že, da nam društvo poda vsikdar lep glasben užitek, ter napravi prijeten zabaven večer, in to pot aino bili splošno zadovoljni. Vse toftke nmo-govrstnega vsporeda so se prav dovršeno prednasale. Gg. tamburaSicft in tamburaši, otvorivši koncert z „Molitvo mornara" od Broža so težavno nalogo iastno rešili, odlikovala sta se g. Kegina Preatoniin g. Rt! ra s kot solista, pokazavši veliko spretnost na tračili. Mužki zbor sicer maloštevilen pa obstoječ iz dobřili levskih močij je z navdušenostjo pel Villiar-jevo „Sovn." Triiçlasna ženska zbora „Cvetica Lota" in „V sanjah" od R. Sehuinann-ti sta občinstvo kar presenečila. Njilioya originalnost ter elegnntno pred-našanje 8 čistimi jasnimi glasovi je uplivalo presenetljivo. Cista intonacija, pravilna vokalizacija in Ano nnansovanje dići naš ženski zbor, in vsa čast častitim damdm na njihovi navdušenosti in trudoljnbnosti, s katero deljujejo za narodni prospeh. Biser vtićerni je bil pač dvospev Kubinsteinov „Vsili gora vrhovi v temni noči spe!' Kako ljubko. Čutno in izrazno ste pač peli gospici Ida Vidic in Matilda Mehora, videlo se je na občinstvu očarano poslušaj očemu, nežno pesem, tako nežno speljano, zato ste pa gospici naj-bnrnejso pohvalo želi ter morali ta biser Rubin Steinové poezije ponoviti. G. Ravnihar, tako marljivo delujoč kot predsednik društvu, vodja tamburauji in kot solist, je v Vilharjevem „Slovo" in s Foersterjevem „Mladem junakom" s svojim simpatičnem zvonkodone-cim baritonom zopet pokazal se spretn^a pevca, ki se zna vtopiti v snov pesmi, ter nepretirauo predna-šajoč popolnoma zadovolji in navduši poslušalca. Zaključek koncertu je bil prelep mešan zbor „Kitica", 8 katero je g. Hladnik kot pevovodja pokazal svoj zbor v najlepši luči, dokazal, da ae ne ustraši nobenega truda in ovir, da nam poda najlepše apeve slovenske. Videlo se je ta večei-, da dolenjsko pevsko društvo živahno deluje, da zbor napreduje v navdušeni delavnosti, zato pa to društvo zasluži našo splošno pohvalo in vse pr poznanje. ~ t ~ Iz Valtevasi. — Dné 31. jan. priredila je slavna podružnica c. kr. kmetijske družbe v Novem mestu po vrlem za blagor kmetijstva jako vnetem predsedniku gosp. V. Rohrman-u, deželnem potovalnem učitelju g. F. Gombač-u, in tehniškem vodju g. J. Ska-licki-ju gospodarsko predavanje v tukajšnjem Šolskem poslopju. Ko je g ufiitelj F. Dular pozdravil častite došle gospode ter spodbujal kmetovalce k napredku na kmetijskem polju, nastopi kot prvi govornik gosp. F. Gombać. V prav jedrnatem govoru označi: propad vinogradarstva, rigolanje, zasaditev ameriákih trt; riparia portfllis, rupeatris mont, in solonis, ter cepljenje istih na stalnem mestu. V vzgled pridnosti navaja Francoze ter pove naravnost, da bode trtje, cepljeno z žlahtnimi trtami na ameriáki podlagi tako rodilo, da niti lesa ne bode videti zbok obilnega grozdja. Trto „Izabela", koja se je zadnji čas med vinogradniki tako zelo razširila, zavrže pa govornik popolnoma. Vino iz njenega grozdja je slabo ter za nikakoršno kupčijo. G, Skalicki opisuje dobavo brezobrestnega posojila v svrho zasaditve novih vinogradov. Konečno govori g. V. Rohrraan o živinoreji, o pridelavanji krme, osobito detelje ter o pravilnem ravnanji z gnojem in o napravi (komposta) mešanega gnoja. Da bi se paČ gospodarji kmetovalci posebno gledé gnoj» dobro zapomnili, da bi istega ne imeli kakor navadno — pod kapom. — Gnoj bodi vedno na Čvrsto potlačenih kupih, pokrit z ilovnato zemljo ter v takem kraju, da ga ne more iapirati nikakoršna voda. Ako nimate tacega prostora doma, zvozite gnoj aproti na njivo, ter narejajte na njivi gnojni kup. Gospodarji so poslušali govornike prav pazljivo do koncrt, ter so imeli vsi le eno željo: „Dal Bog, da bi častiti gg, govorniki prišli vsaj vsako leto enkrat učit ter tolažit ubogega oratarja." Hvala jim tisočera! Iz Studenca pri Krškem. — Dnè 18 januvarija je izdihnil svojo blago dušo g. Anton Brulc, trgovec in posestnik, v najlepši moški dobi, še le 4.5 let star. Bil je ranjki veren katoličan, mož poštenjak, kakor-šnih sedanjost nima na izbiro. Bolehal je več let za neozdravljivo pljučno boleznijo, ktera se je v zimskem času vnelej shujšala, a mu v toplejših letnih časih zopet odlegla. Toraj smo mislili, da bode zdaj tudi zdaj tudi tako. A varali smo se. Obhajal je 17. jan. svoj aaželjeni god, in sicer v postelji; na večer ob 10. uri pe je Čutil toliko slabotnega, da je poslal po gosp. župnika ter se spravil z Bogom in okrepčal za daljno pot. Drugo jutro pa je bolezen vidno pritiskala, in videti je bilo, da so mn ure štete, da nas bode blago srce zapustiti moralo. In res, zaspal je mirno, pri polni zavesti, brez očitnih bolesti ob 3. uri popoludne. Da je bil ranjki uaipriîjnbnejsa oseba v fari, pokazal je njegov pogreb, ki je bil veličasten. Pevci zapeli ao mu dve nagrobnici v spomin spoštovanja. Za njim plaka udova z malo hčerko, plakajo sorodniki, žaluje obilo zvesto mu udanih prijateljev in sploh cela vas in obširna fara. Bil je mož jeklenegd značaja, dober narodnjak in vkljub svoje bolezni vedno enakomeren in vesej ter imel za prijatelja vselej dober flvèt in tolažilno besedo pripravljeno. Kaj rad je iital „Dolenjske Novice", bil tudi njih zvest naročnik, zatoraj naj mu bode tu dovoljen mali spominek. Iz Rake, dné 1, febr. — Mora biti že kaj posebnega, če se kdo od nas oglasi y Časopisih. Nekaj časa sèm potegujejo se namreč nekatere vasi Raške občine za novo cesto, katera naj bi šla tam nekje od Smednika k Rimšn in katera bi stala — po malem vzeto — okroglih 30.000 gld. Menda se ne motimo, če pravimo, da dežela ne bo dala za to cesto nič, še manj pa država, ostane torej samo se naš (Krški) okrajni cestni zastop, ki se pa vendar ne bo dal strahoyati od enega majhnega dela Raške občine, saj so v njem zastopane še tri druge občine katere nočejo nič vedeti o tej cesti. Nova cesta bi bila v resnici nepotrebna in popolnoma odveč z oziroDi na velikanske stroške, katere bi moral pokriti cestni zustop — seveda s povišanjem naklade, ki so P. n. (24-3) lísojaiT) se naj ulj u lineje naznaniti, da aem prevzel vodstvo od Steinfeldske pivovarne bratov Reininghaua v iGratIcu v najem vzete, starorenomirane V Novem mestu. PoLiudil ae bodeni kot zastopnik imenovane pivovarne s pozorno postrežbo, okusnimi Jedili, izbornimi pristnimi dolenjskimi in istrijanskimi vini, kakor tudi k najboljšim Reining-hauškim marčnim pivom p, n. goste najbolje zadovoljiti. Za prijazen obisk prosi z velespoštovanjem Anton Jakac. Zaloga piva pivovarne Retninghaus je v isti hiši, kjer so se povekâale ledeniške kleti, iti se \al»iio gtisjíodje gostilničarji prijnzno na odjemanje sploáno znanega izbornega marčnega in uleianega piva v soditi ter se zagotavlja izredno pozorna postrežba. rgovski pomoćnik (špeceris stiir d(i 18 let, slovenskega in nemškega jezika zmožen, se sprejme takoj v prodajalnico z meèanim bla-_gom. -■ Kje, pové vredn. tega lista. {30-2j V prodajalno z mešanim blagom sprejme se takoj ^ ~ ---------- ki ima veselje do trgovine, ter je Hlovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožen. — Kje, pové vrednistvo tega lista. Staiioviiiije v Novem mestu h. 6t. 211, v ju vem nadstropji, obstoječe iz Btitili lepih sob, kiihinje, shrambe, kleti, drvarnice itd., odda se a I aprilom V najem.__ Na prodaj je M z malim podom, senico in lopo, in strešni stol (gruât) lOm dolg in 7m širok. Ví>»í je še v dobrem stanu. Vet se izvé pri Antonu Strajnar v Dol. Ponikvah pošta Treljnje. (32—2) V A V 5 Si Josipu Košifick-11 Y Novem mostu. Tam se dobivajo po najnižji ceni izvrst* na in pristna bela, rudeča in 6rna vina z otoku Veglia in iz Spalate, ter boljša izbrana dolenjska M vina. Vinskim kupcem in krčmarjein iiHhh.i/^ U priporočam. odda se v Novem mestu „mej vrti" (âk»lova hiša) st. 157, — Več se izvé ravno tam. (33-2) foflstvo tffleiislË šole na drioii i&če za k volem. (35—2) Velika lepa njiva bhzo kolodvora in manja nad Medvedom ležeta, 80 na prodaj. Več se poiive pri upravništvu tega lista. obro s ivovko v več ih množina ima na prodaj Ivaua lUiituik, Dol. Težka vodu. Posta Novo mesto, (U-l) iein se uljudno V (45-1) U S 8lavnenin občinstvu uljudno naznanjam, da * bodem imel po sveínici v zalogi zopet I janit ali mjavi debeli smodnik I za kamenja streljati, S • Ob jednem priporočam svoje špecerijsko in j m železninsko blaga, s katerim bodem skušni slavno S { občinstvo v vsem zadovoljiti, S 8 ^ Tranc Kastelic, J J tijj—„J ^ Kaiiilyi pri Nuvetu iiieitu. S IftM« Kdo píi® Vcflif zdravje ohraniti in ' utrditi, pa ob enem noče pogrešati prijetnega kavinega užitka. Bobova kava je, kakor znano, škodljiva, ker preveč živce razburja; ako se jej pa Kathreinerjeva primeša, jej odvzame škodljive u čin k e.******* ki Vsak ^^ " zdravega. Posebno za take, ki bolehâjo __ na živcih ali v želódcu, izkazala se je Kathreinerjeva kava, čista brez primesi, v tisočerih slučajih kot najboljša, najzdravejša in lahko prebavljiva pijača. Vsak otrok In vsaka ženska naj pije Kathreinerjevo kavo, prileg-a slabemu in rahlemu telesu, naj bo že čista al ki je tečna in se mešana z bobovo kavo. S svojim prijetnim, milim okusom se kmalo vsem prikupi. W__l, ki hoče pri gospodarstvu kaj prihraniti in vender uživati okusno In V Ota A,, idravo kavo, naj si kupi Kathreinerjevo kavo. Naj bo čista ali mešana z bobovo, ugajala bo pa okus vsakomu.«*««****«**«**********«****««*«**** —^ Katlireiner-Kneipova siađna kava celih zrnih, iz najboljšega sfada tidelana in po Kathrelnerjevem, v vseh deželah priznanem In od najtfeljavnejših strokovnjakov preskušenam načinu z okusom prave bobove kave prekfsana. Kathreinerjeva kava idružujs toraj v sebi prijetni okus ptuje bobove kave In vse od zdravnikov priznane dobro lastnost! domačega slada. Kdor noče bitf goljufan in oškodovan, na] pazi pri nakupu na varnostno znamko in na obliko na strani naslikanega izvirnega zavoja z Imenom ý^athreí^SK. Zavoji brez imena „Kathreiner" niso pristni. fe) Prošnja: V prodajalno z manufakturnim blagom siirejme se tiikoj trgovski učenec, ki ima vesflje do trgovin« ter je slovenskega in iiem-škfffH jezik:i v çovoni ni pisavi ziiiožeii, Ana Božič, Navo mesto. V Novem mestu na glavnem trgu št. 92 je talcnj za oddati, ti itrodajalno s« tuJi lahko stanovanje v hiši dobi. — Već se izvé (ii'i lastnici Rospej Ani Mascon na Dunaju (Wii;n) VIN. Lederergdsse Nr. 3, I. Stock. 1.3Ï-2) NefonMM : OdfOTani indaik, lid^itMU, Mkloinik u titku J. KrijM. pa že zdaj dosti visoke, dasi je bil g. župan svoj Čaa obetal, da jih bode znižal! Od te ceste bi imeli korist le nekateri posamezniki, zakaj pri nas je tako, da bi TSftkdo imel rad cesto tik mimo svoje liiSe! Taista stvar je tudi pri onej cesti, ki bede držala ob levem bregu Krke v^Kostanjevico in proti katerej se je že izrekla tudi Šentjernejska občina. Ne ena, ne druga cesta nima občega splošnega pomena, ampak obe bi služili le zasebnim in osebnim interesom. Pač pa je potreben most čez Krko v Mersečji vasi, katerega aí vsi želimo; potrebna je poprava oziroma preložitev ceste na Bučko, katera je doslej prava muka za živali in ljudi; potrebno je sploh, že obstoječe ceste boljâati, hude klance zniževati in prelagati ; potrebno je pred vsem, da bi se že enkrat razširila Kaska àola, katera Ěaka odrešenja že nešteta leta; potreben ie vodovod, katerega je nam Kaífinom prav zaiea tako treba, kakor ribi vode; potrebna bi bila potem tudi požarnu biizgalnica — potrebno bi bilo nadalje še sto drugih reiij bolj in prej, kakor tiste „nebodijetreba"-ceste. Sicer pa, ako ao SmedniĆaiii iu drugi tako prepričani o potrebi svoje ceste, pa naj popravijo in zbolj-šajo sedanjo občinsko pot*) in — mir besedi! Nikar pa naj ne zahtevajo od ostalih Kačanov, kateri sami za-se več davka plačujejo, kakor oni vsi skupaj, da bi se mi z drugimi občinami vred ogrevali za cesto, katera nima za obči blagor nobenega pomena v primeri % grozovitimi sti'oški in od katere se posebno mi ne bi imeli nič druzega kot — nove občutljive nakUde. Iz vsega tega sledi, da je nova cesta nepotrebna. A. H, (Opomba uredn.) Ta dopis je bil odposlan prej kot je izšla predzadnja (tretja) številka „Dol. Novic", pa vendar le prepozno za isto, v katerej se je bil itak že oglasil nekdo z Rake. Mi ne ugovarjamo g. dopisniku, kateri govoreč o cesti od G-majnice, pravi, da bi bila ta cesta brez potrebe; le toliko bi pripomnili, da bi imela cesta od Gmajnice še prej kak pomen, nego pa Smedniska — s tem pa ni rečeno, da bi bila ista potrebna, marveč: nobene nove ceste ni treba! Iz Karlovca, 9, februvarija. [Karlovčani pri banu in Dolenjska železnica.] Kakor prinaša nSojetlo" štev. 6. od 7. febr., vidimo, da je bil mestni zastopnik Alojz Hegedič, župnik m Dnbovcn pri Karlovcu, stavil predlog, naj se posije k banu deputacija gledé železnic, ki se imajo graditi, da mesto ne ostane brez potrebnih zvez, da ne trpi velike škode, ktera bi mogla vse mesto ponižati in tako rekoč uničiti. Josip Vrbarift, (načelnik) žiipan mestnega zastopstva in posestnik lekarne, predvodit je deputacijo, sestoječo iz 4 oseb, pred bana, ktereinn je priporočal, naj se železniške zveze Karlovac-Kieka tako izpopolnijo, da mesto dospe do željenega procveta, a ne doživi smrtnega udarca. Ban je obljubil, da bo storil vse potrebno, da železnice mora graditi država že v svojem interesu, in da je to samo „prasanje časa", t. j, kedar Be prikaže potrebni pritisk. V poštev pride tudi proga Sisek do Jadr. morja. S tem je tudi Novomesčanom dana priložnost, da pravi Čas Izposlujejo zvezo s Karlovcem. Najprimerneje bi bilo, v dogovor (pismeni in ustmeni) stopiti s predlagateljem Hegedičem, z mapami v rokah, ter mu pojasniti korist in potrebo zveze z Rudolfovim, S fijakarjem je Dubovac pol ure od Karlovca oddaljen. S tem zastopnikom je treba pričeti razgovore, ker se za vse najbolj zanima, pa je upati^ da bo stvar lepo uspela. •) Sftj BD bojtla med seboj nabrali (vsaj na papirju) že lepo vrsto stotakov, kar je gotovo venelo ziiauienje v eedaujih težkili čaaih! Domaće resti. (f FerdinandZatokar,) zdravnik in župan mesta Metlike, umrl je po mučnem bolelianju 8. t. m. Kajni sicer ni bil povsem našega mišljenja, vendar se mora priznati, da je bil vrl gospod, strog pa pravičen župan, ter ima mnogo zaslug za Metliko in sploh za Belokrajno. Naj v miru počiva! (Dolenjski Sokol) priredi, kakor smo že v zadnjem listu javili, dné 20. t. m. v „Narodnem domu" svoj L družbinski večei-, iu sicer s sledečim vapore-dom; 1) Brož: Molitva mornara, fantazija, udarjata damski tamburaški zbor dolenjskega pevskega društva in društveni t&mburnaki zbor; brač solo gspič. Regica Preatoni. 3. Francoski escamoteur, parodija, izvršuje g. R. Inemfin. 3) I. Schnabel; Pod kostanjem, igrajo na citre gospdifi. Matilda Mehora in Linca Umek ter dva Sokola. 4) Itezni karakterji, predstavlja g. Inemau. 5) Ples. ~ Program obeta nam izvanredno, a prosto in v resnici družbinsko zabavo. O izidu veselice poročali bodemo prihodnjič ; danes omenimo le, da bode izvrševal glavne točke programa veleslavní umetnik, igralec in režiser slov. gledališč» v Ljubljani, gosp. B. I n e m a n. Slavno občinstvo opozarjamo toraj na to, po mnogih letih zopet vpeljano in obče priljubljeno ve.selico ter pričakujemo, da bode gotovo velika udeležba članov in mnogoštevilen obisk društvenih prijateljev s svojimi družinami, napram nasprotni agitaciji poveličal prvi nastop našega žvrstega „Sokola." (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu januarju 1897 je 165 strank vložilo 24.261 gld. 35 kr., 99 vzdignilo 13.697 gld. 48 kr., toraj veČ vložilo 10.663 gld. 87 kr.; posojil se je izplačalo 5.040 gld. ; stanje vlog 352.692 gld. 25 kr.; denarni promet 58.725 gld. 55Va kr. (V bolnišnico Usmiljen. bvatoT v Kan-diji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca januvarija 59 bolnikov, koncem decembra jih je ostalo 33, skupaj 92. Od teh se jih je ozdravilo 44, zbolj-šalo 11, neozdravljen bil je eden. Umrla sta dva, in sicer eden za legarjem, eden za kapjo. V oskrbovanji ostalo jih je 34, Oskrbovalnih dni se je nabralo tekom preteklega meseca 1066. (Vabilo na občni zbor) slovenske posojilnice v št. Jerneji na Dolenjskem, registrirane zadruga z neomejeno zavezo, ki bode dné 28. febr. t. 1. ob polu 4. uri popolndne v šolskem poslopji z nastopnem vspo-redonir 1. Nagovor načelnika. 2. Račun načelstva in poročilo nadzornikp.. 3. Volitev načelstva in nadzornika. 4. Nasveti. NaČelstvo._ (Prvo žrebe) v naši okolici je povrgla kobila Janeza Kirar iz Savinka fare Skocijanske, (Zakono zlaganju zemljišč.) V kranjskem deželnem zboru je predlagal poslanec Lenk, grajščak na E&ki, naj se sklene posebni zakon o zlaganja zemljišč in dokazoval, koliko korist bi zlaganje zemljišč imelo. (Mestna hranilnica v Norem mestu,) ki se je pred 32 meseci (1. maja 1894.) otvorila, lepo napreduje, kakor kaže računski zaključek za 1, 1896. [Podrobni račun, glej mej naznanili.] Vloge so namreÉ naiasle od 203.407 gld, 22 kr. za L 1896. pripisanimi obrestmi na 342.128 gld. 38 kr. Od otTrrjtnja do 3. jauuarja 1897. se je sploli vložilo 530.ii64 gld. 92^2 It., toraj nad jiol milijona gld. Zo|'(ii \zdignile pa bo stranke 206 686 gld, SS'/a ki\ Na poncstva je hranilnica do sedaj večinoma v no\'onifškem okrajn, potem ^po Dolenjskem, deloma na Gorciijskm in spodnjem Štajerskem naložila 291.820 gld. 29 kr. vse proti povračilu v anuitetah ali letnili cdiiîacilih v doli 36 let. llidi menićno eskonipt. ljudstvu dolro služi, ie se vzame v poštev, da se je v pretećentrn letu na menice izplaialo 35 935 gld. Hranilniina uprava skrbi tudi zft rezervni zaklad, kateri j« uže iiarajstd na 3480 gld. eOVa kr., pii čem se povdaija, da jť* hranilnica Tže povernila ust&noine stroške z 545 gld. 66 kr. Iz teh podatkov se pač vidi, da je bila liranilniea v Novem mestu potrebna, da je njeno delovanje koristno za Dolenjsko. Novomeška cbčiua (m sme te tidnn nadejati, da v nedaljni (irihodnosti bode imela korist od hranilničnega poslovanja in delovanja njene uprave, zatorej naj zavod podpira v svoji nioči. Pa tudi tisti, ki so dosedaj nekako nf-zaupljivo gledali im ta za razvoj Novega mesta tako važni zavod bode sedaj paè priznali, đa dela blagoncsno in da ima pošteno vodstvo. Naša konena želja pa je, da ta zavod svoj delokrog vedno bolj širi in postane v resnici središ<'e gospodarskega razvoja Novega mestA in posredno Dolenjske. (Volilni možje) za Novo mestovpeti skupini. Konservativni volilei novomeški priporočajo za peto kurijo kot volilue može, ki se bodo volili 22. t. m., sledeče gospode: Dr, Franc Detel a, gimnazijski ravnatelj, Anton Jarc, posestnik, Maks Brunner, posestnik, Karol Kune, posestnik. — Narodna na pređna stranka pa priporoča gospode: Dr^ Jakob Schegula, žu )an itd., Vinko Umek, posestnik, Anton Kos, poaeBtn k in Anton Weiss, pí^sestnik. (Za peto kurijo) so po.stavili ua južnem Štajarskem v Celju kot kandidata t^mošnega tiskarja Drag, Hribarja. Iz listov jia se vidi, da Štnjaraki Slovenci sploh z njim niso zadovoljni ter namertivajo voliti druKega gospod« — najbrže Jakoba Pukl, kije rojen Slovenec in sedaj sodni tolmač na Dunaju (Užigalice družbe av. Cirila in Metoda) so prišle pred nedavnim v premet. Zahtevajte, kupujte jih Slovenci, ker dobite s tem dobro robo, raz-áirjate slovensko ime in podpirate ob enem prekoristno in potrebno dimbo sv. Čir,la in Sletoda, ki skrbi za slovenske sole, kjer bi bili sicer slovenski otroci v nevarnosti. da se pnnemčijo. (Posojilnica v Sv. Križu prt Litiji) zborovala je 17. januvarja. V tisku objavljeni račun kaže, da je imela posojilnica v prvi upravni dobi od 1. junija do konec decembra m. 1. 47.249 kron 91 vin. prometa, namreč 23.917 K 7 v. dohodkov in 23 332 K 84 v. stroSkov. Čistega dobička je bilo 110 K 57 v,, ti se vpise kot rezervni zaklad. Deležnikov je pri-Btopilo 138 Posojil se je dalo 81 zadružnikom 99krat, ki so vrnili 36krat, a vlagateljev je bilo 42 za 63 hranilnih vlog, ki so prejeli vračila desetkrat. (Poduk v cepljenji ameriških trt) v kmetijski bralnici v Novem mestu, ki se bo pričel v nedeljo 21. t. m. ob 9. zjutraj, vršil se bo p» sledečem načrtu: I. Ameriške in domaČe trte. Zakaj moramo zasaj&ti nove vinograde z ameriškimi trtami in zakaj moramo te trte cepiti z domačimi. — Katere ameriške trte so pripravne za naše kraje in kako se te lahko spoznajo. — Kake vrednosti je izabela za nov« nasade, ker jo gospodarji tako radi kupujejo. — Katere ameriške trte je po dosedanjih izkitinjah saditi v ilovnato zemljo, če )e lega vlažna ali suha, nizka ali visoka in če je zemlja bogata ali revna na železnem okisu? — Ktera ameriška trt« se najbolj sponaša v puhlici in ktera na apneni in lapoijevi zemlji ob prej navedenih razmerah. — Kako je obdelati in pripraviti vinograd za nove aniniške nasade v položno visečih in kako v strmih legah. ~ O pridelovanji ameriških trt v matičnjakili in titnicah. — Katere domače in druge ti te bo kazalo cepiti na ameriške podlage, da bo dosti dobrega vina za kuitcijo. II. Zasajanje vinogradov z ameriškimi sajenka-mi in jtoznejše cepljenje atiieriških trt na rastočem. — Zskaj se priporoča ce]i]enje ameriških trt na rastočem ali na stalnem niesut t. j. v vinogradu samem. - Kako je v ta nanen zasaditi vinograd z anieriškimi trtami. — Ali so tudi ključi dobri za saditev v vincgrade. — Kedaj so la.^tiče ameriške trto dobre za cepljenje. — lii^yni načini cepljenja. — Sp omladne cejtljenje aii.eriskih trt s pomočjo zaniaškov. — Kedaj je pravi čas za to cepljenje.— Kako je pripraviti ameriške trte zii tako cepljenje in kako jih je vcepiti. — Nizko in visoko cepljenje. — Na kaj je paziti pri cepljenju, — Kako je ravnati b cepljenimi trtami pozneje in med poletjem, — Kedaj in kako je pogrubati visoko cepljenje trte. — Kako je obrezovati cepljetike v prvi spomladi in v bodočih letih, ni. Zasajanje vinogradov s cepljenimi trtami. Kje in kako se dobé cepljene trte, — Na čem se spoznajo ali so dobre ali iie, in kako jih je odbirati za zasaditev. -- Kako se pridelujejo ameriške cepljenke v trtnicab. — Kakšno zemljo in kakšno lego mora imeti trtnica za izgojevaiije ameriških cepljenk, da se cepljenje dobro sponaša. — Cepljenje ključev in sajenk. 1) Cepljen je k Ij uče v (reznic ali rozg) s pomočjo mahu. — Kako je pripraviti ključe za tako cepljenje, kako jih je vcepiti in kako ravnati z njimi do saditve. Kako jih je v ag/iti v trtnico in knko oskrbovati, a) Cepljenje saj en k (bilf) s pomočjo zaniaškov. — Kako je pripraviti ameriške sajenke za cepljenje in kako jib je vcepiti. — Kako jih je vlagati v trtnico. — Kako je oskrbovati cepljene trte v trtnici, — Keda) je cepljenke jeseni izkopati. — Odbiranje dobro zaiaščenih cepljenk. — Kalîo je cfpljenka shraniti čez zimo, da ne tipe skodt. — Kako je cepljenke saditi v vinograde in kako obrezovati v prvih letih. IV, O gnojenju in obdelovanju novih nasadov m o škropljenju trt z modro galicn. — Razun tega poduka bodo tudi praktične vaje o cepljenju trt. Te vaje bodo trajale vsako nedel,jo po dve uri, toraj dalje časa kakor teoretični poduk. Za zeleno ali poletno cepljenje ameriških trt priredila bo kmetijska podružnica poseben tečaj in sicer v mesecu maju. (Čudni dogodek.) V deželnem vinogradu v Trski gori lotili so se letos rigoUti (prekopavati) kaj skalovit svet. Preglavico, kaj veliko preglavico ja delalo vprašanje: kam s toliko, večinoma ničvrednem kamenjem? Pa glej čudo. Med delom, dné 6. t, m. udere se svet delalcem pod nogami. Nastala luknja bila je na površju tako široka, kakor velik oprtni koš. Koj pod površjem bila je pa veliko širja in 35 metrov globoka. V to jamo nosili so kamenje in dva cela dneva je imelo opraviti osem delavcev, da so jo napolnili ; pa da bi bila še enkrat večja bi komaj zadostovala. Dobro, da ae ni pri tem nikaka nesreča pripetila. (Današnji list) obsega deaet strani. Loterijske številke. Bradée 6. februvarija Tr«t 13. 9 29 67 78 59 35 67 30 66 23 Topla zahvalil fllavnemu občinstvu, ki Be je tako požrtrovalno obneslo ob priliki društvenega venčka gledé dobitkov, kakor tudi, da je druitvo tako sijajno počastilo 3 svojo navzočnostjo. Ista bodi izrečena tudi si. 6italuici, da je prepustila društvene prostore. Vspeh je bil povoljen, in dohodek obrne se za fond Zři zidanje prepotrebuega gasilnega doma. Odbor gasilnega društva v Novem Mestu. Hiša na prodaj! Hišna številka 8 v KandijI, kjer se nahaja gostilna, je iz proste roke na prodaj; odda se tudi v najem. Natančneje se zvé pri A. Rajcu, urarju v Ruilolfovem. (62-1) Mizarskega pomočnika mizarski mojster v Šmihelu (fiO-l) sprejme Jernej Sitar, pri Novem mestu. Activa. Fosslva. Ra6uD hlpotefinlh posojil: ijaldo koncern 1, 1895 Iztiusojila 1. 1696 . . 171,039 118,750 64 Račun vlog: Saldo koučem 1895 1. Vloge 1. 1896 . . . 203.407 245.828 22 871/2 Vraiiln dolžnikov . . 289.809 3,538 64 74 286.270 90 i Vzdigi 1. 1896 . . . 449.036 117,307 09Vu 09Vi fl n hipotečnih obresth L. 1896 zaoiit. obresti men)lc: Saldo 1. 1895 . . . IzimBojila 1 1896 . . 8,100 36.935 — 846 :8.900 32 ! 1 H Eapitaliiuvaue obresti leta 1896 .... hipotećnih ohresti: Predplačila leta 1S96 331.729 10.39d 38 342.128 2.23« 38 75 h tekoËl: Saldu 1. 1696 . . . NftloiSeuo 1. 1696 . . 23,107 84,369 57 73 v menJIËtiih obresti: Prcidplačiia teta 1896 založnih obresti: 1ÍŽ 69 Piailla dolžnikov . . 107.477 6G,878 30 60 ! IV Predplačila leta 189G davkov In pristojbin: Saldo kuncem 1. 1895 Prejemki leta 189B . — fiS Pripis obresti , , , 40,598 1.016 70 88 41.615 58 n «5 261 721/B' l«>/a n zalog ; Saldo koncem I, 1895 Zaloge 1. 1896 . . . 200 200 — Izdatki leta 1896 . . 306 184 89 82 122 07 Izgube in doblfika: Ôisti dobiček . . . Vračila ilolžnikov . . 400 200 __ 200 _ 1.502 -Vi TI efektov: Sfildo 1. 1895 . . . Nakupljeni efekti . . 1.097 5.059 80 Prodani efekti . . . 6.156 6.048 80 Knrziia railika . . 108 0 ' 80 ' 95 101 85 IÏ efektnih obreatl: Viseče obresti . , . 2 10 h zamudnih obresti: L. 1896 zaoBt. obresti 41 94 n inventara: Saldo koncem L 1696 Leta 1896 naknii^jeui inventar .... 50/u odpis sa obrabo 218 9 11 74 , 38 216 36 n uradnih trolkov: L, 1896 zaostali opo-minjevaliii stroški . 2 83 n w n zavarovalni : L. 189(5 îaoBt, premije davkov: L. 1896 preveč plaíftiii davek ..... 15 120 76 26 J« blagajne: Saldo koncem I, 1896 Prejemki leta 1896 . 2.819 371.657 1 ■ 21 62Vî Izdatki leta 1696 . . 373.976 366.210 83Vi 16 7.766 G7V2 1 1 346.100 55 l/i 346.100 66V» 1 Debet. Credit. Račun vloïnlh obresti: đ) iaplafaiie . . , Ù) kapital izu vane , 882 10 399 93 38 10,782 31 j 1 1 RaËun hipatečnit) obresti: Prejete obresti 1. 1890 Zaostale olirf'sti i, )8()6 12.518 84ÎÎ 81 i 32 i „ uradnih troakov: Pred|)laf. obr. 1.1896 1.472 i SU Uradni troSki 1327.42 Uetaii. troški 546. Gi> 1,873 08 Leta 1895 inostiile obresti . , 534 67 Leta 1895 predplnÍB-ne obresti 2234.75 14,837 49 Povrnjeni leta 1896 . a6H 08Vî 1 ZauBtali leta 18% . 1.614 2 691/î I.Gll 2.769 42 12.068 07 mcnjiËnih obresti : Prejete leta 1890 . , hela 1895 iiredplafaue „ davkov; Plaràui davki . . . Predplainni leta 18% •Ali:, 120 17 265 i)2 H 806 76 1 03 1 59 Î 8H] 63 1 „ efektov : Enriun razlika . . . „ Inventara; f>