št. n. A V G TJ S T 1947 Letnik II. v i>@21 t anes poznamo že najmodernejše delavnice v«eh 1 jjvrst. V njih brnijo mogočni stroji svqjo ena- J JI kome mo pesem ter pomagajo človeku opravljati / J/ različna dela,od enostavnih do najbolj natanč- no izdelanih stvari. Dalje imamo različne ke- mi^ne laboratorije, kjer se v siju raznobarvne svetlcfoe bleš¬ či. orodje in čudoviti instrumenti,izdelani po zamisli učen¬ jakov najnovejše dobe. Vse to je v službi človeka pri w u- stvarjanju" in presnavljanju ene snovi v drugo in drugačno, ter kopat pri razstavljanju večjih, teles v različne majhne in nevidne dele in delce. Prava čudo so te delavnice za preprostega člo¬ veka in le redki imajo možnost videti v notranjost tega de¬ la in se seznaniti s čudovito tehniko dvajsetega stoletja. NKMuduMi W' 213 Bes je »priznati moramo, da se je dale* povzpel člcr- veški um, toda v, primeri z božjo delavnico prirode, s o te mo¬ deme delavnice in laboratoriji in še tako visoka stopnja napredka v tehniki le bore malo. V to delavnico pa ima kmečki človek možnost vstopi¬ ti vsaki dan,vživeti se vanjo in z. njo živeti. Tu šele naj¬ demo čudo tehnike,katera daleč presega človeško znanje .Mno¬ gi veliki učenjaki minulih stoletij so hoteli prodreti v ■ tajnosti narave in živi jen ja, toda v osrčje teh skrivnosti še danes ni nihče prodrl. Ko opazujemo samo eno rastlino in čudovitost njene zgradbe,moramo strmeti. Le škoda,da bo¬ dimo med čudesi narave mnogokrat z zavezanimi očmi. Navede¬ mo samo en primer od tisočev drugih,da bomo vsaj malo mogJ. razumeti veličino bitja in žit ja v tem božjem vrtu. Znano je,da so zgradili v liki mojstri številne nebotičnike,ki se dvigajo visoko proti nebu sredi modemih velemest. Znani newyorški nebotičnik "Elimpu - Hate Buildjft meri v višino 385 metrov. Ta zgradba bi morala imeti v pre¬ meru le 131 cm,da bi jo mogli primerjati samo eni rastlini v prirodi - rženi bilki. - Da bo primer popolne jši,bi ta ne¬ botičnik moral na vrhu nositi dvakratno težo zgradbe same. Končno pa bi moral biti tako prožen,da bi ga veter poziba¬ val sem in tja, in bi se vedno p o ravnal, kak or se poravna žjfcr na bilka po viharju« Brez števila sličnih primerov srečujemo v naravi vsak dan. Pol je, travniki, jezera in. potoki,gore in planine, vse to je ustvarila zamisel največjega tehnika - Boga same- ga. Kako čudovit j,e pogled povsod,kamor se ozre naše oko! Odprimo oči,ko hodimo v tem ga ju, tako polnem pestrosti! Ti, kmet,ki seješ in žanješ,ali se zavedaš,k oliko skrivnosti .c in energije je v najmanjšem zrnu,ki si ga položil v zemljo fr- Mar 11 znamo prisluhniti petju ptičev v jasnih, rosnih, z _1 zlato zarjo p repietkanih jutrih? Ali znamo prisluhniti žu¬ borenju potokov in studencev,ali tajnostim tihe in mirne r noči ? Koliko naravne lepote,ki je odsev božje lepote in božje modrosti najdemo v tem cvetočem vrtu,v katerega nas je Dri* vrtnarje postavil Gospodar vsega - Bog sam. Seme ,ki je paaio iz tvojih rok, je v zemlji umrlo. Toda iz tega živ¬ ljenja je vstalo novo življenje. To nastajanje »presnavljan¬ je in zopetno umiranje od leta do leta, od stoletja do sto¬ letja nam da snovi za razmišljanje in študij,za razglab- ljanje,ki nas more dvigati k Njemu, da vsaj v medlih obri¬ sih spoznamo Njegovo vsemogočnost in človeško ničevost. Divnost,pestrost in smotrnost božjega stvarstva gre v neskončnost. Ako bi mogli zajeti lepoto samo enega letnega Časa in prodreti v osrčje vsakega posameznega živ¬ ljenja ter to prenesti na papir,bi nastala knjiga,ki bi „ je ne prelistali nikdar. Če ®avno smo se čudili,kar je ustvaril človeški um,moramo le reči,kako flaleč je še človek od prirodne de¬ lavnice. Pa naj izdelajo tovarne še večja čuda,stvari,ki bodo ijžšle iz njihovih delavnic in laboratorijev učenja.« kov,bodo ostale le mrtve v primeri s tem,kar vidimo v živi naravi,v tej odprti knjigi božji. Po božji volji more življenje nastajati le na pol ju, njivi, travniku,povsod tam,kjer si ti, kmet - gospo¬ dar. Tu,kjer bivaš in živiš ter kontno tudi tam,kjer bo tvoj grob. Z zemljo,rastlinami na vrtu in col ju bi moral kmečki človek živeti v najtesnej-i nevezanosti. Svoje te¬ žave,borbo za Življenje in obstoj bi moral primerjati z rastlinami na polju. Voljo in veselje do življenja,ki se zrcali v rastlini,na j bi kmet prenesel na samega sebe.^e- le takrat bo postal kmet,nele na svoji zemlji svoj gos¬ pod,marveč tudi srečno bitje,ki ne bo videl samo senčnih, ampak tudi sve ule strani svojega poklica. Odprimo končno svoja srca,da posije žarek sonca v globino naše kmečke duše,iz katere naj vznikne nova moč^ novo veselje in volja biti srečen kmečki človek in dela¬ vec v božji delavnici! Jože Bc. +++++++++-t~T4- +++++++ +++++ + Simon JENKO* ,ki si ustvaril k.o listja, travo, pol sveta podaril sinom majke Slave, čuj ms,večni Bog! Tvoji smo sinovi, dela blagoslovi naših slabih rok, usmili se sirot;, Oče,z nami bodi, kaži pravo pot, ki do sreče vodi! Ti nam daj kreposti, da kar rekle ne um, v d jan ju na* pogum skaže brez slabosti' 2X5 Lojze U O V A K; / / CjOLTMI^ TQENUTL'I (lo črtico posvečam vsem slovenskim kmečkim materam v begunstvu in onim v domovini,katerim je tujina vzela sinove)« sobo sije sonce. Sključeno sedi kmečka pri beli javorjevi mizi. Roke ji njej. Enakomerno udarjajo koščene nega venca na mizi*. Ustnice se ji pobožni molitvi. Žalostno ji zre j njo daljavo. Molitev ji zamre, V Dxesxx soxaa — izraz notranje žalosti « in uvelem licu na prt. "Pavle,moj sin? Kje si?”” + + + + Na vrtu se igra mali bosopetec* prodaja plat¬ no in svečke. Na vozičku se mu je zlomila os. Mu - znal me je. Vzpel se je,svoje kosmate tace je ooložil na mo¬ je rame,stegnil je jezik,kakor bi me hotel objeti in poljubi¬ ti. ”Beži,no Sultan! Že dobrot Zvesta žival* še po petih le¬ tih me pozna. Ljudje preje pozabijo na svoje znance. Okna so še svetla. Pogledam skozi nizko okno.Oče sedi. pri peči,v rokah ima debeli molek. Jagoda za jagodo drsi skozi koščene roke. Postaral se je. Kaj hi ne! Pet le^% . Se¬ stra bere iz knjige,teta šiva ob luči,nečak - Petrček pa že sladko spi. Ifehlo potrkam. ”Kdo je?” "Kaj me ne poznate? Jaz sem,Ivan'*' ♦Moj,Ivan"! štirje glascvi,pol ve seli,pol plašni so yskli kni li skoro istočasno. Vrata so se odprla in soj luči mi je osvetlil obraz. "Da si ti prišel..."? "Da,prišel sem? Nisem mogel več strpeti* Dolgih pet let je že,kar sem vas zadnjič videl, Kako živite?" Pogledal sem o~eta. Globoke gube na čelu in redke sive lase,.. Sestra...? Tudi tebi se pozna zob ooo kalorij na dsn da bi tako hiteli'" šepne sosedu,med tem ko profesor i**e novo poglavje v knjigi. Zv one n je , ki naznani konec pouka, profesor kar presliši. Potem,ko mine že x etrt ure, vpra ~ ga profesor« "Kaj,ali ni že zvonilo?" "Seveda je in kdaj že. Pol ure je tega",mu odvrnejo nekateri. "No,pa končaj* mo za dane s",pravi profesor in že za^ne% "0*e naš", za njin pa dijaki. Ves-1 .da.:-jp zopet en dcui pretolkel brez. "cvekOv? jo mahne Nace v barako. Pa tudi potreba je že,kajti v že- lodcu nekam čudno zavija,da bi Nace pojedel kar dve štru - ci naenkrat. Y.X. V Ameriki so meseca julija t.l. v Lemontu sloves: no proslavili l2oo letnico pokristjanjenja Slovencev. Na proslavi je bil tudi kardinal Schpring-ki je tudi govoril. Lemont je za ameriške Slovence to^kar so za nas Prež je. Lani je bilo v Združenih državah sev.Amerike ° r 2,3oo.ooo porok. Bilo pa je tudi rekordno y teviIo rezoorok namreč - 62o.ooo. 225 m feTiha je gora, ^ lahek korak, • skrivnostna zora, srček gorak. Roko v roki '^0 hodiva vl*e, v duši in srcu vedno je tiče Tiho dospela §§i sva do višine, jiJg z vriskom objela naše doline. V soncu planinskem sva zagorela in pesem sreče v srcih sva pela. f.H. Druž.več.) IN \/ i. zmed mnogih šol,ki nam jih nudi taboriščna skup¬ nost, je tudi kmetijska šola. Tudi kmečka mladina čuti potrebo,da se usposobi v svoji stroki in si pridobi potrebne izobrazbe, katero v svojem pokli* Že v prvem letu begunstva,ko smo bili še v Pege- cu,smo pričeli s nouhom. Lansko jesen smo dokončali I.let¬ nik. Po prihodu v Spital smo s poukom nadaljevali,naše šte¬ vilo se je še pomnožilo z součenci iz Žpitala. ?ola ima svojega ravna tel ja,vsak letnik svojega razrednika in več strokovnih predavateljev. Pa pogLe jmo malo v našo šolo. Velika XIX .baraka nam nudi streho. Ko stopiš v razred,se kar zamudiš.Po ste . nab vise slike raznih trav, detel j itd. 1 v klopeh pa mla¬ dina,ki hrepeni po izobrazbi. 226 Tone je pravkar prinesel svoj vsakodnevni dodatek. Po polenti se dobro uci. Učenja je vedno dovolj,Urnik je pester in izkazuje kar 18 predmetov. Tudi nem*-ina je med njimi,saj v tej dotri Avstriji še v nemščini ne more? 1 izpro¬ siti kruha,kaj šele v slovenščini. Tako gre pouk iz dneva v dan. Pol leta je minilo, Napovedani so bili izpiti. Vesel smeh je ob tej novici utihnil,na obraze ji legla težka skrb,ki je postala naš stal¬ ni gost,čeprav nič kaj zaželjen. Pred predavateljem samim se $e že odgovarja,ampak pred komisijo,ko prežijo vsi na a- bogega učenca kot lovec na zajca,pa ni kar tako* Povrh pa še tako malo časa za učenje! Samo nekaj dni smo imeli pro¬ sto. Tine px$.Soe že ob štirih zjutraj,držeč se načelatrana ura,zlata ura, še pozno v noč bulji v zvezek,pa še V spanju ponavlja umetna gnojila. Po dnevi pa učni sprehod proti goz¬ du,a kmalu začne delovati vročina. Sedem in se potim,pa kma¬ lu kinkne glava. V sanjah se prepiram s številkami in pro¬ centi,ko se prebudim^e je sonce žq pomaknilo na drugo stran. Pa že zagledam Florjana in Janeza,kako zaspano gledata iz trave. Še malo telovadbe,pa že zapiska v taborišču k ve v erjL Drug drugemu potožimo svoje križe in težave in odhitimo t»o kavo,ki pa ima samo ime po kavi sicer pa je le črna - v»oda. Tako so se o rib ližali dnevi i 2 nitov. Vstalo je krasno junijsko jutro. Sonce se je nrijaz- no smehljalo na čistegu nebu,a v naših srcih ni bilo sonca. Že zgodaj zjutraj smo se vsuli po polju,da si naberamo še nekaj modrosti. Kosci so imeli za seboj že mnogo redi,ko ao se pričele naše vice. "Kakor v Daoh~3i,tako se mi zdi", je šepnil prijatelj. Pač najbrž ni imel pravega pojma,kaj pome¬ ni Dachau... Predavatelji so kmalu prišli. Ifezrednik je prinesi! trav in plevela,da bi lahko napasel kozo. Ura je odbila osem. Gospod ravnatelj je pogledal po razredu,da se nam je srce kar stisnilo. Enkrat mi je bilo vroče,pa me je zopet tresel mraz,da so se barve kar menjavale. Tudi Jože si je brisal pot... Pričeli smo. Ifezrednik je razgrnil na mizo cel kup listkov. Kar spreletelo kie je. 'Bog ve,kateri me čaka'" Pr¬ vi je pote gnil,pet minut je dobil Časa za premislek. V raz¬ redu je vse tiho in mimo. le mogočni koraki ravna tel-i a so zamolklo bobneli po razredu. Razrednik se je popraskal za u. šeei in zbiral vso pamet in znanje^ki jo je nabral v le • tih. Prvi je listek oddal«, sedaj pa dežijo vpra y anja. Jože je odgovarjal kakor "strgan dohtar",da se mu je vse metalo, E&vnatelj je snel oCala in z nasmehom dejal* "He,drugi let¬ nik kmetijske sole,k je pa imate strokovne izraze? Definicije prosim"!... Bilo mi j,e,kakor da bi treščilo vame. "Sveti križ božji!" sem dejal sam pri sebi. "še ta najboljši učenec ne od¬ govarja dobro,kaj šele jaz* Vsako upanje na 4 ali celo na 5 je padlo v vodo in vsi svetli upi so izginili kot fata mOr- gana. Bog ve,kam! Ostal sem v klopi Kot kupček nesreče, spoznal gem,kaj se pravi biti ubogi "jaz"*.. Spreletavala me je mrzlica in zopet vročina. *e bi zdaj prišel na zdravniški pregled^ tako j bi me poslali z “rešilnim” v bolnico. Niš veš nisem mislil na rede,na list • ke,na gospode pri mizi,ampak sem v tem trenutku želel le zla . te svobode pod božjim soncem. Tam nekje preko polja se je *ul poredni smeh. Otroci so se kričavo podili za metulji, Če en¬ krat sem si obrisal potne kaplje in se pripravil. Počasi sem stopil k mizi in potegnil listek. Črke in številke so mi kar migljale pred očmi. Položil sem listek na mizo in čakal ka¬ kor obsojenec na smrtno obsodbo. Pa so že letela vprašanja cd vseh strani. Kako naj vsem odgovarjam. Pa tudi to je minilo. Ko sem odšel v ki op, mi je bilo lahko pri srcu. Ozrl sem se skozi okno. Nad Goldeckom se je spreletavala jata ptičev. V žitu je pedpedikala prepelica. Zamislil sem se in zagledal v polje* Prisluhnil sem ptičjemu petju in vzdihnil: “Ptiček,ti utegneš peti, kar ti treba,znaš ti že, v šolo moram jaz hiteti, , kjer se bistrijo glave ’ ” Če par dni so nas tako privijali,pa je tudi to mini¬ lo. Vsaj malo smo se otresli' na "'veš jih skrbi. 'Sedaj pa redi* To nas muči in pa radovednost. Pa smo kmalu zvedell.Petiče so nas malo obiskale, kak or bi se nas bale.^tirke so se redko Oglasile,le trojke so ostale naše zveste prijateljice... Za oddih je sledil izlet, Gospod ravnatelj je šel že v nedeljo na Goldeck,ne glede na dež,ki je padal.Prepri - čani smo,da iz same skrbi za nas,da je razkropil megle,ker smo imeli tako lepo vreme. Vsekakor zelo požrtvovalno delo,s ka¬ terim si je postavil v našem srcu večen spomenik. Na Goldecku smo se dobro zabavali. Če Jože je bil dobre volje,kar je le redko.To pa najbrž zato,ker je v nagli¬ ci sitnost pozabil doma. Le Tine se je kislo držal .Ne vem,ali radi trojk,ali pa radi tega,ker je bil lačen. Tudi fotografije so se dobro obnesle. Če jo izgubiš na cesti,se ti ni treba prav nič bati,da bi te kdo spoznal. Ni zastonj tako ponosno nosil Sok to čudno škatlo. Zadnjič pa smo se prav mogočno in "nobel” odpeljali v Litzenhof ,kjer smo na tamošnji kmet.šoli si ogledali razne stroje .Na gospodinjski šoli v Draubofen -u pa se nam ja naj¬ bolj dopadel dobričina "Maks".-Komaj smo se oddahnili, je pad¬ lo že novo povelje. Izaiti in zopet izpiti’ Samo,da nomislim na tiste skrbi,vprašanja,na zelena o*ala gosooda ravnatelja, na trojke in ne vem,kaj še vse,se mi kar vrti v glavi. Zopet leži v naših srcih nekaj kakor mora...Pa men¬ da že mora tako biti. Gospod ravnate!j,razrednik in ves pre¬ davateljski zd or že ve,kaj je za nas prav... Samo mi vsega tega včasih ne moremo razumeti, ali pa tudi nočemo...'' Bogdan. ~txsssasa samj * a sac*MWKMšt&nestt aga vegetacijska d i>a se je ori*ela že sredi zi¬ me. Proti svojemu pričakovan ju smo oostali tabo¬ riščni vrtnarji. Ne samo teorija,marveč tudi prak- ■n \i g sa - to je ideal kmetijske gole. 0,ta praksa' Kak¬ šne težave nam je povzročala tiste mrzle dni,ko smo nalagali gnoj in. ga razvažali po taboriščnem veleposestvu. Tudi zasip - niče,v katerih je prezimoval krompir,so prišle pod naše nad¬ zorstvo. No,kdor je prišel h. krompirju,ta je že izhajal tisti dan... Posebno poglavje naše prakse je nadzorna služba. "Ob osmih vsi v zbor pred svinjakom'"! je bilo dnevno povelje. Hm! Ko pa je tako prijetno v postelji,zlasti še v zimi,januar¬ ja in februarja,ko se je tako rado "zanohtalo"... Ure so tako različne. Pri Tinetu se vsako drugo jutro ura ustavi in ne ve, kdaj je osem. Zato je primahal ob 9. Tone ob osmih še ni sit. Pride ob pol devetih, Florjana in Janeza pa spet kje drugje čevelj žuli... Nič čudnega,da je šefu nadzorne službe včasih zavrela kri vkljub peklenskemu mrazu... Delo je težko. Želodec začne kruliti že mnogo pas¬ je kot se obesijo v taboriš x nem tumu Pianinov oče. Snodobi se malica. Te seveda nih x e ne prinese. Pa x ne vedo,kaj se spodobi, če so pri hiši težaki. Sicer pa ima vsak svojo glavo zato,da se sam sporna! kar drugi pozabijo. Pavla,ki obeta postati sve¬ tovni prvak v telovadbi, je zmanjkalo. Rok,ki je Pavlov konku¬ rent,tudi nekam sumljivo škili. Ne mine četrt ure,že manjka po 1 (Švico vrtnarskega osobja. "Preklemana reč!"/ se jezi nadzorna služha. Kontrola! "Kje je Matija?" -V zadregi smo. Ali n$ j povemo po resnici? Naj ho! "K malici je šel". "In Doli¬ narjev poba"? Menda je šel k zobozdravniku"... "Kaj pa Pavle'? "itevnokar je bil še tu",po jasnju jemo. 'Vam bom. dal, kanal je ! "... Dela se do dvanajstih. Ure spet ne "štimajo". Ko "odzvoni" poldan., je delopust za II.letnik. 0,ko bi se Planino? oče večkrat zmotil in zvonil že ob enajstih...! Tako pa... Pav letava ura kaže ob enajstih že kar dvana j st,Baraka r jeva pri¬ bl ižno prav tako. Torej domov! Uboga kontrolna služba! Vrtnar¬ jev ob poldvana j stih že ni več! Drugi dan sledi obravnava in zcgovor. šef nadzorne je strog,toda kdo naj pretenta mlade na¬ vihane e, kat e rim je vsak izgovor dober,pa če prav*f>es prinese na repu... Čas hiti! Za zimo je pri-la pomlad. Polno dela na vseh področjih. Ali ste nas videli? Orali smo / branali,,kopa. li, v ožili,sadili zelje,krompir,sejali solato^, da bo kaj za ta presneti želodec,ki nikoli ne da miru,ne v petek in ne v Sve¬ tek. .. Sedaj je poletje« Vroče je,da nam miglja pred oč¬ mi. Pa smo tudi pridni! Ne verjamete? Kaj zato,saj tudi nadzorna služba tega ne mara pni znati. Km! Nag Jože,ki ima dvojne oči, nam večkrat zapoje: "Kako se koscu streže, tako nam kosa reže"... Ali sedaj razumete? No,to najbolje ve na¬ ga nadzorna služba, "Bok,pazi vendar"! je opozoril nadzor¬ nik. prijatelja Roka,ki se je nekam zamislil, Kaj je mislil, ne. vem,morda na romanje s tremi Minkami na Goldeck ali kaj«. *TCaj pa je?" se je vzdramil Rok. "Noge bodo pognale koreni¬ ne," je vsekal ta veliki Joža, "motika bb v zemlji ozelenela^’ je ge stegnil cfezik Tine,ki tudi ne zamudi nobene prilike, da blekne katero,zlasti takrat,ko je boljše biti tiho. Včasih pa res hitimo,kakor da gre za stavo.Samo kaj, ko pa nadzorna služba tega noče upoštevati. Po takem naporu je seveda potreben odmor. Pa smo vsedli na robu njive. Brez¬ skrbno smo imeli svoj sosvet.Na dnevnem redu so bile baš slučajnosti. Brezskrbno prav in,Baraka rja smo -Dostavili na stražo... "Grom in strela"? je planil med nas sam razrednik "Tako torej...!" "Tako smo hiteli,pa smo si malo oadehnili'^ je povedal v imenu vseh Plorjan. "Le p ogle j te, k olik o smo naredili", mu je pritrdil še Janez. Tudi mi smo vsi kimali in pritrjevali. Pa ni nič pomagalo. Gospod 'je potegnil iz žepa beležnico in vanjo nekaj pisal, Kaj,tega ne vemo,le slu tirno... Tu in tam pa je le fletno, To pa je takrat,kadar ds bimo pomoč. To je regljanja. 'Dekliški zvonki smeh vzpodbudi tudi nas 9 da se roke marljive je gibljejo. Bojimo se namreč, da bi prišli na slab glas pri nežnem spplu,kajti kdo ve,kaj vse ge čas prinese. Vsaka želi dobiti marljivega in delavnega "dedca",.. Celo vedno resni Jože Veliki,ki vsako stvar glecfe. le iz strogo resne plati,postane boljše volje. Saj vemo, da tudi on ni iz lesa ali pa celo železa, še tako trd les se vname , če pride blizu ognja.«.. Tako nam teče leto, ko preizkušamo v praksi to^kar nam tako prepričevalno pripovedujejo predavatelji. Prijetno se menja z neprijetnim,zabavno z resnim delom. Pa ste pla¬ čani,bo morda kdo vprašal. 0, kajpada Ufe ti ja va takoj po¬ ve višino plače. Le vprašajte ga > še Joža z očali,ki se pogosto z računi'Skrega,vam na pamet zrajuna,da znese naga nagrada celih 6 prhkega in razpadijivega apna. Takšna tla prištevamo med rahla tlat so zračna,organske snovi v njem hitro razpadajo. A tlo j- 1 * itO 1x^4, otO li llwp u -> • -u ti-j.0 VI. HumoznO zemljišče. Humozno tlo je lahko glinasto ali ilovnato> Lahto ja tudi peščeno humozno,ako ima od mineralnih sestavin 2of* hu- mosa. HUmozna zemljišča imafjo od vseh ostalih vrst zemljišč aajvnSjo (Vodno kapaciteto in v sled Črne barve najhladnejše zemije t v katerih se organske snovi zelo počasi razkrajajo. V navzočnosti apna nastaja z razkrajanjem apna blagi humus,brez svefoodnih kislin,ki je za rast rastlin zelo ugoden. V humoznih tleh brez apna se pojavlja močna kiselost, katera učinkuje na humozno zemljo neugodno. Za kmetijsko prak¬ so pa postane še le takrat: uporabna / ako d oda jemo taki zemlji • apno. VII. Šotna tla. —— — « ^ l — . ' — - - ■ - šotno tlo je pravo organsko tlo,ki je nastalo v glavnem iz napol zgnitih rastlinskih ostankov z malo ko¬ ličino mineralnih snovi. Šotno tlo vpija velike količine vode in se v njej tudi nabubi. Vsled tega se šotno tlo počasi segreva in slabo prezračuje. Množine mineralnih snovi v šotnem tlu so zelo različne in zavise predvsem od snovi iz katerih so na¬ stale. Šotna tla zboljšujejo z odvajanjem obilne vode in dovažanjem apna ter mešanjem z minerali bogato zemljo. Z razumnim gospodarjenjem (poprava šotnega zemljišča) lahko postane šotno tlo zelo olodno in za kmetijstvo zelo korist¬ no. V. K... So vprašanja,ki se zde mrtva,kakor se zdi mrtvo og¬ lje,zagrnjeno 3 pepelom. A zapiše veter ter raznese pepel in izpod pepela zažari žerjavica, Tako pokriva časih naj¬ bolj resnobna,najbolj življenjska vprašanja v dušah lahko¬ miselnih ljudi prah in pepel posvetnih skrbi in svetna ne- čimumost. A potegne veter - vihar tipi jen ja, težkih preiz¬ kušen j, razo čaranj in bridkosti^in vprašanja - pokrita s prahom se znova razžare... Živo stopi v takih trenutkih pred oči vprašanje; p ra s taro vprašan je,a vendar vedno novo in živ¬ ljenjsko,neizmerno važno in usodno*kaj je življenje? čemu živimo? ali je vredno,da živimo?ali je življenje vredno živ¬ ljenja? Blagor njim in srebni so^ki si na ta vprašanja da¬ jo vedno zanesljiv odgovor. Katoličani smo tako srečni,da imamo Besnico. V Njej najdemo odgovor na vsa ta vprašanja. V odgovoru,ki nam ga daje Besnica,je rešitev za ta svet ix za večnost... Malo za šalo. Janezek je prihajal v šolo redno z zelo » mazanimi nogami. Vsi opomini so bili bob v steno. Nekoč pa pride v šolo z lepo umitimi nogami. Ko učitelj to opazi,ga presenečen vpraša; "No,Janezek,kako vendar,da si rii noge ta¬ ko lepo umil"? - Janezek: "Gospod učitelj,saj si jih nisem umil .Ribali smo zelje,pa sem ga tlačil..." S PRIHODNJO ŠTEVILKO ZAKLJUČIMO II .LETNIK I NAŠEGA LISTA. ONIM, EL TO ŽELE,BOMO P RILO- I ŽILI TUDI KAZALO IN LEPO NASLOVNO STRAN. I NABDČILA ZA KAZALO IN NASLOVNO STRAN SP BF- I JEMAJO NA*I RAZPPODAJALCI.' - UREDNIŠTVO I IN UPRAVA. I I ++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++■+++ 4 ’ Lepo vedenje brez srčne plemenitosti j,e lepa lupina brez jedra.