V Š. PRIMORSKI DNEVNIK S&TrSjjr** Cena 60 lir RADIO PRAGA GOVORI O *.DELNI ODJUGI» TRST, četrtek, 1. avgusta 1968 Zaključeni razgovori o načelnih vprašanjih toed delegacijami KP CSSR in Sovjetske zveze Splošni vtisi so ugodni, čeprav še niso znane podrobnosti in zaključki - Delegaciji bosta najbrž še danes sestavljali poročili za javnost in za uporabo obeh partij Sovjetski tisk je prenehal z napadi na ČSSR, govori se tudi o prekinitvi manevrov h.PRAGA, 31. Češkoslovaška televizija se je ob zadnji od- da' Jes^ ob 23. uri po lokalnem času opravičila zaradi vesti, so Se razgovori v čierni že končali in nato pojasnila, da da razgovori nadaljevali tudi v poznejših večernih urah in ye se vedno nadaljujejo. ^omentator je dodal, da me- na^ajo Se razgovori veC ne na" nia f na Principialna vpraša-noA.^mveč na nekatere podrob-in , ,°. češkoslovaškem razvoju jemn da lahko pričaku- ,da bo «naša delegacija vnr,fJaa ^U(di v tej fazi razsoja °v». v novinarskih krogih Coritr .m®ni> da so se razgovori 2aalJSali predvsem zaradi te-?a sestavljanju zaključne- ga rtr°Cila’ zaradi česar se bo-jutrj delegaciji ponovno sestali nilske strani ni bilo nobe-koS P°f°čila, da bi se razgovori ^ratk * '^ASS objavila samo Vrše " Poročilo, da se razgovori štva». v «ozračju jasnosti in tovari- r0^?^‘° Košiče pa je zvečer spo-narida se bodo razgovori jutri nesaljeva)i in da sta delegaciji da-sovio?',1* P0700 v noč, ko se je Vrnil aa delegacija, kot običajno tim *a na svoje ozemlje s poseb-ZariIakom- 8tvr>nnj0 Yesti ne spreminjajo bi-g0v . Prvih poročil, da so se raz-je r? načeloma zaključili in da katerih ° sP°razumov glede ne- ne premike. Vesti si delno nasprotujejo najbrž zato, ker niso še vsa poveljstva prejela ustrezne ukaze, morda gre tudi za običa'-no inercijo, saj je težiko neki vojaški stroj nenadoma ustaviti, kc je že v vagonu. Umerjeni optimizem češkoslovaških komentatorjev je potrdilo tudi dejstvo, da je televizija lahko snema obe delegaciji, ko sta se sprehajali po peronu postaje v prijateljskem razgovoru in ko se Je Dubček razgovarjal s prebivalci, ki so ga navdušeno pozdravljali. Skratka današnje ozračje je povsem drugačno, kot je bilo včerajšnje, kar izhaja tudi iz poročil, ki niso več tako lakonična in ko s že govori o tovariških razgovorih in o izmenjavi mnenj. češki in slovaški listi še vedno z izredno velikimi naslovi in močnim poudarkom objavljajo stališče najrazličnejših komunističnih partij v podporo njih razvoju. Glasilo «Rude pravo« tako danes poroča o stališču avstrijske in švedske komunistične partije in o zanimivih člankih beograjske ((Politike« ter glasila britanske komunistične partije. Objavlja tudi članek nekega člana centralnega komiteja avstralske komunistične partije, ki trdi, da vidijo v razvoju češkoslovaške znak dozorevanja socialističnih sil in da ima ta razvoj poseben pomen za zapadne partije, ki delujejo v najbolj razvitih državah. Poleg tega so pozitivne posledice v borbi za enotnost delavskega razreda. Praški radio je objavil vest, da Je generalni tajnik francoske komunistične partije Waldeok Roohet poslal centralnemu komiteju sovjetske KP pismo, v katerem se ponovno oddaljuje od stališč petih partij glede češkoslovaške. Te vesti sicer niso uradno potrdili, niso pa je tudi zanikali, vendar gre zelo verjetno za dejanski poseg v korist češke partije. Ves sovjetski tisk je danes nekako obmolknil in samo »Llteratur-naja gazeta«, ki pa je tednik in že verjetno v zakasnitvi z novimi dogodki, nadaljuje z napadi na tri češke pisatelje, ki jih označuje za psevdokomuniste, izza katerih hrbta se vidi senca belega generala. ■iiiiimiiiiniiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiimiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiii PO ZADNJIH SPREMEMBAH V SIRIJI °bstaja' osnovn‘h vPrašanj, čeprav sestankov. Po vsej ver- stfg-j^ možnosti nadaljnjih avo- Sre sedaj predvsem za se-i2rej uradnega poročila, ki ima za Hen Pomen. Govori se, da gre do Y® Poročili: krajše, ki ga bobe sj Javili javnosti in daljše, ki terp Uzik) obema partijama in ka-Spi® na.i ne bi objavili, o ra»r?ni vtisi so ugodni, čeprav tnano °Vorih in zaključkih niso še Rjavil P^robnosti. Radio Praga je V°fj a komentar, v katerem go-Zelo 0 "določeni odjugi« odnosov, spe« vwjetno bo Dubček jutri Poi0|°yoril po televiziji in objasnil <% da češkoslovaška delega-vPtašn • Popustila glede osnovnih vtci in da je vztrajala na pra-liš£jvua soma odloča o svojih sta-v0ju odnosno o notranjem raz-n Giede vojaških vpra- do t P® se govori, da je prišlo Vin, ^Promisa, tako da bi v ok-°staie Var^avskega pakta začasno češko-, n6katere sovjetske enote na so t€ ‘0vaškem ozemlju. Seveda pa Sovilfnepreverjene. bžir^jSJj' voditelji so menda kri- *ave?rt:<4 da ustvarja novo ‘n med CSSR, Romunijo ^^rsko avii°’ na katerega Ma- lt lrska se Bleda z naslonjen ostjo in *°cia]|.,I}a ta način ruši enotnost di 0 st‘*nih držav. Govor je tu-CSSfj ^uvjetskih zahtevah, da bi tar na°krepila v°ino proizvodnjo, tr*tubii so zavrnili, ker zahteva Vojno r, gospodarski položaj, da 0 PovečaJzvodnj° omeie ln ne ds °^oie?iS-*e ie govorilo o nenadni da Pck>7 ®režnjeva, ki mu je men-Z°vori ,° me'd dopoldanskimi raz uJruil5abo. Očitno pa je šlo za saj Jsaoaii kako lažjo slabost, Jazgov„ Je udeležil popoldanskega k ta i Med njegovo odsotnost-^ubček • v salonu vlaka obiskal Posti k-Vd sita imela ob tej pritožbo razgovor na ((štiri oči«. Po2ori| .se- da ga je Brežnjev o-Ca$n0 ’ da je treba preprečiti po-Vseh «!0zi.i° sovjetskega bloka na fP ter8*16*1 in da naj bo loja-t vpflstiz Pon°vno preuči svoj re-•ovjiegpP1 program v interesu sve-v°ra!o delavskega gibanja. Za to yePdar vsi doprinesti svoje žrtve. Peetio . *e .Dubček ni strinjal s to Pristat « Je odgovoril, da če bi jPovnih na kompromise glede o-P1').?«!* vprašanj, se ne bi več , Iz v-fu^staviti ljudstvu. ?e pa 71 teh nepreverjenih vesti, h- OrisiYseeno lahko zaključi, da 5Ja, o * do določenega pomirje-"a je RPfd}er priča tudi dejstvo, z ?t>, ^a® PJati podčrtujejo tudi" ve rt Pčali so na Češkoslovaško in BKIRUT, 31. - Poveljstvo revo lucionarnega sveta, v katerem je pet članov, je sklenilo imenovati Al Bakra za iraškega ministrskega predsednika. Ta odločitev je pri političnih opazovalcih zbudila dokajšnje presenečenje; domnevali so namreč, da bo to funkcijo dobila kaka druga osebnost. Al Bakr združuje tako sedaj funkcije predsednika republike, ministrskega predsednika ter vrhovnega poveljnika oboroženih sil. Bivši predsednik iraške vlade polkovnik Abdel Razzak El Nayef je danes popoldne prispel v Rabat z iraškim vojaškim letalom. Na željo bagdadske vlade je maroška vlada dovolila El Nayefu, da se začasno naseli v Maroku, kjer pa ne bo smel opravljati nobene politične dejavnosti. Bivši iraški obrambni minister El Daoud, ki je bil istočasno kot El Nayef odstavljen, je prispel danes popoldne iz Amana s posebnim iraškim letalom na rimsko letališče Ciampino. Bivši minister, ki ga spremlja deset oseb, se je ustavil nekaj časa v posebni sobi na letališču in se ob 18.30 odpeljal v prestolnico. Kljub tonu, ki so ga mnogi imeli za bojevitega, v nedavnem govoru predsednika Naserja je v E-giptu zelo živa želja, da bi se iz-raelsko-arabska kriza uredila mirno. To je danes potrdil uradni glasnik ZAR Zayat med svojo tedensko tiskovno konferenco, ko je sporočil, da ZDA pristaja na skorajšnjo obnovitev Jarringove misije. Posebnega U Tantovega odposlanca pričakujejo v njegovem glavnem stanu v Nikoziji v prvi tretjini avgusta. Kmalu nato bi moral obiskati Kairo za drugo serijo pogovorov o Srednjem vzhodu «s popolno odobritvijo« generalnega tajnika OZN. Zayat je tudi označil kot spodbudne Izjave holandskega zunanjega ministra Lunsa ob njegovem obisku v Izraelu. Grajal je izraelske oblastd za hude incidente, do katerih je prišlo včeraj v Jordaniji na nekem mostu. Na nekaj stotin arabskih beguncev iz Gaze so z dveh strani streljali, ko so Jor- danci sklenili, da zaprejo most, da bi tako preprečili vstop beguncev ter denacionalizacijo arabskega zasedenega ozemlja. Kot je znano pri pisujejo Izraelu namen, da sprav! Cez Jordan 50.000 arabskih prebivalcev iz Gaze. Glaspik se je pokazal zelo previden glede izraelskega letala, preusmerjenega v Alžirijo; s tem je dal razumeti, da se zadeva ne tiče Kaira in spada zgolj v kompetenco alžirske vlade. Nobenega komentarja tudi ni Zayat dal o političnem razvoju zadnjih 24 ur v Bagdadu, medtem ko pa je glede položaja v južnem Jemenu potrdil, da se E-gipet ne namerava niti najmanj vmešavati v spopad političnih in vojaških sil v bivši arabski federaciji, kjer sedaj divja, kot se zdi, bratomoren boj. V Londonu niso dobili od egiptovske vlade nobenega namiga o bližnji izpustitvi 15 blokiranih ladij v Sueškem prekopu, ladje so tam že od časa arabsko - izraelske vojne v lanskem juniju; štiri od teh ladij so pod angleško zastavo. Vsekakor pa je danes v Londonu pravni strokovnjak oblasti Sueškega prekopa dr. El Hefnauoui, ki se pogaja za izpustitev teh ladij s predstavnikom Lloyda Royem Mer-retom, izjavil, da bodo zelo verjetno čez nekaj dni ladje lahko spet odplule, za kar pa se morajo še prej izpolniti neki pogoji. Umrl je v Zagrebu basist Josip Križaj ZAGREB, 31. — V Zagrebu )e, včeraj umrl basist Josip Križaj, dolgoletni član zagrebške opere, nosilec več vlog italijanskih, ruskih in nemških oper. Josip Križaj se je rodil 7. marca 1887 v Vevčah pri Ljubljani. Glasbene šole je končal v Ljubljani in v Muenchnu, potem pa je vse do 1913 sodeloval v ljubljanski Operi, od koder se je preselil v Zagreb. Križaj je večkrat gostoval v Nemčiji, na Češkoslovaškem, v Avstriji in Italiji. Z zagrebško Opero je nastopil med prvo svetovno vojno tudi v tržaškem Narodnem domu. Eksplozija na britanskem veleposlaništvu v Los Angelesu LOS ANGELES, 31. — Iz Los Angelesa pa je prišla vest, da se je z močno eksplozijo razletela d*, nes ob zori neka bomba na britanskem konzulatu v Los Angelesu. žrtev ni bilo, pač pa je materialna škoda zelo velika. Nekatere osebe, ki delajo v istem poslopju, v katerem ima britanski konzulat, svoj sedež, so izjavile, da je bala eksplozija tako močna, da se je vsa palača stresla. V stra- hu, da bi hale v poslopju še druge bombe, ga je dala policija popolnoma izprazniti. Po mnenju policaje je današnji atentat delo neke organizacije pro-ticastrovskih kubanskih beguncev. Z atentatom naj bi ti begunci izrazili svoj protest proti dejstvu, da ima britanska vlada diplomatske odnose s Castrovim režimom; takšna vsaj je razlaga policije. V zadnjem času je bilo več konzulatov in tujih turističnih uradov v raznih mestih ZDA poškodovanih po eksplozijah. 15. PLENARNA SEJA NA URADNIH POGOVORIH ZDA-SEVERNI VIETNAM Včeraj so delegati prvič govorili «o resnih stvareh tudi v odmoru Harriman je Severnemu Vietnamu očital, da je spravil ^najmanj štiri divizijo v Laos PARIZ, 31. — Ob 10.30 se je na Avenue Kleber pričela 15. plenarna seja uradnih pogovorov med ZDA in Severnim Vietnamom. Se-vemovietnamski delegaciji je predsedoval polkovnik Ha Van Lau, ker je bil minister Xuan Thuy laže bolan. Ameriško delegacijo je vodil potujoči veleposlanik Averell Harriman. Polkovnik Ha Van Lau je imel govor, v katerem je istočasno zavrnil zahteve ZDA o recipročnosti za ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama in ameriško interpretacijo, po kateri naj bi se pojavila majhna popustljivost v stališču Hanoja glede pravic južno-vietnamskega ljudstva za samoodločbo. «še enkrat, je dejal vietnamski diplomat, v celoti zavračamo te skrajno absurdne zahteve ((reci- pročnosti« in se odločno protiivimo politiki napadalnosti Deana Ruska, ki je nasproten željam po miru ameriškega naroda in narodov vsega sveta.« Kar pa zadeva ameriške domneve o bolj popustljivem ha-nojskem stališču glede predstavništva Fronte narodne osvoboditve Južnega Vietnama, je bil polkovnik Ha Van Lau še bolj odločen kot kdaj koli pri zatrjevanju, da je Fronta narodne osvoboditve ((avtentični predstavnik južnovietnom skega ljudstva« ln da mroa «njen program služiti za osnovo kakršne koli ureditve v Južnem Vietnamu«. Govornik je nato naštel vse zasluge FNO ter poudaril, da njen politični program vemo izraža stališče, želje in temeljne pravica vietnamskega ljudstva in zaradi tega uživa podporo brez pridržka skoraj vsega južnovietnamskega ljudstva. PO DOLGIH IN POLEMIČNIH RAZPRAVAH Brez bistvenih novosti zaključeno zasedanje KD Na pobudo FIGS bistvene spremembe v vodstvu mladinske socialistične internacionale - Vmešavanje S1D v preiskavo o smrti polk. Rocca RIM. 31. — Vsedržavni svet KD Je zvečer končal z delom in je bila predložena samo resolucija večine, proti kateri so predstavniki levice ln sindikata glasovali proti, skupina Tavianiija pa se je vzdržala glasovanja. V bistvu se torej v vodstvu stranke m ničesar spremenilo in ostane še vedno vodilna sredinsko-desničarska koalicija, levica pa dejansko v notranji opoziciji. To je bilo razvidno že iz razprave v vsedržavnem svetu, ki s strani sredine ni privedla do pomembnejših novosti, če izvzamemo drugačen ton, ki so ga uporabljali glede odnosov do komunistov. Celo Colombo je danes dejal, da gre predvsem za vsebino bodočega levega centra in na tak način ni v celoti »zaprl«. Leone pa je v svojem govoru označil program prehodne vlade, češ da naj skrbi samo za omogočltev nadaljevanja politike levega centra. V tisku se je vnela ponovna resna polemika glede preiskav smrti bivšega polkovnika SIFAR Renza . MlMlnii,"iimiiiniiiu,im,inniii,n,nuni minmiiini NA MLADINSKEM FESTIVALU V SOFIJI Sovražno zadržanje Bolgarov do jugoslovanske delegacije Ostri komentarji češkoslovaškega tiska, ker 31 mladincev niso pustili na festival Na vS*.Uvt,iki sovjetske in češkoslovaške partije za mizo med razgovori v prostorih železničarskega krož-■ernj nad Tiso. V ospredju so na levi opazni Brežnjev, Kosigin in S oslov, na levi pa je prvi Dubček BEOGRAD, 31. — Beograjski list «Express Politika« piše danes, da so voditelji mladinskega festivala v Sofiji zavzeli neprijateljsko stališče do jugoslovanske delegacije na festivalu. List poroča, da so Bolgari pripravili poseben pravilnik za zaščito travnikov «parka prijateljstva«, kjer bi moralo nastopiti zagrebško eksperimentalno gledališče, tako da se je število mest na prireditvi zmanjšalo od deset tisoč na petsto. List poroča dalja, da so članom jugoslovanske delegacije prepredli, da bi sodelovali pri zbiranju krvi za Vietnamce. V teku je tudi polemika med jugoslovanskim in bolgarskim tiskom. Bolgarski list ((Rabotničeško delo« kritizira jugoslovanski socializem, «Pogled» pa je objavil neobjektivni članek o Makedoniji. Jugoslovanski list «Nova Makedonija« iz Skopja pa obtožuje Bolgare, da zavzemajo pristranska stališča ter da se poslužujejo metod, ki spominjajo na dobo po Kominformu. PRAGA, 31. — Češkoslovaški tisk danes soglasno obsoja zadržanje bolgarskih oblasti, M so preprečile enaintridesetim mladincem iz CSSR udeležbo na mladinskem festivalu. Glasilo češkoslovaške mladine «Mlada fronta« piše, da gre za očitno dejanje proti medsebojnemu razumevanju ter proti prijateljstvu med mladino vsega sveta. «Lidova demokratie« meni, da so ukrepi proti češkoslovaški delegaciji preveč očitni in neobičajni v odnosih med bratskimi narodi. Glasilo KPC »Rude pravo« piše, da zadnji dogodki nedvomno pričajo o tem, da pomeni češkoslovaški odgovor ((varšavskemu pismu petih« za Bolgare nevaren ideološki prevrat. Glasilo sindikatov »Prače« meni, da je komentar bolgarske agencije «BTA», po katerem so bili mladi Cehoslovaki ((umazani, neobriti in z dolgimi lasmi«, naravnost žaljiv; »Semedeljske noviny» pa dodaja, da vsekakor ni bilo pričakovati, da bi mladinci po 1.150-kitmetr-skem potovanju, ki so ga delno o- praviM peš, dospeli na mejo v beli srajci in kravati. Delegacija ZKJ Beograda je odpotovala v Prago BEOGRAD, 31. — Na vabilo mestnega komiteja KP Češkoslovaške mesta Prage bo jutri odpotovala v Prago delegacija Zveze komunistov iz Beograda. Delegacija bo v času svojega bivanja v Pragi izmenjala misli in izkušnje s komunisti in člani mestnega komiteja Prage o družbenopolitičnem, gospodarskem in kulturnem razvoju obeh mest in o medsebojnih naporih v izgradnji socializma. Delegacijo vodi tajnik mestnega komiteja Beograda Simeon Zatezalo. Rocca. Komunistični senator Ter-racinl je v tej zvezi vložil vpraša nje na ministra za sodstvo, v ka terem odkrito obtožuje novega načelnika vohunske in protivohunske službe SID admirala Henkeja, da je interveniral na generalnem to žilstvu pri prizivnem rimskem sodišču. Henke je zahteval, da sodeluje njegov častnik pri preiskavi o smrti, da pregleda vse dokumente in da odstrani nekatere, tako da jih sodniki ne bi prejeli. Terracini tudi sprašuje, kako je do tega prišlo in poziva ministra za obrambo, da- prejme takojšnje disciplinske ukrepe, v kolikor pa seveda ne bo nujen tudi sodni postopek. Sprašuje tudi, Če so obvestili vrhovni sodni svet o sklepu, ko je rimski generalni Javni tožilec prevzel preiskavo o smrti polkovnika Rocca. Mladinska socialistična federacija je danes izdala poročilo o razpravi, ki se je vršila v Izvršnem odboru mladinske socialistične internacionale, ki je bil v preteklih dneh v Amsterdamu in kjer je podal ostavko generalni tajnik Hak-kerup zaradi škandala v zvezi s financiranjem obveščevalne službe CIA. V poročilu Je rečeno, da je Hak-kerup na svojo pobudo vzpostavil stike z zasebno ustanovo «Founta-dion for youth and Študent Af-fairs«, kasneje pa se je izkazalo, da gre v resnici za ustanovo, ki jo vzdržuje CIA, zato da financira subverzivne akcije mladinskih gibanj. Ta financiranja so bila namenjena za akcije proti mladinskemu festivalu, ki je sedaj v Sofiji. Izvršni odbor je ugotovil, da gre za politiko, ki je v nasprotju s stališči organizacij članic, ki številne sodelujejo na festivalu in tudi v nasprotju s politiko mladinske socialistične internacionale, ki je po-siala v Sofijo svojo uradno delegacijo. Krizo organizacije so začasno rešili z izvolitvijo posebne komisije, v kateri sodelujejo predstavniki petih organizacij: švedskih socialdemokratov, Avstrijcev, Belgijcev, nemških rdečih sokolov in Italijanske rrJadinske socialistične delegacije. Komisija bo pripravila kongres, ki bo februarja prihodnjega leta in bo do takrat opravljala normalne posle. Niso izvolili novega generalnega tajnika, biroju pa so vzeli vse pristojnosti, ker ni kontroliral delovanje generalnega tajnika. Predlog o ustanovitvi komisije je izrekla Italijanska delegacija, ki je prvikrat po združitvi sodelovala na zasedanju izvršnega odbora. Prihodnji kongres bo zelo pomem- ben, saj je treba sestaviti nov statut m novo načelno izjave. Številne organizacije zahtevajo, da se izključijo begunske organizacije iz Vzhodne Evrope, kar naj bi bii pogoj za njih sodelovanje. Pričeli so že z rešitvijo političnega programa, saj so z večino glasov obsodili vojno v Vietnamu in ameriško a-gresijo, ki ima vse značilnosti genocida. So za priznanje Osvobodilne fronte in Vietnamske demokratične republike. Zahtevajo tudi. da vse države, ki se sklicujejo na mir, sprejmejo in pomagajo vsem Ame-rikancem, ki iz političnih razlogov dezertirajo iz ameriških oboroženih sil. V socialistični stranki se pripravlja kongres ln prihajajo iz raznih federacij že vesti o sestankih štirih struj, ki se bodo pojavile na kongresu. Očitno je, da bo predkongresna bitka dokaj ostra ‘n da na njo ne bo bistveno vplivalo počitniško razdobje. Prof. Starnmati je danes na pooblastilo ministra za proračun vložil na tajništvu poslanske zbornice državni proračun za prihodnje leto, ki ga je pretekli petek odobril ministrski svet. Istočasno je tudi p,red-ozil obračun za preteklo finančno leto. Sindikalne organizacije uslužben-"T, .Rdečega, križa so sklenile podaljšati stavko do vključno sobote, 3. avgusta. Stavka se nadaljuje brez prekinitve že od 18. julija, ker zahtevajo uvedbo organika in izpolnitev nekaterih drugih zahtev. Novi carinski predpisi za državljane SFRJ BEOGRAD, 31. — Od jutri 1. avgusta lahko nosijo jugoslovanski državljani, ki se vračajo iz inozemstva, s seboj samo predmete za potrebe gospodinjstva v vrednosti do 1.000 novih dinarjev. Kot blago za potrebe gospodinjstva se ne smatra blago, ki je očitno namenjeno preprodaji, prav tako tudi ne instalacijski in gradbeni material. Carinjenje do vrednosti 1.000 dinarjev bo opravljeno na meji. Vse ostalo blago pa mora potnik izročiti za prevoz pooblaščenemu prevozniku. Tako blago bo pod carinskim nadzorstvom poslano carinarnici, ki je najbližja stalnemu mestu bivanja potnika zaradi carinjenja. Ce potnik ne bi tako ravnal, lahko blago sam vrne v inozemstvo ali ga izroči carinarnici, in to v korist države. .....................»»iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii......................... Bučne Barrientosove napovedi LA PAZ, 31. — General Rene Barrientos, predsednik bolivijske republike, je danes na zborovanju, ki ga je imel v Santa Cruzu, izjavil, da bodo v kratkem ustanovili novo ((stranko bolivijske revolucije«, ki bo pomenila — tako se je izrazil — »rešitev vseh naših problemov«. V dobro obveščenih krogih menijo, da bo šlo za novo politično skupino, ki bo podpirala Barriento-sa in ki bi jo morale sestavljati štiri stranke, ki so podpirale pred kratkim razpuščeno vlado. Opazovalci menijo, da bo težko prepričati štiri stranke, da bi se združile v eno samo. V svojem govoru je Barrientos tudi omenil nedavno izjavo vrhovnega poveljnika bolivijskih oboroženih sil gen. Ovanda, po katerem bi nova vojaška vlada ne smela trajati več kot dvajset dni. «Ne verjamem, da bi bil Ovando to izjavil,« je dejal. «Ko sem imenoval to vlado, sem hotel ustvariti homogeno skupino, ki bi znala pre- magati posledice castro-komunistič-ne akcije.« V La Pazu je sinoči Barrientos govoril kmetovalcem. V ognjevitem govoru je pozval bolivijske kmete, naj se oborožijo in naj bodo pripravljeni, da stopijo v vojsko. Dodal je, da bo boj proti upornim elementom odločilen in da bodo morali kmetje prevzeti oblast. Barrientos je med drugim izjavil, da bo 2. avgusta prišlo do izrednih dogodkov. Dejal je tudi, da predstavlja bolivijska oligarhija največjo nevarnost za državo. Zaključil je z besedami: «Tisoč, dva-tisoč, tritisoč od nas bo moralo u-mreti, vendar bo revoluciji končno uspelo, da bo držala kvišku zastavo kmetov.« LONDON, 31. — ((Antonio Argue-das, bivši bolivijski minister za notranje zadeve, je še vedno v Londonu: nihče ga ni ugrabil, niti ni podvržen posebnemu nadzorstvu.« S temi besedami je glasnik britanskega notranjega ministrstva zanikal govorice, ki so krožile v zad- njih dneh v Londonu, po katerih naj bi bdi Arguedas Izginil nezna-nokam. Glasnik je dodal, da ni nobenega razloga, zaradi katerega bi bilo treba biti v skrbeh za bivšega ministra. Z druge strani je danes-Forelgn Office potrdil, da je Arguedas prost, da gre, kamor hoče, in da niso njegove svobode na noben način omejili. Britanske oblasti pa niso hotele povedati Arguedasovega naslova. Zdi se, da živi bivši minister v majhnem hotelu v nekem londonskem predmestju. Vse dvome o Arguedasovi usodi pa je dokončno odpravil sam bivši minister, ki je v popoldanskih urah Imel razgovore na bolivijskem In kubanskem veleposlaništvu. Do razgovorov je prišlo, ker sta omenjeni predstavništvi zaprosili Fo-reign Offica in notranje ministrstvo, da bi smeli stopiti v stik z Arguedasom. Ko Je bil ta obveščen o prošnji, je pristal na sestanek in osebno obiskal veleposlaništvi. O vsebini razgovorov ni bilo do sedaj nobene vesti. Končno se je Ha Van Lau obrnil na ameriško javno mnenje, zatrjujoč, da ga washingtonska vlada vara. Pozval je ameriško javno mnenje, naj okrepi svoj pravični boj ter zahteva od vlade ZDA ustavitev napadalne vojne v Vietnamu. Polkovnik Ha Van Lau je še enkrat zahtevat brezpogojno in takojšnjo prenehanje ameriškega bombardiranja ter vsakršnega drugega dejanja proti vietnamski demokratični republiki. Vodja ameriške delegacije Averell Harriman pa je očital hanojski vladi, da je spravila »najmanj štiri divizije« v Laos. Harriman se je pri svojih trditvah oslanjal na «belo knjigo«, ki jo je pred kratkim objavil ministerski predsednik Laosa Suvana Euma ter je od severnih Vietnamcev zahteval, naj »pustijo Laos prebivalcem Laosa«. Harriman je izjavil, da ima dokaze, da Vietnam uporablja laoško ozemlje za »vojaške namene v velikem stilu«. Posebej je govoril o velikih količinah vojnega materiala, ki so ga zaplenile ameriške in zavezniška čete v vietnamskih oporiščih, ki so blizu laoške meje. Ta material, je dejal Harriman, so pripeljali tjakaj samo po cestah, ki peljejo čez Laos. Končno je Harriman obtožil vietnamsko vlado, da je odgovorna za razširitev vojne v jugovzhodni Aziji in da skuša doseči politične namene z vojaškimi sredstvi. Ameriški veleposlanik je zaključil s pozivom severnim Vietnamcem, naj spoštujejo »tako kot drugi podpisniki« ženevske sporazume o Laosu iz leta 1962. Današnja seja je trajala štiri u-re in deset minut in se je končala ob 14.40. Prihodnja 17. seja bo v sredo, 7. avgusta. Po današnji seji je glasnik se-vernovietnamske delegacije Ngu-yen Tanh Le izjavil, da so med tradicionalnim odmorom za kavo delegati obeh držav »govorili o resnih stvareh«. Doslej so namreč severni Vietnamci vedno trdili, da so imeli razgovori v odmorih za kavo zgolj mondenski značaj. Toda danes, je Tanh Le priznal, se je govorilo o političnih stvareh. «Lahko se trdi, da smo med prekinitvijo seje še naprej ostro kritizirali izjave državnega tajnika Deana Ruska. Američanom smo zatrjevali, da se državni tajnik Rusk še naprej drži svojih kolonialističnih in napadalnih stališč.« V Vietnamu Američani ne opustijo dneva, da ne bi bombardirali Severnega Vietnama. Bombardirajo pa tudi nekatere kraje v Južnem Vietnamu čisto blizu Sajgona, da bi tako prizadeli čete FNO. Južnovietnamski ministrski predsednik je odredil preiskavo o plenjenju ameriških vojakov v mestu Cam Ranh. Kot piše list »Song«, so ameriški vojaki plenili 26. julija med preiskavo v omenjenem mestu v bližini neke ameriške baze. Ameriške oblasti so izjavile, da je preiskavo dovolila južnovietnam-ska policija, ker je bilo precej blaga pokradenega iz ameriških skladišč in s carine. Te oblasti pa so zanikale, da bi oddelki ZDA sodelovali pri plenjenju v Cam Ranhu. V Novi Gorici primer odvzema imunitete NOVA GORICA, 31. - Svet občinske skupščine v Novi Gorici je na predlog mandatne komisije in zahtevo o'irožmega tožilca odvzel cdborniško imuniteto ravnatelju Podjetja za izdelavo plastične o-preme v Kanalu Lojzetu Podbr-ščku. Okrožni javni tožilec je namreč proti Podbrščku sprožil kazenski postopek s sumom, da je sredstva podjetja uporabil za kreditiranje privatne delavnic«, v katero je vložil tudi svoj lastni denar. Na seji je bilo prebrano pismo, ki ga je Podbršček posiul iz bolnice v Novi Gorici, kamor je odšel na zdravljenje. V pismu zavrača obtožbo, da je izkoristil sredstva podjetja za privatno delavnico, in javlja, da so sredstva bila uporabljena, da bi prikrili veliko carinsko malverzacijo podjetja, s katero so seznanjeni tudi drugi vodilni člani podjetja. Primer direktorja proučujeta okrožno sodišče in komite občinske skupščine zveze komunistov v Novi Gorici. Še hudi spopadi med študenti in policijo v Mehiki CIUDAD MEXICO, 31. — V Vil-lahermosi, glavnem mestu mehiške pokrajine Tabasco, je prišlo včeraj do hudih incidentov med študenti in policijo. Agenti so streljali na množico 3000 študentov, da je bilo okrog petdeset demonstrantov ranjenih. Na demonstraciji so štu-dentje zahtevali ostavko župana Cardenesa in namestnika Javnega tožilca. Po drugi strani se je v Ciudad Mexicu povrnil relativen mir. Po nepotrjenih vesteh se zdi, da Je bilo med včerajšnjimi spopadi med študenti in policijo deset ljudi ubitih. Od teh naj bi bilo osezn študentov dn diva policista. Potrošnik je na vrsti V Romuniji zasebne trgovine in obrtniške delavnice V razvoju domala vseh socialističnih držav je bilo obdobje, ko so statistike o gospodarskem raavoju z velikanskim poudarkom navajale Številke o večanju proizvodnje jekla, električne energije, nafte, strojev itd. Hkrati pa so bile številke o povečanju proizvodnje potrošnih dobrin dokaj skromnejše. Politika zategovanja pasov na račun razvoja težke industrije, je bila v večji ali manjši meri prisotna povsod, deloma je še, in povsod je v večji ali manjši meri čutiti tudi njene posledice. šele zadnja leta po vseh socialističnih državah posvečajo večjo pozornost tudi razvoju lahke Industrije, uslužnostnih dejavnosti in drugih »področij standarda«. Romunija je ena zadnjih evropskih socialističnih držav, kar se tiče tega. Tu so šele prav zadnje čase odločneje zastavili tudi na tem področju s tem, da so sprejeli nekaj sklepov, ki so za romunske razmere zelo novi. Pri tem ne gre toliko za razmerje investicij in proizvodnje v težki in lahki industriji, kot za nekatere na videz drobnarije, ki pa le veliko pomenijo. Tako je na primer vlada nedavno sprejela sklep o razširjenju privatne trgovine in gostinstva. Doslej je bila ta dejavnost izkl jučno v državnih rokah in šele v začetku letošnjega leta so začeli delaiti prve poskuse z zakujp-ništvom. Rezultati so bili spodbudni in zdaj so ta sistem močno razširili. Posamezniki lahko v svoji režiji organizirajo manjše gostinske obrate na osnovi pavšalne pogodbe z državnimi organi. Enako velja za trgovino. Privatniki lahko organizirajo prodajalne mleka in mlečnih izdelkov, sadja in zelenjave, galanterije, drobnih gospodinjskih potrebščin, obrtniških izdelkov itd. Velika državna trgovska podjetja bodo privatnikom zaupala prodajo in razprodajo blaga, ki zaradi slabe kakovosti, ker ni več moderno ali zaradi drugih razlogov, ne gre v prodajo. Pogoj za pravico do privatne trgovine je, da letni promet ne sme znašati več kot milijon lejev, kar približno ustreza 50 milijonov lir. Tej novosti pripisujejo velik pomen, kajti preskrba prebivalstva z najbolj vsakdanjimi predmeti še vedno šepa, ne toliko za- Jutri bodo Sirliana Sirhana uradno obtožili umora senatorja Roberta Kennedyjv, Prvo razpravo so odložili zato, da bi naredili radiografijo njegovih možgan, psihiatri pa sestavili poročilo o obtoženče-vem umskem stanju. Na sliki je Sirhan, ko po prvi razpravi zapušča sodno dvorano radi pomanjkanja kot pa slalbe organizacije. Tako na primer v nekaterih okrajih nedavno nekaj časa ni biilo mesa in kruha, čeprav v državi ne vlada pomanjkanje. Res so sicer zaradi tega odstavili ministra za notranjo trgovino, vendar tudi tak dramatičen ukrep ni učinkovita rešitev, če ni razvejane in gibčne trgovske mreže. Državne trgovine so večinoma velika podjetja, koncentrirana v središčih in nezainteresirana za »drobnjakarsko« preskrbo. Drug zanimiv ukrep te vrste je sklep, da smejo imeti obrtniki lastne delavnice. Tudi ta sklep je narekovala stvarnost državne mreže obrtniških dejavnosti in obrtniških zadrug, ki je močno zaostajala za potrebami. Nedavno je 'bil sprejet zakon o privatnih obrtnikih, ki jim dovoljuje celo to, da imajo vajence in pomočnike. Za obrtnike, ki bodo delali v lastnih delavnicah veljajo iste socialne ugodnosti kot za 'tiste, ki so člani zadrug. Se pravi, da so socialno zavarovani, da imajo zagotovljeno starostno pokojnino, invalidnino v primeru nesposobnosti za delo in podobno. V vrsti ukrepov za izboljšanje preskrbe, je pomemben še eden: sklep o uvozu blaga za široko potrošnjo, ki ga Romunija prej praktično ni uvažala, razen res najnujnejšega. V ta namen so ustanovili posebno državno izvozno in uvozno podjetje «Merkiur», ki bo lahko uvažalo vse vrste potresnega blaga od električnih a-paratov do kozmetike. Omejitev je le, da bo podjetje lahko uvažalo le za tolikšno vsoto blaga, za kolikor bo izvažalo romunskih izdelkov za široko potrošnjo. Vsi ti ukrepi sodijo v okvir prizadevanj, da 'bi izboljšali preskrbo na domačem trgu in dvignili življenjsko raven prebivalstva, čeprav niso kdo ve kako revolucionarni, so pa za romunske razmere le precejšnja novost in dokaz, da tudi v Romuniji potrošnik začenja postajati pozornosti vreden člen narodnega gospodarstva. BANONI (Transvaal), 31. — Ka-therine 0’Hare, ena od južnoafriških siamskih dvojčk, ki so ju januarja letos ločili, je danes u-mrla. Vzroki še niso znani. Dvojčki sta se rodili s spojenim čelom oktobra meseca, januarja pa so ju operirali. Je to prvi primer, da sta dvojčki preživeli operacijo. Logarska dolina, kjer bo v soboto in nedeljo ob 75-Ietnici organiziranega slovenskega planinstva velik planinski tabor tiiii«iiiaaiiiiiiiii*Miitaiiiiiaitaaaii*ifiiiiiii«aB*>i>tiiiiiitiiiiiiiiiaaiiiiasiaiBiiiitii>iiii>iii>iiiiiiiiBi>iiu>>*>in(niiiuaiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiaiiiiiiiaiiiiu4niaiiiiiiiiiaiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiitiiBi>iiMi>iiiiifii>nmaiiviiaiiiiiiiiiaiiiviii>aiMiiiiiiiiii>iiiiiaiiiiaiiARaiiMiiiaMai>iiiiiiifttiiaaiiiiiiiiaiMi VELIKO ŠTEVILO ŽRTEV IN OGROMNA SKODA Po 600 letih kostariški ognjenik El Arenal spet bruhal ogenj in piin Strahovita vročina upepelila prebivalce bližnjih vasi ■ Dim in pepel tudi 250 km od ognjenika ■ V Kostariki proglašeno izredno stanje MANAGUA, 31. - Ognjenik »El Arenal«, ki je že 600 let miroval, je začel v ponedeljek nepričakovano bruhati ogenj in plin. Toplota je bila tako grozna, da so prebivalci vasi ob vznožju vulkana zogleneli. Točnih podatkov o smrtnih žrtvah še ni, ker vlada na področju precejšnja zmeda. Predsednik republike Kostarike Jose Joaquin Trejos je sicer odredil «izjemno stanje«, vendar zaradi neprehodnega terena in predvsem zaradi usedlin vulkanskega izvora ni mogoče priti do ogroženih vasi. Največ mrtvih je iz mesteca Pueblo nuovo ob vznožju vulkana. Eden od prebivalcev, ki se je rešil, je izjavil, da so v ponedeljek zjutraj zaslišali ijfbzno eksplozijo, takoj za njo pa se je pojavil val «gorečega plina«, ki je dobesedno upepelil ljudi. V mestecu, ki je imelo po uradnih podatkih 8.447 prebivalcev, ni danes žive duše več, trupla mrtvih živali, v glavnem goved, pa pokrivajo veliko področje, ki je zaradi pepela mrtvaško sive barve. Siv dim se je razširil celo do 250 km oddaljenih mest, ki so vsa prekrita s tanko plastjo pepela. Oblasti so nemudoma odredile izselitev prebivalstva, ki je potekalo zelo počasi, ker so na pobočju ognjenika težko prehodna področja, kamor ni mogoče priti z motornimi vozili. Na ogrožena področja so poslali pitno vodo, hrano in zdravila in tudi znani ameriški padalci sanitete so prišli na kraj s helikopterji. Ranjence, v glavnem z manjšimi ali hujšimi o-peklinami, so sprejeli v bolnišnico Tilarana, ki je tudi prekrit s pepelom. Ognjenik Arenal je visok 1600 m. Nenadno strahovito bruhanje ognja in plina je uničilo bogate plantaže bombaža in riža. Kostariška vlada je objavila začasno število žrtev bruhanja ognjenika: 52 mrtvih, 82 pogrešanih, 3.500 oseb pa je ostalo brez strehe. Guverner pokrajine Alajuela Alejandro Morera pa je izjavil, da je smrtnih žrtev najmanj 100, precej ljudi pa še pogrešajo. Boje se, da bo ta tragedija zahtevala vsaj 200 smrtnih žrtev. Guverner je pripomnil, da bo težko ugotoviti število žrtev, še posebno, ker so nekateri prebivali v zakotnih, malo znanih vaseh. Največ jih je umrlo zaradi strahovite vročine, ki je za- jela vas. Nekateri, pravijo očividci, so umrli v položaju, v katerem so bili, ko jih je zajel vroči val in z obraza in iz oči se jim jasno vidi znake presenečenja in strahu. Precej rek in potokov je prestopilo bregove, zaradi česar so mnoge vasi zaradi poplav odrezane od drugih mest. V Tileranu je zaradi dušečega dima in pepela pravcata tema. Tudi kostariško mesto Ri-vas je pod pepelom in iz istega razloga je popolnoma prekinjen promet med Kostariko in Nikara-guo. Resno vprašanje prometne varnosti Smrt za srčno kapjo starejših avtomobilistov NEW YORK, 31. — Med proučevanjem vzrokov prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami, pri katerih je bilo udeleženo eno samo vozilo, so ugotovili, da je v številnih primerih šlo za smrt šoferja zaradi srčne kapi. Zdravniki so proučili nad 1000 primerov in ugotovili, da je 15 odstotkov šoferjev umrlo za volanom naravne smrti. 95 odst. žrtev je bilo moškega spola v povprečni starosti 60 let: od teh je 94 odst. umrlo zaradi srčne kapi. Te številke je objavil »Journal of the American Medical Assoclatlon«, ki dodaja, da predstavlja smrt zaradi srčne kapi resno vprašanje prometne varnosti in vabi avtomobiliste, da gredo pred obnovo šoferskega dovoljenja na natančni zdravniški pregled. NEUSPELA PRESADITEV JETER Smrt 16 mesecev starega dekletca HOUSTON, 31. — Prof. Denton Cooley je danes v teksaški otroški bolnišnici presadil jetra v komaj šestnajst mesecev staro Sheilo Sanford iz Corrigana. Jetra so vzeli novorojenki, ki Je včeraj u-mrla. Po izredno težki operaciji so zdravniki izjavili, da mlado dekletce nima dosti možnosti, da si opomore. Kakor so predvidevali je Sheila Sanford umrla danes zjutraj. ..........Illlllllll.umu....................Illllllllllllllllimulllllll.. MORILEC BOBA KENNIDIJA JUTRI PONOVNO PRED SODIŠČEM Anatomija ubijalca Sirhan je bil, tako pripovedujejo sedaj sosedje v Jeruzalemu, kot ostali otroci. Občudoval je Hitlerja, hkrati pa je bil zelo pobožen. Vsak večer je ob vrnitvi iz šole listal po bibliji, potem pa je pokleknil k postelji in molil. »Žejo rad je imel mater in zanj je bila zgled pobožnosti,« pravi eden od sosedov. «Nekega dne je stekel materi v naročje, jokal je in zatrjeval, da se ne mara družiti z nekaterimi tovariši, ker govorijo grde besede.« Leta 1957 sta bila oče in mati pred ločitvijo, mati pa je dobila od nekega verskega združenja denar, s katerim se je izselila v ZDA. Do ločitve ni prišlo. »Rad bi obogatel. Zato grem v Ameriko,« je dejal tedaj 12-letni Sirhan svoji šolski tovarišici. Sirhan je kmalu prebolel prehod iz ozkih uličic Jeruzalema na široke avenije Los Angelesa. Mati je najela bungalov v Pasadini, hrupni in revni četrti Los Angelesa. Sirhan se je sramoval, ker je njegova »ljuba mama« morala služiti za pestunjo, in zato si je v enem od najboljših collegov v , poškodoval. Takrat je dobil 2000 dolarjev odškodnine. okolici. »Bil je odmaknjen in molčeč,« pravi eden od njegovih tovarišev, »vendar dober tovariš, pripravljen pomagati. Vsi smo bili malce nemarni pri oblačenju, toda Sirhan ne. Vselej je imel brezhibno belo srajco in zlikane hlače.« Kljub videzu čistega in dobro vzgojenega otroka se je v Sirha-nu razvijala dvojna osebnost: imel je že nevšečnosti s policijo. Prvič s 14. in drugič z 18. leti: zavoljo tatvine motorja in zavoljo pretepanja. Sicer pa se ni v ničemer razlikoval od tisočev mladih fantov. Kaže, da sta v tistem času nanj negativno vplivala starejša brata, eden znan pod vzdevkom Jo v losangeleških nočnih lokalih, ki mu je kupil pištolo, in drugi, Sarif, ki so ga zaradi poskusa uboja obsodili na leto zapora. Sarif ga je zaposlil na hipodromu. In namesto da bi nadaljeval študij, je Sirhan sklenil postati jockey. Toda 25. septembra 1966 se je na treningu njegov sen raz- praadeval, da bi bil dober dijak 1 pršil: padel je s konja in se hudo Med igro sta se skrila v zaboj Dva otroka mrtva ASCOLI PIČENO, 31. — Dva o-troka šestih let sta se zadušila v zaboju, kamor sta se med igranjem zaprla. Otroka, eden domačin, drugi pa na letovišču, sta šla v zapuščeno hišo, kjer sta v drugem nadstropju našla zaboj. Oba sta se vlegla na dnu in kmalu zatem sta se zadušila. Vse kaže, da nista niti poskusila dvigniti pokrova. Ker ju sinoči ni bilo domov, so SPREJEMLJIVO TUDI ZA CERKVENE OBLASTI? V Sydneyu preizkusili novo antikoncepcijsko sredstvo Sredstvo omejuje plodnost le na dva točno določena dneva SYDNEY, 31. — Skupina avstralskih zdravnikov je pod vodstvom načelnika ginekološkega oddelka u-niverze Južnega novega Wallesa prof. Harveya Gareya preizkusila novo antikoncepcijsko sredstvo, ki bi moralo po njihovem mnenju rešiti probleme milijonov katoličanov na svetu v zvezi z nadzorstvom rojstev. Po mnenju zdravnikov bi moralo biti to sredstvo sprejemljivo tudi za vatikanske cerkvene oblasti. Glavna vrlina te tablete je namreč ta, da omejuje obdobje plodnosti ženske na samo dva, točno določena ali bolje ugotovljiva dneva. Prof. Carey je izjavil, da so to novo sredstvo preizkušali že dve leti v treh različnih sydney-skih klinikah in da je dalo izred- ju začeli mrzlično iskati tudi s ___________ pomočjo policijskih psov. Našla ne rezultate še posebno, ker ne pa ju je šele danes neka ženska, I pušča pri ženskah, ki se ga poslu-ki je iz radovednosti dvignila po- žujejo, nobenih kvarnih posledic, krov zaboja. | Zdravniški predstavnik katoliške /) i, fiimiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,umiiii,m,iliilliii,in,,1,111,11111111 imHnimnrHHi PRIBLIŽNO 30 murnov LIR ŠKODE Pri Ampezzu požar uničil tri hiše V njih so stanovali tudi številni letoviščarji VIDEM, 31. — Prejšnjo noč je nepričakovano izbruhnil v naselju Chlzzo pri Ampezzu silovit požar, ki je v kratkem zajel tri stanovanjske hiše. šest družin je ostalo brez strehe, kakih 20 letoviščarjev, ki je preživljalo dopust v tem kraju, pa se je moralo zateči drugam. Plameni so bili visoki do deset metrov in so se z lahkoto razširili na bližnje hleve in senike, kjer so uničili ves pridelek. Poleg treh, v glavnem lesenih hiš, so plameni upepelili še dva hleva in dva senika. Na kraj so prišli gasilci iz Toi-meča, Forni Avoltri in Ville Sardine, ki so se morali zaradi pomanjkanje vode in oddaljenosti hiš od cest močno potruditi, da so po napornem delu pogasili plamene. Praktično so imeli nocoj le še malo dela z gašenjem še tu pa tam tlečega sena. Vzrokov požara še niso ugotovili, vendar govorijo, da gre za kak kratek stik pa morda za avtoizgoreva-nje. Po prvih podatkih bi škoda znašala približno 30 milijonov lir. Leto dni je bil brez dela. Nato se je zaposlil v neki trgovini kot dostavljalec blaga s plačo dva dolarja na uro. Delodajalec mu je odpovedal 7. marca. »Bil je človek, ki je spoštoval svoja načela,« pravi o Sirhanu delodajalec. «Ni pil, ni kadil, preziral je laž, toda bil je preveč emotiven. Ni prenašal nikakršne avtoritete. Preziral je ukaze.« Neki psihiater iz Los Angelesa pojasnjuje takšno Sirhanovo ravnanje za posledico pretirane ljubez- 20 KM OD SPLITA Silovit požar na pobočju Kozjaka SPLIT, 31. — Velik požar je včeraj uničil več sto hektarov borovega gozda in ostale sredozemske rastline na južnih obronkih planine Kozjak v Kaštellh okrog 20 km od Splita nad Jadransko magistralo. Gasilcem iz Splita in pripadnikom Jugoslovanske ljudske armade je zaradi močnega vetra, ki je oviral gašenje, uspelo šele po deveturnih naporih zadušiti ogenj. Pri gašenju požara ni bil nihče poškodovan. DA NE POHUJŠA DRUGIH Oče prijavil tatinskega sina ni do matere, ki ga je že od otroških let ščuvala proti očetu. , . Od takrat je bil Sirhan prepu- sa * umivanjem posode v nelu MILAN, 31. — Neki milanski delavec, ki si po delu v tovarni sku- ščen samemu sebi, brez dela, brez pravih prijateljev, v množici neznanih pod kalifornijskim soncem. Trije meseci brezposelnosti in samote in slednjič šest strelov v hotelu Ambasador... Nihče še ne more reči, ali je Sirhan ukrepal sam ali na ukaz koga drugega. Sedaj prebira v svoji celici teološka in filozofska dela in varuje svojo strašno skrivnost. nem zavodu iiBeccaria«, kjer bo ostal do zaključka preiskave. 14-letni fant je priznal številne tatvine, vendar ni povedal kam je vlamljal. «Nisem gledal naslovov« je drzno izjavil. RED BLUFF (Kalifornija), 31. — Veliko ameriško letalo za prevajanje goriva je danes eksplodiralo med poletom. Vseh devet članov posadke je mrtvih. Vzroki eksplozije še niso znani. Cerkve dr. William Murray je izjavil, da kaže, da je to novo sredstvo «moralno sprejemljivo«. Po izjavah dr. Careya to sredstvo popravi obdobje plodnosti, pri čemer ne preprečuje zanositve, vrhutega pa vsebuje ženske normone, medtem ko ima antikoncepcijsko srei stvo, ki so ga cerkvene oblasti zavrnile, moške hormone. V MILANU Razstrelivo v stanovanju: aretirana dva anarhista MILAN, 31. — Agenti, političnega oddelka milanske kvesture so aretirali dve osebi, ki pripadata anarhističnim,, skupinam, pri katerih so odkrili eksplozivni material. Eden od aretiranih je izjavil, da mu je razstrelivo izročila v varstvo mlada Nemka po imenu Inge, ki pripada mednarodni anarhični skupini «1. maj«. Material bi moral hraniti, dokler ga ne bd pripadniki prvomajske skupine uporabili za atentate v Italiji. Ker so pri njiju — 26-letnem Gianrobertu Gol-lijeriju iz Ferrare in 31-letnem Francu Bertoliju iz Milana — našli tudi material, ki so se ga neznanci poslužili za atentate v Milanu (na sedež španskega turističnega urada, na podružnico Citroen, na poslopje Banca dTtalia in na knjižnico Ambrosiano), je policija uvedla preiskavo. Kvestura bo skušala zaslišati kakih 20 Milančanov »srednje in višje buržuazije«, ki so trenutno v letoviščarskih krajih. FIRENCE, 31. — Agenti finančne straže so danes odkrili v tovornjaku švicarske registracije šest stotov in 340 kg vtihotapljenih cigaret. Agenti so aretirali obe o-sebi, ki sta bili v tovornjaku, in zaplenili 126 milijonov lir vredni tovor. restavraciji zaokrožiti plačo, je prijavil policiji enega svojih sinov, ki se je stalno potepal in se ni hotel lotiti dela. Ko mu je sin rekel, da je ukradel nove hlače in srajco, ki ju je imel na sebi, je poklical policaje in jim prijavil sina. ((Odpeljite ga«, je sicer žalostno rekel oče, »ker mi bo drugače pohujšal ostale otroke«. Fant se je pred policaji oholo vedel, sedaj pa se pokorava v vzgoj- Ena izmed smeri nove mode: elejmnt n kostum iz voljnega blaga (En-te Italiano della Moda — Turin) hnjiffe ^ tjtvdntibve I Hi bn ^ blilin’ihti>o D. HAMŠ1K IN J. PKAŽAK: BOMBA ZA HEYDRICHA Spomladi leta 1942 so češki vojaki, padalci, ki so jih na češko ozemlje spustili Angleži, izvedli bombni atentat na nemškega pro-tektorja češke in Moravske, zloglasnega Reinharac. Hegdricha. Hegdrich je podlegel poškodbam, ki jih je dobil ob atentatu, Nemci pa so zaradi izdajstva dobili sled za padalci in jih po ogorčenem boju pobili v krip’i pravoslavne cerkve v Pragi. 7. atentatom m predstavnika nemšKe okupacijske oblasti na Češkem pa so se začeli za Čehe še težji dnevi. Nacistična oblast je atentat na tako visoko nemško osebnost — Hepdrich je bil po rangu tret ti za Hitlerjem in Himmlerjem — izkoristila kot pretvezo za začetek najhujšega preganjanja Čehov. Na stotine ljudi je bilo pobitih, na tisoče zaprtih, mučenih in odpeljanih v taborišča. Uničena je bila vas Li-dice, nje prebivalej pobiti. Skratka, z atentatom na Hepdricha se je začel na Češkem najhujši raznarodovalni in ekonomski ter politični pritisk na češko ljudstvo. Atentat pa je ustvaril težke pogoje tudi za nadaljnji ilegalni boj češke komunistične partije. Številni predstavniki najvišjega partijskega političnega vodstva so padli v roke gestapa in tragično končali. Sam atentcl pa je bil izveden biez vednosti in proti volji KPČ. Češkemu ljudstvu kake posebne koristi ni prinesel, čeprav so pač vsi videli v atentatu pravično povračilo za nacističnega voditelja, ki se je proslavil ne samo z načrti za uničenje Židov, temveč tudi za uničenje Čehov. Zato tudi danes atentat sam na Češkem nima posebne popularnosti, čeprav so bili češki padalci zavedni rodoljubi, ki niso vedeli za politične spietke in niso poznali nasprotij med Benehem, ki je bil vodja češke emigracije v Londonu, ter voditelji komunistične partije, ki so se proti okupatorju borili v domovini. Razen enega med njimi, izdajalca, so vsi opravili svojo dolžnost in so za svoj podvig žrtvovali tudi svoja življenja. Pa čeprav se nam čudno zdi, da niso skušali pobegniti iz Prage, temveč so se skrivaV v mestu in pri tem tako kot tudi organizatorji atentata samega zagrešili vrsto začetnih nerodnosti. Nam, ki vemo, kakšen je bil naš osvobodilni boj, se prav tako zdi čudno, da se vodilni partijski funk- cionarji niso mogli umakniti ,2j Prage in da so bol 1 ali manj slU' čajno padli v nacistične zanke. J O atentatu na Hegdricha govofl, knjiga dveh čeških novinarjevi Dušana Hamšika in Jifija PraiO" ka. Slovenski prevod knjige je'j dal založniški zavra Borec. “I knjiga nam prikazuje seveda ateV' tat sam in dogodke, ki so mu sle dili, obširno pa nam prikazuj1,! tudi predhodne dogodke. Najprd nam osvetli razmne na češkem ob nemški okupaciji, HegdrichouPj življenjsko pot, njegov značaj n njegove načrte s Čehi. PrikazujC mm tudi emigrantske češke os«F nosti in njihovo prizadevanje star družbeni red, same pripra»l: na atentat v Londonu, ki je delo angleške obveščevalne situ be, pa vsa tista napeta dogajanP po atentatu. Knjigo zaključuj^ pisca s poglavjem, kjer prikazi1'i jeta osebnosti, posredno povezali z atentatom čez dvajset let. j Knjiga je pisana reportažno j*| vseskozi zanimivo, sicer pa je **l sama snov nudila možnosti za Z°' nimivo knjigo, ki bralca priteguj1 Dogajanja okrog samega atentat-in boje padalcev z nemško vojs*1 po atentatu bolj at' manj že Pj znamo iz drugih de.. Pač pa uti* ta knjiga odkriva ozadje atentuWj delovanje čeških emigrantskih s! pod vodstvom nekaanjega sednika Beneša, slika nam mlo^ padalce kot žrtve političnih sple kaže nam nacistična grozodejstV j in prikazuje zločinsko osebnos samega Hegdricha Avtorja knj>7 poudarjata v svojem uvodu, "l snovi nista ničesar dodajala, mo izbirala, osvetljevala in f. jasnjevala in da sta dala Prej nost faktografski obdelavi. ZadUr dogodki na Češkem in težnja n odkrivanje resnice po nam ob h-kih hipotezah in ob nekih pri/m** dogodkov vendarle vzbujata dvf v popolno objektivnost avtorfi in v to ali je knjiga povsem jektivni prikaz dogodkov okrog -j tentata. Čutimo tudi neko nej^l Ijo zaradi atentata ki je pač r litiki KPČ otežkočilo, nadaljnje r. Ulično delo in ga zaradi bruto nega nemškega nastopa tudi z"i vrla. Ne glede na nekatere P! bralcu, pa je knjigo vredno vjr v roke pač zaradi dogodka saUf ga in osvetlitve ozadja okrog M* ga. Sl. R«- STOLPEC INA INVESTICIJA, KI: * ZMANJŠUJE DAVKE * NI PODVRŽENA ZAPUŠČINSKEMU DAVKU Preden nadaljujemo z obravnavanjem raznih vrst zavarovanja, bi vas opozorili na dve pomembni točki življenjskega zavarovanja, na koristi, ki jih daje življenjsko zavarovanje ih jih ne more dati nobena druga investicija. Mislimo namreč n® davčne olajšave, ki jih uživajo pogodbe življenjskega zavarovanja in ki so z zakonom dovoljene z ozirom na socialni značaj teh pogodb. Prva korist: zavarovalne premije, ki jih plačujemo letno, se lahko odbijejo pri prijavi dohodkov za dopolnilni družinsK* davek To je določeno s čl. 136. Zakona o neposrednih davkih in z odlokom Centralne davčne komisije iz leta 1964. Na ta način dosežemo zmanjšanje davčnih dajatev. Evo, konkretno. Davčni obvezanec, ki prijavi 5 milijonov obdavčljivega dohodka, bi moral plačati 300 000 lir dopolnilnega davka (če ne upoštevamo dodatnega davka). Če pa plačamo 50.000 lir mesečno premije, znaša obdavčljivi dohodek 4.400.009 lir in se zaradi tega zmanjša stopnja obdavčljivosti od 6 odst-na 5,68 odst. Vsled tega se davek zmanjša od 300.000 na 249.920 lir, kar predstavlja 50.080 lir prihranka; ta prihranek se P°' navija vsako leto. Druga korist: oprostitev zapuščinskega davka. Ta davek moramo plačati državi, ko prevzemamo dediščino. Zapuščinski davek je progresiven in se odmerja na podlagi vrednosti premoženja in sorodstvene stopnje med pokojnikom in dedičem-Tudi pri prenosu manjšega premoženja (npr stanovanje, zemljišče, bančne vloge itd.) lahko znaša davek nekaj milijonov lir- Npr.: Dva otroka, ki sta podedovala po očetu 35 milijone1' lir vredno premoženje, morata odšteti državi približno 4 mi1’" jone lir. Če pa 35 milijonov lir predstavlja likvidacijo pogodb zavarovanja po smrti očeta, sinovi - dediči sploh ne plačaj® zapuščinskega davka. Prednost življenjskega zavarovanja ni torej samo v tem-da si lahko z gotovostjo oskrbimo željeno glavnico, ampak uživamo pri njem tudi davčne olajšave na osnovi točno določa* nega zakonskega predpisa - čl. 1920 Civilnega zakonika, w določa, da je zavarovana vsota lastnina koristnika in da zaradi tega ne spada v dediščino pokojnega zavarovanca. Res je zato, da je življenjski zavarovanec privilegira11 davčni obvezanec, ker plačuje manj davka; dediščina, ki sad življenjskega zavarovanja, ostane neokrnjena in tako ve® velja kot druge dediščine, katere zmanjša zapuščinski davek; če želite podrobnejša pojasnila, nam pošljite priložeh* odrezek prilepljen na dopisnici. KDOR DOBRO PRERAČUNA SE ZAVARUJE . Ime..... Priimek I Ulico... | Poštni kodeks io mesto.. | Pokrajino............... | PD/16 I Spoštovani 1STITUT0 NAZIONflLE. DELLE ASSICURAZIONi1 Via Sallustiana 51 0010U ROMA | PRIMORSKI dnevnik - 3 - 1. avgusta INI KITAJSKA ZUNANJA POLITIKA Med diplomacijo in parolami ^ primerjavi z lanskim letom, doživlja kitajska zu-fanja politika letos svojo malo renesanso ■ V ospredju afriške države - Odnosi s Francijo na dvojnem tiru - Ne gre toliko za taktične manevre, pač pa za strateško računico pEKlNQ, Julija. — če bi v tem renutku imeli primerjati kitajsko ^ur>anjo politiko v preteklem letu ' on° letošnjega poletja, bi mo-^a'i ugotoviti, da ta politika zdaj reživlja svojo malo renesanso. ®n<^ar W to bil nezadostno točen S| ker bi izhajal iz primerjave ^uanjega relativno mirnega Idrskega odnosa do inozemstva z ''sem preteklim letom, ki je ne-n °ttln° bilo najslabše mednarodni leto Ljudske republike Kitajske nJene osvoboditve leta 1949. teteklo leto so svoje diplomat-e rnlsije v Pekingu zaprle Gana, er>ija ter Indonezija, s Tunizijo bili odnosi pretrgani, a s kaJki-1 dvajsetimi deželami je Kitaj-a Izmenjala najmanj nekaj sto-n Protestnih not. ^Razen do znanih nesoglasij s t ubo okrog vprašanja riža ter r«nutno še hladnejših odnosov v°‘ PreJ, Je prišlo tudi do zaostrit-e v odnosih s Kambodžo, in to ^ razlogov, ki jih je bil princ Si-ahuk že nekajkrat pojasnil. Od-0s‘ z LR Korejo so od leta 1966 ^rav tako postali hladnejši in do ^žkoc je priji0 tudi v odnosih z Seepal°m. Julija in avgusta lani nJl vefi veleposlaništev evropskih celo pripravljalo, da bi svo- dežei v'adam predložila zaprtje mi-ter odpoklic osebja. podano v celoti, Je domala s °vico dežel, ki ima Kitajska z diplomatske odnose, v teku revolucije neposredno večje ali manjše zaostrit-odnosov. Na lanskoletni pro- Pdšlo do n ,v‘ b oktobra, kitajskega nacio-Ve,ne®a Praznika, je samo en tuj Planik stal na svečani tri-’ Vsi ostali so se v tem času aiali v svojih deželah. »zir3 1>0zne Jeseni lanskega leta °hia od konca pomladi do zad- Učn dnl’ Pa 'i6 KltaJska sistema-je ° 2a4ela urejati in krepiti svo-n°Se z ne,katerimi deželami. ^UrJ1 4&S na Kitajskem bila na n'aliJsko-gvinejska delega-bsnji Sta vod*’'a mlnlstra zu- je •— zadev a ob tej priložnosti ska 1,0 ^ogovorjeno, da bo Kitaj- w| delovala pri financiranju Val 'Ske Pr°ge' ki bo povezo-kpjj. Cenjeni afriški deželi. Ne-la 0 kasneje je Kitajsko obiskati a,1jska vojaška delegacija, za-6 I)5let«Jflka državna delegacija ^^Predsednikom vlade na čelu šg Nadnje je Kitajsko obiskal Hjer^lzanjjški predsednik Julius jf. D n°d Sefa tanzanijske države °bisk na najvišji ravni, so^li sta se strinjali v ob ski sporazuma o neširjenju jedr-Ha • orožJa' kitajska je pouda-n,alaVletnamslco vprašanje ter do-kovf!f l e!ctno obsodila pariške razori^’ Vtern ko NJerere sploh ni »ovor* tetl vprašanj. Prvi njegov kakkn v Pekingu je vseboval ne-tiko sociološko analizo in fcri- s‘eh, družbenih tegob, značilnih za ?-a lrn° deželo, v tem okviru tudi ,. anzanlj0 m Kitajsko. Toda njegovemu govoru eo posvetili zelo malo pozornosti. Ob svojem odhodu iz Kitajske oziroma, točneje, na poti skozi Pakistan, je Njereire izjavil, da «bodo sprejeti konkretni ukrepi, da bi v skorajšnji bodočnosti prišlo do druge konference afriško-azijske solidarnosti«. To vprašanje pa ni bilo javno omenjeno v teku obiska na Kitajskem, še več, prišlo tudi ni do skupnega komunikeja. Skladnost pogledov na nekatera vprašanja, ki se je zanjo sicer že vedelo, kakor tudi uradni molk, ki Je nakazoval, da je bil govor še o nekaterih drugih vprašanjih, vse to Je opazovalcem dalo povod, da so iz tega potegnili najrazličnejše zaključke o tem, kaj vse je moralo biti predmet razgovorov in dogovorov v teku NJe-rerovega obiska v Pekingu. V splošnem je Kitajska zadnji čas znatno aktivnejša na mednarodnem prizorišču kot prej, ima pa urediti še dokaj važnih vprašanj znotraj svoje hiše, preden se bo Intenzivnejše lotila svetovne problematike. To pomanjkanje pogojev za polnejše angažiranje, pa je ne moti, da bi v tem trenutku v mnogih primerih m situacijah ne nastopala na tak način, da pri tem slabša svoje odnose z nekaterimi deželami. Tako njpr. s Francijo, katere vodstvo Je imenovala kliko ter mu nalepila etiketo še drugih najbolj črnih imen, vtem ko je volitve v tej deželi označila za farso. Kitajsko-francoski politični odnosi (kar pa ne velja za kulturne in ekonomske), kot je videti, se še dolgo ne bodo povrnili k stanju, kakršno je bilo pred kulturno revolucijo. Vendar je značilno, da je istega dne, ko Je agencija Hslnhua označila francosko vlado za «staro vino v novi steklenici«, namestnik kitajskega zunanjega ministra, Lo Kvej Po, na proslavi francoskega nacionalnega praznika v Pekingu dvignil čašo ha zdravje predsednika de Gaulla ln za nadaljnjo krepitev kitajsko-francoskega prijateljstva. Podobno je treba gledati tudi, na večkrat poudarjeno in zagotovljeno kitajsko privrženost «pe-tim načelom miroljubne koeksistence«, ki pa dejansko predstavljajo Izhodiščno točko v odnosih samo z nekaterimi deželami. Poleg vsega tega in pa spričo že davno sprejetega stališča kolonializmu, Kitajska zdaj čedalje bolj vztraja na lokalnih vojnah, trenutno na Srednjem vzhodu. Zadnji čas pa takim ln podobnim tonom pristavlja še vse bolj glasne pozive številnim narodom, da se dvignejo in zrušijo svoje vlade, s katerimi Kitajska sicer nima dobrih odnosov. Koliko to prispeva k utrditvi kitajskega položaja na svetovni pozornici, je posebno vprašanje. V tem trenutku Je vsekakor videti, da takšna stališča ne predstavljajo kitajskih taktičnih manevrov, temveč strateško računico. M. SARANOVIČ To je stavba gledališča švedske manjšine v Helsinkih, prestolnici Finske. V ospredju znameniti spomenik bratom Smith. Napredne skandinavske države si od splošnega, torej tudi kulturnega, razvoja svojih manjšin obetajo le največje koristi. Dobra šola za marsikoga! IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Lojze Spacal v Miramaru V okviru cvetličnih razstav manifestacije «Trieste 68», se sedaj, po razstavah slik Zigaine, Ma-schermija in Brumattija, vrši v zimskem vrtu miramarskega parka razstava umetniških del Lojzeta Spacala. Slik sicer ni mnogo, dve veliki oljnati podobi istrske in kraške pokrajine in okoli tucat barvnih monotipij. So pa le-te dobro izbrane v zaokroženi celoti, ki prikazuje Spacala mnogim, posebno mlajšim obiskovalcem, v še nezadostno poznani dejavnosti, ki se je pri njem že zgodaj kazala v veliki ljubezni do pretiskavanja na papir slik, predhodno naslikanih na trdnih ploščah, ki se zaradi le enkratne pretisne možnosti imenujejo mono-tipije. Poteze čopiča, katerega barvo steklena ali kovinska plošča ne vsrkava, se tako v preti-sku na papir ohranjajo v vsej prvotni ostrini, kar daje z istočasnim včrtavanjem v sveže o-barvane oblike obrisov s pomočjo lesene konice, izredno mikavne učinke prosojnosti, gredo do čistih belih očrtanih črt, ki jih ne bi nikdar dosegli z neposrednim slikanjem na papir. V takih monotipijah se je pač sproščalo Spacalovo grafično razmnoževalno hotenje, ki je pozneje doseglo svoj višek v njegovih znamenitih barvnih lesorezih. V medvojnem času je nastala vrsta barvnih monotipij, ki spadajo gotovo med Spacalove najbolj osebno občutene ustvaritve. Na pričujoči razstavi pa vidimo predvsem preti-ske po letu 1947, v katerih bolje od prvotnih izstopa bistvenost kra-škega okolja, ki ga umetnik podreja svojim likovnim pogledom, ne pa prosto preslikuje v običajni pokrajinski razgled. Geometrična oglatost stroge kamnite kraške arhitekture preprostih vaških hiš, vzporednost brazd sveže preoranih njiv, katerih rdeča zemlja žari kot da bi bila prepojena z ravnokar prelito krvjo kmetovalca, ki se bori za življenjski obstanek na svoji sicer skopi, a tako ljubljeni grudi, redka vegetacija, hladno stekleno čisto nebo, vse to prežema Spacalova dela s kopreno otožnosti one starodavne žalosti v trdo delo vklenjenega človeštva. MILKO BAMBIČ VZPON IN POLOM ITALIJANSKEGA FAŠIZMA Mussolinijeva politika do Vatikana in dinastije Savojcev Vloga papeža Benedikta XV. v Italiji po prvi svetovni vojni - Ustanovitev Italijanske ljudske stranke (Partito popolare italiano) - Don Sturzo in De Gasperi proti Giolittiju - Papež Pij XI. in rdeča nevarnost od vzhoda - Za Mussolinija je od Vatikana pihljal ugoden vetrič in prav tako od strani Savojcev VII. Zadnji poizkusi za rešitev liberalne Italije. liberalna Italija ni imela pravih političnih strank, kot jih poznamo oanes, ? bolj ali manj jasnimi programi, kongresi, vodstvi, ki imajo vsaj do neke mere interes, da zbirajo in vpisujejo nove člane. Okrog vodilnih osebnosti, ki so na severu zastopale interese industrijskega kapitala, na jugu pa veleposestnike, so se predvsem ob času volitev zbirali glasovi za in proti Povejmo, da je Vatikan do PiJ-r' X. najostreje nasprotoval novi združeni Italiji, ki mu je vzela cerkveno državo. Prepovedal je udeležbo katoličanov na volitvah. Strah pred socialisti je v začetku stoletja Vatikan prisilil k popuščanju, tu pa je manevriral stari Giolitti, ki je lovil katoliške glasove in hotel tako pritiskati na socialiste. Da je liberalizem, ki si je le pridobil nekaj pote', demokratičnosti po prvi svetovni vojni, nujno moral priti v krizo, je razumljivo. Že pred njo pošl)e v parlament kar močno zastopstvo socialne demokracije. Po vojni so stopili socialistom ob stran katoličani s svojo Ljudsko stranko (Partito popolare). Bil je razgledani papež Benedikt XV. — Della Chiesa, ki je čutil duh časa, ta je omogočil organizacijo Partito popolare italiano. Vodil jo je kar precej demokratični . italijanski duhovnik don Sturzo, ki je imel močno oporo v Tridentincu De Gasperiju. Kot poslanec v dunajskem parlamentu je ta imel zelo dobre par- 7 Radio Trst A ročih’ 8-»5. 13.15. 14.15, 20.15 Po-nja V ?.0Q Koledar 7.30 Jutra-sitih „s8a - 11.35 Šopek slovenskimi - 12.00 I. Tavčar: «Vi-gar _ kronika* - 12.45 Za vsako-Uah 7' • 13.30 Glasba po že-17.2(1 t l'-00 Russov ansambel -i7,3o n ' Italijanščina po radiu -' lR(io ??ba vaš transistornik 18.15 ,, Pojeta Daro in Darko -fvditJ^toost, književnost in pri-19,10 n t-18 38 Ital skladatelji -Ca» .-Kraševec «Zlata skrinji-• 20 (m * Priljubljene melodije j c- |v ffort - 20 35 Rehar: «Dvo-tivi rad. drama - 21.35 Mo-glasbaeh Amerik 22.05 Zabavna 121 Tr$t lija 5 P„et solistov Carla Pacchio- - lsir m .. 13 lg |uk6 Tretja stran tutte*. lar,Ct„8ox • 13.40 Mozart: «Cosl 12 30, 15.00, 18.00, Koper 2iuŽ°l 8.30. l>a . počila 8.10 Jutranja glas- i6l>čnit7° Popevke - 10.00 Pod bana-njf1 ' 1100 plošče ' n-30 1100 Plošče Pevci - 12.00 11.30 12.50 - P° željah 14.10 Orkestri aoram, 16 0 srt lah.... , «oaltarello-.' po želiFhUmorarnh {6.30 Kv?1 16 00 rrenos rti., -Kjarino!)ncart lahke glasbe - 17.30 tlašnji *Saltarell dokazal : jo iskrenost. STRELEC (od 22.11. do 20. Ne zaupajte vsakomur svojih Črtov. Privoščite si nekaj počil pa bodo vse črne misli izginile. KOZOROG (od 21.12 do 20.1.) i šlo bo do spopada, ki bo težji, ste predvidevali. N,- bodite vs in povsod preveč darežljivi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) segli boste uspeh v poslih, ki za: vajo dobro intuicijo. Srečno nakl, je bo pospešilo razvoj vaših Črtov. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Že v ku jutra boste dosegi', nekaj dol finančnih uspehov. Manjši nespi zum v družini. IVAN REGENT: SPOMINI 75. Naravno je, da je mati vse to težko prenašala. Zelo sem hvaležen Malki, da je ves čas vojne ravnala z mojo materjo kakor s svojim najbližjim. Taki topli, iskreni odnosi med vojno so bili naj lepši dokaz visoke človeške srčne kulture. Ves čas vojne sva si z Malko vsak dan pisala in škoda je, da so se vsa ta pisma izgubila. S pomočjo teh pisem bi se dal sijajno napisati vojaški dnevnik. Po končani prvi svetovni vojni se je najino življenje precej zboljšalo. Sicer sem moral mnogo delati, toda dolgov nisem imel več. Plača pri bolniški blagajni je bila precej dobra in nekaj sem zasluži; tudi z novinarstvom dl Lavora tore je članke dobro plačeval). Toda počasi se je v Italiji krepil fašizem. Življenje je bilo za človeka, ki se je ukvarjal s politiko, a ni bil fašist, čedalje težje. Fašisti so začeli pobijati komuniste in začele so se preiskave na domu, česar v stari reakcionarni Avstriji nismo bili vajeni. Z nastopom fašizma se je močno spremenilo tudi Malkino življenje. Doma sem imel večne preiskave, bolj kot poprej je morala paziti na moje papirje, a zlasti je morala skrbeti, dasi sem tudi jaz pazil na to, da policija ne bi našla v najinem stanovanju nobenega materiala, ki bi me le količkaj obremenjeval. Morala je biti tudi potrpežljiva, ker sem zaradi uredniškega dela pogosto prihajal zelo pozno domov. Posebej se Je spremenila njena vloga v začetku 1924. leta, ko sem prevzel vodstvo komunistične stranke za Julijsko krajino ln Istro. V tem času mi je zelo pomagala. Članom vodstva je nosila vabila za seje na dom, sprejemala je pisma, ki jih je pošiljal CK KP Italije, in sprejemala je tudi tovariše, ki so po nalogu partije prihajali k meni. Tu moram na žalost priznati, da tudi moji najboljši tovariši, kakršen je bil Srebrnič, pa tudi drugi niso razumeli, da je nevarno zanje in zame, če prepogosto prihajajo k meni. Prav tako je imela Mtiir« nalogo voditi tovariše na sestanke. Sama je vzela v prodajo veliko število razglednic, ki sm0 jih prodajali, da bi z izkupičkom pomagali ruskemu ljudstvu, ki je stradalo zaradi suše, ali pa angleškim stavkajočim delavcem. Jeseni leta 1923 smo dobili hčerko Maro, za katero Je Malka vse do njene poroke nadvse lepo skrbela. Tako kot v Italiji mi je Malka pomagala pri političnem delu tudi v Ljubljani (tu sem živel kot politični emigrant), kjer sem organiziral pet kanalov za prenašanje komunistične literature iz Ljubljane v Italijo. Ob tej priliki se moram na tem mestu toplo zahvaliti tedanjemu tajniku Jugoslovanske matice Vladimiru Saksidi, ki mi je omogočil in dovolil, da sem na naslov Jugoslovanske matice dobival iz Ztiricha in iz Pariza brez cenzure velike pakete komunistične literature, ki je bila namenjena v Italijo. Del te literature je Malka prek svojih dveh kanalov spravljala v Italijo, del so je znosili čez mejo tovariši, ki so prihajali iz Italije, nekaj te literature pa so odnesli na Primorsko nekateri člani organizacije TIGR. Malka je morala vso komunistično literaturo prenesti v hotel iz poslopja, kjer je imela Jugoslovanska matica svoje prostore. Tu jo je sobarica Marija Ožina skrila v ropotarnico, ne da bi vedela, kaj skriva. Iz ropotarnice pa je Malka potem na razne načine odpravljala komunistično literaturo v Italijo. Največ je je šlo preko kanala Rakek—Postojna. V Ljubljani je morala Malka torej skrbeti za Maro In za odpravljanje literature v Italijo. Po isti poti je odpravljala v Italijo tudi pisma, ki sem jih pisal večinoma članom komunistične organizacije Julijske krajine in Istre. Hkrati je morala Malka ob moji odsotnosti sprejemati ilegalce, ki so prihajali iz Italije, in jih poučiti, kako se je treba vesti v Ljubljani, da jih ne hi policija prijela. To delo je Malka opravljala od maja 1927. do septembra 1929. leta, to je dve leti in pol. kolikor sem bival v Ljubljani. Nekaj mesecev potem, ko so me izgnali iz Jugoslavije, je odpotovala Malka z Maro v Celovec, kamor sera ju prišel iskat iz Pariza. Ko je Malka prišla na mejo, ji Avstrijci niso dovolili prestopiti meje. Le zaradi male Mare, ki jo je imela s seboj, so ji avstrijske oblasti nazadnje dovolile, da sme ostati v Avstriji tri dni. Razume se, da sem v Celovec prinesel s seboj nov potni list, s katerim smo še isti večer, ko je Malka z Maro prestopila mejo, odpotovali na Dunaj, kjer sem moral opraviti nekaj strankinih zadev. Z Dunaja smo odpotovali čez deset dni v Pariz in se tam naselili v sobi, ki sem jo že poprej najel. Proti koncu 1930. leta so me v Parizu aretirali, a drugi dan po aretaciji so me skupaj z Malko in Maro izgnali v Bruselj. Januarja 1931. leta smo iz Bruslja najprej odpotovali v Berlin, iz Berlina pa v Moskvo, kamor smo prišli 11 Januarja 1931. V Moskvi nam ni bilo dobro. Kmalu smo odprli pri Rdeč: pomoči svojo menzo, kjer sem za tri osebe dobival dve ko sili, iz katerih je Malka napravila tri obroke. Malka Je, dokler ni šla na delo, opravljala dve veliki nalogi: iskala Je prodajalne, kjer smo imeli pravico kupovati na naše karte, in hodila na trg, da bi tam dobila kaj za pod zob, če je na trgu po naključju sploh kaj bilo. Prosti čas je uporabila za to, da je Maro spremljala po moskovskih bulvarjih. Kmalu potem ko smo prišli v Rusijo, je šla namreč Mara v šolo Ker Je hodila v Trstu v italijanski otroški vrtec, v Ljubljani v slo vensko, v Parizu pa v francosko šolo, je Malki kar povedala, da v rusko šolo še gre, v druge šole pa da ne bo šla več. In v rusko šolo je začela hoditi z osmimi leti. Ko smo bili v Moskvi že dve leti in pol, je šla Malka delat Neki večer mi je povedala, da v Sovjetski zvez: delajo vs: m da ne mara biti izjema, zdaj ko se je naučila že kolikor toliko ruščine. Sama si je našla delo v tovarni za umetno obrt, ki Je bila- v sklopu organizacije umetnikov V tovarni je bilo tedaj zaposlenih nad šeststo žensk in nekaj moških Ko pa se je združila s tovarno čopičev, je bilo zaposlenih v njej skupaj tisoč petsto ljudi in vsi so bili vključeni v sindikat umetnikov. Po nekaj letih so Malko izvolili za predsednico tovarniškega sindikata; na tem mestu je ostala šest let. Teh šest lei je bila tudi članica trojke, ki je vodila tovarno Trojko so sestavljali partijski sekretar, predsednik sindikata in ravna j tovarne. Poleg dela, ki ga j 8 imela kot članica tovarni-skega vodstva, je morala skrbeti tudi za to, da so bile delavke kolikor le mogoče zadovoljne, in reševati njihove pritožbe skupaj z ostalima dvema članoma trojke. Leto dni potem, ko je bila izvoljena za predsednico sindikata, so Jo izvolili za deputata (poslanca) frunzejevskega rajona Moskve, ki je imel milijon prebivalcev, čeprav Je imela pri volitvah sokandidata. Pri volitvah, pri katerih Je bila Malka izvoljena za svetovalko frunzejevskega sovjeta, je bil izvoljen za člana moskovskega centralnega sovjeta tovariš Verginela, doma iz Sv. Križa pri Trstu, ki je pod imenom Giovannini padel med drugo svetovno vojno kot voditelj italijanske partizanske brigade v okolici Brescie v Italiji. Tako se je zgodilo, da sta bila pri volitvah istega leta izvoljena za svetovalca v moskovski sovjet dva člana KP Italije, ki sta bila oba Slovenca. To pomeni, da sta uživala posebno zaupanje ne glede na to, da nista bila sovjetska državljana. Na prvi seji frunzejevskega rajona je bila Malka izvoljena za podpredsednico sekcije za otroško varstvo. Predsednik te sekcije je bil neki general, ki pa je prepustil vse delo podpredsedniku, to je Malki. Otroškemu varstvu je Malka posvetila ogromno časa in ogromno naporov. Zaradi dela, ki ga je imela kot sekretarka sindikata in zaradi dela, ki ga je opravljala kot podpredsednica sekcije za otroško varstvo, je vstajala zjutraj že ob peti uri in prihajala domov pozno zvečer lačna. Tovarna je bila oddaljena približno dvanajst kilometrov od našega stanovanja. Dokler ni bilo podzemeljske železnice (metroja) se je vozila na delo s tramvajem, na katerega so se ljudje navadno obešali kot hruške. S tramvajem je potrebovala do delovnega mesta eno uro ali več, ko pa Je začela voziti podzemeljska železnica, ki Je bila speljana skoraj do njene tovarne, je potrebovala le deset minut vožnje. (Nadaljevanje sledi) Vreme včeraj: Najvišja temperatura 27,3. najnižja 19, ob 19. uri 26 stop., zračni tlak 1017,2 stanoviten, vlaga 55 odst., veter severozahodnik 5 km na uro, nebo jasno, morje rahlo raz. gibano, temperatura morja 24,2 stop. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 1. avgusta PETER Sonce vzide ob 5.48 in zatone ot> 20,34 — Dolžina dneva 14.46 — 141-na vzide ob 13,40 in zatone ob 23.31 Jutri, PETEK, 2. avgusta BOJAN A AZNOST MEDOBČINSKEGA REGULACIJSKEGA NAČRTA Uprave slovenskih okoliških občin se morajo bolj zanimati za dokončni načrt Podatki, ki jih je doslej zbral medobčinski tehnični odbor, so zelo zanimivi, vendar pa še vedno pomanjkljivi bo treba Se izpopolniti ter dopolniti. Zato se nam zdi, da bi bilo zelo umestno in potrebno, da je tudi slovenska javnost o tem obveščena in da naši strokovnjaki ter ustanove prispevajo pri zbiranju potrebnega gradiva ter predložijo svoje pripombe ter predloge. O raznih poglavjih bomo podrobneje še pisali. C V soboto dopoldne ob 10. uri bo v ladjedelnici «Italcantieri» v Tržiču tiha splavitev petrolejske motorne ladje nVittorio Vallettan. Ladja, ki bo lahko sprejela v skladišča do 100,000 kub. m. goriva Kakor smo že poročali, je medobčinski tehnični odbor za sestavo medobčinskega regulacijskega načrta, ki je začel delovati v začetku leta 1966, zaključil prvo fazo svojega dela glede proučevanja, študije ter zbiranja potrebnih podatkov za medobčinski regulacijski načrt ter je pred kratkim objavil Zbrane podatke v knjigi, ki ima 382 tipkanih strani. O tem je bdi govor na zadnjih sejah tržaškega občinskega sveta in pokrajinskega sveta, ki sta poročilo vzela na znanje. Ob tej priliki so nekateri svetovalci med diskusijo priznali, da je tehnični odbor opravil precejšnje delo, da poročilo vsebuje važne podatke in da je nekakšna fotografija našega področja, toda pripomnili so tudi, da nekateri podatki ne ustrezajo več sedanjemu stanju, da so nekatera poglavja pomanjkljiva in nekateri zaključki zgrešeni, zlasti glede razvoja industrije itd. V omenjenem odboru so predstavniki pokrajine, tržaške, miljske, dolinske, repentaborske, zgoniške in devinsko-nabrežinske občine. Odboru predseduje tržaški župan inž. Spacclni. Uprave podeželskih občin so poverile nalogo za zbiranje podatkov in sestavo poročil svojim tehničnim uradom, katerih predstavniki so tudi prisostvovali sejam. fc večkrat smo poudarili, da bo medobčinski regulacijski načrt imel veliko važnost pri nadaljnjem razvoju naše pokrajine in posameznih občin. Zaradi tega je nujno potrebno, da se naše občinske uprave že pri pripravljalnem delu, že pri postavljanju temeljev, na katerih bo načrt izdelan, bolj zanimajo, tako da bodo v uvodu in utemeljitvi načrta pravilno in točno prikazane razmere in potrebe, zgodovina in značilnosti naših krajev in ljudi, kar je zelo važno za pravilno sestavo regulacijskega načrta. Jasno je torej, da sami uslužbenci občinskih tehničnih uradov temu ne morejo biti kos. že sami naslovi poglavij v omenjenem poročilu nas na to opozarjajo. Zgodovinska analiza, fizično okolje, demografska dinamika, gradbeništvo, gospodarstvo, prometne zveze, promet, javne storitve, upravne razdelitve, zaključki itd... Vsa poglavja so obdelana za vsako občino posebej. To ni dokončni dokument in razne podatke (ali pa drugega sipkega blaga), meri 260 m v dolžini in 20 m v višino. Splavitev bo brez vsake slovesnosti. Jutri v Miljah seja obč. sveta Jutri ob 20. uri bo v Miljah izredna seja občinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o najemu posojila 15 milijonov lir za kritje primanjkljaja občinskega podjetja ACNA in o drugih upravnih zadevah. Danes na Opčinah sestanek ANPI Tajništvo Združenja partizanov — ANPI sporoča, da bo danes zvečer 1. avgusta ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva na Opčinah seja pokrajinskega odbora in predstavnikov krajevnih organizacij ANPI. Na dnevnem redu je predvsem obravnavavnje perečih vprašanj v zvezd z akcijo za priznanje partizanskih kvalifikacij. Spričo važnosti dnevnega reda tajništvo naproša krajevne organizacije ANPI, da pošljejo na sejo svoje predstavnike. Mlekarne popoldne zaprte v avgustu. Deželno odborništvo za industrijo in trgovino sporoča, da je izdalo dovoljenje, da lahko vse prodajalne mleka v tržaški pokrajini zaprejo v popoldanskih urah, v mesecu avgustu, razen v sobotah in v sredo 14. avgusta, ko bodo morale biti mlekarne odprte ves dan po običajnem urniku. •IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIII1I1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII S PRIPRAVAMI JE TREBA ZAČETI ŽE V JESEN! Prihodnje leto pokrajinska razstava vin? V pripravljalnem odboru morajo biti zastopani vinogradniki z vsega področja - V okviru priprav potrebna predavanja s poudarkom na kletarjenje Občinske razstave domačih vin so se letos zaključile in so bile že podeljene nagrade. Kot običajno, bo pokušnja domačih vin tudi na Kmečkem taboru na Opčinah Na letošnjih občinskih razstavah je bil prvič govor o razstavi domačih vin v pokrajinskem merilu, ki naj bi bila prihodnje leto in nato v presledku dveh, ali treh let. O potrebi pokrajinske razstave vin smo v našem listu pisali že pred nekaj leti, toda pristojni organi niso o tem hoteli ničesar slišali. Zato smo z zadovoljstvom pozdravili bodrilne besede novega ravnatelja kmetijskega nadzomištva dr. Bucca, ki je ob razdeljevanju nagrad vinogradnikom v Zgoniku in v Dolini poudaril, da bi bilo potrebno in koristno prirediti tudi razstavo vin v pokrajinskem merilu, ter je obljubil vso pomoč kmetij; skega nadzomištva. Na otvoritvi praznika terana in kraškega pršuta pa je predsednik Pokrajinske turistične ustanove odv. Terpin o-menil možnost prireditve pokrajinske vinske razstave prihodnje DELOVANJE DEŽELNE UPRAVE IZDELOVALCI «ŠVICARSKIH» UR PRED SODNIKOM V Št. Lenartu razgovori o turizmu v Beneški Sloveniji Deželna uprava bo vzdrževala sperimental-ne kmetijske postaje v Vidmu m Gorici Včeraj dopoldne se je podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem Moro sestal v Št. Lenatru v Beneški Sloveniji z župani nadiških dolin. Sestanka so se udeležili župani iz Št. Lenarta, Srednjega, Dreke in Grmeka. Razpravljali so predvsem o vprašanjih, ki bi jih morali čimprej rešiti, da bi se tudi ti kraji turistično uveljavili, zlasti pa o ukrepih, ki jih je deželna uprava že napovedala za turistično uveljavitev področja na Matajurju. V tem pogledu je bilo seveda največ govora o turističnih cestah, oziroma o cestah na sploh v vzhodni Beneški Sloveniji, če se hoče, da se bodo tudi ti kraji uveljavili na turističnem področju. V tej zvezi so župani predočili deželnemu podpredsedniku potrebo, da bi deželna uprava povečala svoj prispevek za gradnjo ceste v Trbilj, ki bo omogočila razvoj turizma na obširnem področju. Deželni podpredsednik je prisotnim zagotovil, da se bo zanimal za zadovoljivo rešitev te zahteve. Deželna uprava sporoča, da bo po poletnih počitnicah stalna zakonodajna komisija deželnega sveta začela proučevati vprašanje prevzema v režijo deželne uprave kmetijskih sperimentalnih postaj v Vidmu in Gorici, ki so sedaj v re; žiji državne uprave. Ti dve važni ustanovi sta v nevarnosti, da jih ukinejo na osnovi novih vladnih pravii o reorganizaciji in okrepitvi raziskovalnih in sperimentalnih kmetijskih ustanov v Italiji. Deželna uprava pa meni, da sta ti dve ustanovi zelo važni za kmetijstvo v deželi, ker imata za seboj dolgoletne izkušnje in je zato nujno, da se ohranita pri življenju. Deželni odbor bo predložil deželnemu svetu v odobritev zadevni zakon za začasno ureditev statusa dveh sperimentalnih centrov, obenem pa zahtevo za njuno financiranje. Za letošnje leto bo deželna uprava dala trinajst milijonov za sperimentalni kmetijski center v Vidmu, 14 milijonov pa za sperimentalni kemijsko-kmetijski zavod v Gorici. leto v repen taborski občini. Prav tako smo slišali, da tudi Ustanova za preporod kmetijstva (Erote Rinasoita Agricola) zdaj misli na prireditev pokrajinske vinske razstave. Zelo nas veseli, da je zamisel o pokrajinski vinski razstavi tako prodrla. Upati je le, da se bo uresničila in da bo ta prva pokrajinska razstava naših vin dobro pripravljena. Že leta 1945 je tedanji predsednik deželnega sveta dr. de Ri-naldini, ob razdeljevanju nagrad vinogradnikom iz devinsko . na-brežinske občdme, obljubil, da bo podprl zamisel o prireditvi pokrajinske razstave, odbornik za kmetijstvo odv. Comelli pa je poudaril važnost takih razstav. Takrat se zamisel ni uresničila, ker so bili na Kmetijskem nadzorništvu drugi ljudje, ki je pač niso podprli. Vse kaže, da bo takrat drugače in da bomo prihodnje leto imeli prvo pokrajinsko razstavo vin. Nimamo namena predlagati, kdo naj bi jo organiziral, vsekakor pa jo morajo krepko podpreti dežela, pokrajina, občine in kmetijsko nadzorništvo Prav tako je pri organizaciji razstave treba upoštevati predvsem vinogradnike. Dobro bi bilo, da se ustanovi že jeseni pripravljalni odbor. Že jeseni je treba uradno napovedati, da bo prihodnje leto razstava. S tem bodo vinogradniki opozorjeni in se bodo na razstavo pripravili. Vsak, ki se količkaj na to razume, ve, da se vino ne pripravi v enem dnevu. Strokovnjaki, ki so ocenjevali letošnja vina, so Ob vsakem razdeljevanju nagrad opozarjali vinogradnike na nekatere napake vin, ki so posledica nepravilnega kletarjenja, prezgodnje trgatve itd. Priznati je treba, da se je prav zaradi občinskih vinskih razstav in tekmovanja med vinogradniki znatno zboljšala kakovost naših vin, toda dospeli smo šele do pol poti in je treba nadaljevati, da bomo imeli še boljše vino in več vina. Marsikateri vinogradnik si je zgradil novo, sodobno urejeno klet, a ne še vsi. Marsikdo se ravna po navodilih strokovnjakov in izkušnjah dobrih kletarjev, vendar mnogi vinogradniki upoštevajo nasvete in navodila le na pol, nekateri pa sploh ne in še vedno trdijo: «Tako je delal moj nono in tako delam jaz». Glede časa trgatve pa smo v nekaterih krajih celo nazado-občinstvo o ponovnem poslovanju I vali. Vse prezgodaj namreč mnog! poštne službe s Kanado. I vinogradniki začnejo s trgatvijo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiii Na mestu sedanjih starih hiš in lop bodo zrasle nove moderne zgradbe Poštn« zveze s Kanado prekinjene Italijanska poštna uprava sporoča, da zaradi stavke poštnih uslužbencev v Kanadi, ne more redno odpremi ti poštnih pošiljk v to deželo. Ker še ni znano, kdaj se bo stavka zaključila, poštna uprava priporoča občinstvu, naj ne pošilja v Kanado pisem in predvsem zavoje z blagom, ki se lahko pokvari. Uprava bo poskrbela za odpravo že izročenih pošiljk, kakor hitro bo to mogoče, ter bo pravočasno obvestila PRIPRAVA ZA KRAŠKO OHCET 22. SEPTEMBRA ŽENIN IN NEVESTA V NARODNIH NOŠAH Pari, ki se nameravajo prijaviti, naj upoštevajo, da bo že 18. avgusta žrebanje Medtem ko še vedno čakamo, da se bo za kraško ohcet prijavil drugi par, pa se javljajo novi darovalci, ki žele na ta način sodelovati pri tem našem prazniku 22. septembra. Kraška ohcet, za katero se bodo prireditelji potrudili, da ji dajo kar najbolj pristen videz stare, domače kraške ohceti, bo povezana s svečanostjo otvoritve kraške hlše-mu-zeja, ki«jo ureja zadruga «Naš Kras«. Na ta dan bomo imeli priložnost videti tudi večje število narodnih noš. Tudi ženin in nevesta bosta v narodnih nošah. Javil se je že darovalec za moško narodno nošo, namenjeno ženinu; In kolikor smo slišali, je tudi za nevesto narodna noša tako rekoč že pripravljena. , Vabimo še enkrat mlade zaročence, naj se odločijo za poroko 22. septembra. Opozarjamo pa, da se morajo prijaviti znatno prej, saj je določen za žrebanje že 18. avgust. Tu pa spet navajamo darovalce in darove; Slovenska kulturno gospodarska zveza bo priskrbela moško narodno nošo za ženina. Zadruga «Naš Kras* bo darovala poročna prstana. »Primorski dnevnik* bo daroval starinsko kraško skrinjo. Tržaška knjigama bo mladi par razveselila z zbirko »Naša beseda* ter knjižnima opiračema iz Krope. Repentaborska občina je že tudi obljubila darilo. Aurora, potovalna agencija, bo za novoporočenca poskrbela enotedensko bivanje v Opatiji, na Rabu ali na Bledu. Tvrdka Ciano Colori, Trst, Drevored XX. septembra 38/a: tapetni papir za eno sobo v vrednosti 40 tisoč lir. Piastrelle ICE, Dino Cappelletti: oprema za kopalnico v vrednosti 20.000 lir. Foto Egon: luksuzni album za poročne slike in eleganten okvir v vrednosti 9.000 lir. Profumeria Aline, Trg della Bor-sa 4: konfekcija kopalnih soli. Zlatama Zvonko Malalan, Opči- Nekaterim se mudi, da bi čimprel imeli mošt, drugim pa zaradi fazanov. Zdi se nam, da bd se morale priprave za pokrajinsko razstavo prav zaradi omenjenih razlogov začeti že jeseni, s prijavami, s predavanji, strokovnimi ogledi kleti, ifcd... Primemo bi bilo tudi, da bd razen nagrad za najboljša vina dali tudi priznanja in nagrade za dobro kletarjenje, vzorno urejene kleti, itd.. Med pripravami za pokrajinsko razstavo vin bi lahko tudi napravili nekakšen ((kataster«, da bi imeli pregled, koliko trt je na našem področju, kakšne vrste so, koliko povprečno obrodijo, itd. Na podlagi tega in na podlagi analize zemlje, bi lahko ugotovili, kakšne sorte najbolj ustrezajo temu ali onemu področju, kakšne snovi potrebujejo itd.. Prav tako pa bi ugo tovili, kateri vinogradniki prodajajo za «domačo» kapljico vino, ki so ga «pridelali» z nakupom grozdja v Furlaniji. ................................................................................................ ne, daruje zlato starinsko brošo v vrednosti 25.000 lir. Prodajalna čevljev Marcello Malalan, Opčine, daruje nakupni bon za 15.000 lir. Cvetličarna Anica švagelj, Opčine, poročni šopek za nevesto. Prijave novih parov sprejemajo zadruga «Naš Kras», Veliki Repen štev. 31 ali pa uredništva tržaških časopisov, ki so prevzeli pokroviteljstvo nad prireditvijo: Primorski dnevnik, Novi List, Gospodarstvo In tržaško Delo. Opereta «Maya» drevi na gradu Sv. Justa Na gradu Sv. Justa bo drevi prva predstava madžarske operete — revije «Maya», ki se je porodila v Budimpešti pred sedemintridesetimi leti, a tržaškemu občinstvu jo posreduje, prvič v Italiji, Madžarsko državno operetno gledališče. Jutri bo ponovitev operete, ki navdušuje gledalce s svojo živahnostjo, pestrostjo, sodobnim duhom in predvsem s svojo dinamičnostjo. Madžarski umetniki so poskrbeli za simultano prevajanje v italijanščino, kar omogoča gledalcem, da se še bolj vživijo v dogodivščino, ki jo posreduje opereta ob spremljavi prijetne glasbe. Madžarski umetniki so s tem posvetili posebno pozornost našemu mestu, kajti povsod izvajajo opereto izključno v madžarščini. Za razumevanje operete «Maya» pa je dovolj, da se posluša njeno izvirno glasbo v okviru čarobnih prizorov. Njen skladatelj Fenyes Scabolcs je za ta svoj zabavni spektakel zbral vse tipične elemente ameriških predvojnih musicalov, baletnih vložkov, šlagerjev itd. Glasba je na momente živa in živahna, polna starih in dobrih pre-iskušenih operetnih vzorcev in vzorov, pa tudi novejših jazzovsko obarvanih ritmov. Feyes je znan kot skladatelj 32 operet, 120 glasbenih filmskih spremljav ter več kot 800 popevk. V prvem delu operete je dogajanje v Alžiru, v okviru francoske tujske legije, v drugem pa v Parizu, kjer Maya nastopa s svojim slavnim triom. Predprodaja vstopnic do 19. ure v pasaži «Protti» 2 in potem pri blagajni na gradu Sv. Justa. •. . ^ ^ k ‘ • aJl.t Mil S ponarejenim žigom tovarne so ure prodajali predvsem Jugoslovanom Trgovina s. «švicarskimi» urami je dobro cvetela, dokler ni policija odkrila goljufe • Precej stroge obsodbe za glavne krivce Pred tržaškim okrajnim sodiščem (sodnik Losapio tožilec Sardos, zapisnikarica Liliana Treiber, tolmač Antonio Buchberger) sta se morala zagovarjati včeraj dva moška, ki sta bila obtožena raznih prekrškov v zvezi s ponarejevanjem varstvenih žigov na urah. Pred sodnikom bi se moral zagovarjati še en obtoženec, toda ta je bi- odsoten, ker se policistom ni posrečilo, da bi ga izsledili. Na zatožni klopi sta sedela: 64-letni Mario Montuori, rojen v Atenah, a stanujoč v Trstu v ,111. Ma-donna del mare 14 ter 48-letni Mi-chele Kidigoglou, rojer nekje v Mali Sestanek aktiva leve struje PSI-PSDI Te dni se je sestal aktiv leve struje PSI-PSDI. Razpravljali so o političnih temah prihodnjega vsedržavnega kongresa. Razen tega so razpravljali tudi o organizacijskih vprašanjih in so sklenili, da bo v prihodnjih dneh sestanek vseh pripadnikov te struje. Do sedaj so podpisali resolucijo socialistične levice člani pokrajinskega odbora Balzano, Dreossi, Ghersi, Giacchet-ti Gregori, Ludovisi in Quarantot-to večina izvršnega odbora Mladinske socialistične federacije, med katerimi namestnik tajnika D’Amo-re nekateri člani slovenske komisije ter številni člani sekcijskih isvršnih odborov, sindikalni voditelji in zadružniki. Obsežno zemljišče med ulicami Udine, Pauliana in S. Anastasio, na katerem stoji danes nekaj stanovanjskih hiš ter cela vrsta manjših stavb in ki obsega tudi velik prostor na katerem so do nedavnega parkirali avtobusi nekega prevoznega podjetja, bo v dolglednem času postalo eno samo gradbišče. od stanovanjske hiše na vogalu med ulicama Udine in S. Anastasio, pa bodo menda ohranili tipično pročelje. V novi stavbi, ki jo bodo zgradili na tem porstoru, bo hotel, ki bo obsegal tudi del notranjega dvorišča s tipično fontano oziroma nekdanjim napajališčem za konje. Više ob Ulici Udine, proti Ul. Pauliana, bo stal drug hotel; v notranjem delu zemljišča, to je ob poznejšem podaljšku Goz-zijeve ulice, pa bodo zgradili vrsto stanovanjskih blokov. Celotno zemljišče si delita podjetji Lloyd Adria-tico in Cividin - Rosenvvasser. Zdi se, da bodo kmalu pričeli z delom za gradnjo hotelov in stanovanjskih blokov. Poprej bo treba urediti še vprašanje pročelja omenjene stavbe, pri čemer ima glavno besedo nadzorništvo za spomeniško varstvo; kar zadeva postavitev hotelov pa menda teče še razprava, ali se takšna investicija splača ali ne. Bližina obeh postaj, železniške in avtobusne, pa tudi lokacije v središču mesta, govorita v prid tej pobudi: načrtovalci pa imajo pomisleke glede cestnega prometa, ki je na tem področju tudi ob delavnikih nemogoč. Fontana sredi dvorišča stavbe ob novi palači INPS ni zaščitena, ker pa je zelo pri srcu zlasti starejšim Tržačanom, jo bodo ohranili in premestili na javni prostor. Odpovedale so zavore: trije potniki ranjeni Tri osebe so se sinoči ranile pri hudi prometni nesreči, do katere je prišlo okrog 19. ure v Ul. del Porta. 57-letnl Leone Montagnari se je z ženo in 14-letno hčerko peljal v 61- okvare na zavorah zgubil oblast nad volanom in silovito zavozil v zid na desni strani ceste. Pri trčenju se je avtomobil skoraj popolnoma ražbil, trije potniki pa so ostali v njem zaprti, da so morali priskočiti na pomoč gasilci, ki so ranjence potegnili iz vozila ter jih z rešilnim vozom napotili v splošno bolnišnico. Voznika avtomobila in njegovo hčerko so pridržali na nevrokirurškem oddelku: prvi je imel rano na bradi in udarec na čelu ter bo okreval v treh tednih, njegova hči pa se bo zaradi številnih udarcev zdravila deset dni. Najhuje se je poškodovala žena, ki si je zlomila desno roko m nogo ter se pobila po prsnem košu. Pridržali so Jo na ortopedskem oddelku, kjer se bo morala zdraviti tri mesece. Aziji ter začasno stanujoč v Trstu sto novem fiatu 124, ki ga je bil pri Montuoriju (po odkritju kaznive- dobil iz tovarne šele pred nekaj ga dejanja priprt v Koronejskih za- dnevi, po omenjeni ulici navzdol porih). Prvi se je zagovarjal pred Pjoti proti Ul. Rossetti, ko je zaradi sodnikom v stanju začasne svobode, drugi pa v pripornem stanju. Tretji obtoženec je bil Costantino Petritsopoulos, rojen pred 61 leti v Atenah, kjer tudi stSmije v Ul. Ari-studa 6. Njega policisti niso izsledili. Policijski organi so uvedli preiskavo v zvezi s ponarejevanjem varstvenih žigov na urah. Premeteni goljufi so odstranjevali z ur žige nepomembnih tovarn ter jih nadomeščali z znanimi žigi švicarskih tovarn. Tako «obde!ane» ure so nato prodajali lahkovernim kupcem, največ jugoslovanskim državljanom, ki prihajajo v naše mesto nakupovat razno blago. Po preiskavi so policijske oblasti prijavile sodišču Montuorija in Kidigoglouja zaradi ponarejevanja žigov, Montuorija in Petritsopoulo-sa, ker sta ustanovila trgovsko družbo brez predpisanega dovoljenja in končno Montuorija, ker je dajal v svojem stanovanju zavetišče tujcem, ne da bi o tem obvestil pristojne policijske oblasti. Na včerajšnji obravnavi je tožilec Sardos zahteval za vse obtožence najnižjo kazen ter upoštevanje vseh olajševalnih okoliščin. Tej zahtevi se je pridružil tudi odv. An-tonini, ki je zagovarjal Kidigoglouja. Odvetnik Carlini pa ki je zagovarjal Montuorija in tretjega obtoženca, je zahteval za prvega popolno oprostitev, ali pa vsaj oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Za tretjega obtoženca pa je zahteval oprostitev zaradi pcmanjkanja dokazov. Sodnik Losapio je spoznal vse tri za krive ter je obsodil Montuorija na 1 leto in tri mesece zapora ter 250.000 lir globe ter nadalje na 1 mesec pripora in 6(; lir denarne kazni. Enako zaporne kazen in globo je pripisal tudi drugemu obtožencu. Največ sreče je imel Petrit-sopoulos (sicer odsoten), ki je bil obsojen na 50.030 lir denarne kazni. Pojutrišnjem v Dolini tradicionalni festival Dela Pojutrišnjem 3. avgusta se bo ob 19. uri začel v Dolini tradicionalni festival «Dela». Prireditev bo v prijaznem vrtu pred osnovno šolo ter se bo nadaljevala v nedeljo 4. avgusta in naslednji ponedeljek. Spored prireditve je naslednji; Sobota 3. avgusta: ob 20. uri nastop pevskih zborov iz Doline, Ricmanj, Boršta in Boljunca ter folklorne skupine iz Boršta; ob 21. uri ples ob spremljavi orkestra »The Roblesi). Nedelja 4. avgusta: ob 16. uri nastop godbe na pihala dolinske občine; ob 18. uri nastop folklorne skupine iz Jesenic s pisanim sporedom ljudskih plesov; med prireditvijo bosta govorila sen. Paolo Šema in deželni svetovalec Dušan Lovriha; zvečer ples ob spremljavi orkestra iz Jesenic. Ponedeljek 5. avgusta: nastop ansambla «Bordon» iz Domja ter ples ob spremljavi orkestra «The Ro-bles». Na festivalu bo poskrbljeno za jedačo in pijačo. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi ((razstavo knjige,). Zbiranje opreme za «kraško hišo» v Velikem Repnu Zadruga »Naš Kras* sporoča: Dela pri rekonstrukciji sta, re kraške hiše v Velikem Repnu št. 31 se bližajo koncu. V nekaj dneh bo hiša popolnoma obnovljena, in sicer tako, kot je bila pred približno 150 leti. To hišo, ki bo dejansko muzej, je treba sedaj opremiti s predmeti, ki so bili v rabi pred sto in več leti. Zadruga je že v posesti nekaterih manjših predmetov, toda. še vedno manjka večina opreme za kuhinjo, ognjišče, spalnico, kaščo, klet in hlev. Mankajo tudi razni predmeti iz kamna, ki bodo razstavljeni v lapidariju. Pozivamo vse Kraševce, tu in onstran meje, da s predmeti v njih posesti opremijo kraško hišo v Repnu. Hvaležni bomo za vsak najmanjši prispevek, pa čeprav gre samo za leseno žlico ali zemljat lonec. Z zadovoljstvom bomo sprejeli seveda tudi večje prispevke, pa najsi bodo to spalnica ali sod, Štirna ali kamnita miza s klopjo. Skratka, vse hvaležno sprejmemo. Vsak prispevek bo z imenom in priimkom darovalca objavljen v »Primorskem dnevniku*. Hvala vsem že v naprej! Odbor zadruge »Naš Kras* Uiailta Uh\L#a*na TRST - Lil. sv. Frančiška 20 Tei. 61792 bo od 5. do 25. avgusta ZAPRTA zaradi prenovitvenih del. Zato naproša odjemalce, še posebno pa naročnike raznih knjižnih zbirk, da sc v primeru potrebe zglasijo pri njej še ta mesec. Poletne prireditve PARK MIHAMARSKEGA GRADU: predstave »Luči in zvoki*. Ob 21.3? «Maximilian of Mexico» v angleŠP-ni; ob 22.45 «MasslmHiano e Carlot-ta» v italijanščini. Avtobus »Mn j* Barkovelj, postajališče tramvaja «6» proti parku ob 21. In 22.15 ter o® parka proti Barkovljam po predstavah. Opereta na gradu Sv. Justa. Danes in jutri ob 21. url, prvič v našem mestu, «Maya» Szabolcsa Fenyesa. Pred. prodaja vstopnic v osrednji blagajni' Pasaža Protti 2, tel. 36-372. Nazionale — zaprto. Grattacielo 16.00 «La donna del West»-Doris Day, P. Graves. Technlcolof, Fenice — zaprto. Eden 16J30 «Week-eud». Zabavni T*-chniicdor. Ezcelsior 16,00 «Una lena in cassl-forte». D. Nabokov. Technicolor. - Hltz (Ulica San Francesco štev. ljj? 16.00 «Caririen Baby». C. Ringer, Mahler. Eastmancolor prepovedan mladini pod 18. letom. Alabarda 16.30 «Ad un passo dali’:?-ferno». Marshall Thompson, K1" Lawrence. Technicolor. Moderno — zaprto. V petek: «Faccl* per 1’inferno*. G. Peppard. Technj-1 color. Prepovedano mladini pod teletom. Filodrammatico 16.30 «Tecntca per un massacroi). G-len Cobos. ColorscoPe' Aurora 16.30 »La famiglia assasslna*' Kriminalka v Colorju. Delujejo Kil- i matske naprave. Cristallo — zaprto. . , Capitol 16.30 «Dove sl špara di plu,_; A. Grant. Technicolor. Prepovedan* mladini pod 16. letom. lmpero — zaprto. Vlttorio Venelo 17.00 «A doppia mandata*. J. P. Belmondo, A. Lualfll-Technicolor. Prepovedano mladin1 pod 16. letom. Garibaldi — zaprto. Astra — zaprto. Ideale 16.30 ((Angelica ragazza jel*' ‘ Romy Schneider, J. P. Belmond0, j Technicolor. Abbazia 15.00 «Cleopatra». E. Pavlo'1 R. Burton. Technicolor. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 31. julija 1968 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 72-letni Francesco Ca-puti, 72-letna A-malia Fa-bbro vd. Rol taro. 75-letna Francesca De Leon por. Sehinka, 75-letna Virginia Štolfa vd Colombarl, 77-letna Teresa Greco vd Mangone, 87-4etnl Zega Giovannl, 65. letni Guido Ronga. 79-lctna Anna Zamperlo vd. Mačehi, 77.1etni Robert Angelo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od lj. do 16 ure) AU Alabarda, Ul. dellTstrla 7. Al Galeno. Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan). De Lettenburg, Trg S. Giovanm 5. Mlzzan, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.3« do 1.3«) Barbo Carnlel, Trg Garibaldi 4 Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta). Go. dina. AUTGEA Ul Glnnastica 6. G Papa Ul. Felluga 46 (Sv Alojz). Prispevajte ea DIJAŠKO MATKO! Mali oglasi AMERIŠKI KONZULAT v Trstu prodaja razno pisarniško pohištvo. Obiskati Via Galatti 1 od 10. do 12. in od 15. do 18. ure. SOŽALJE Občinska uprava in podporna u-stanova občine Zgonik izrekata globoko sožalje predsedniku podporne ustanove ob smrti očeta Karla Furlana. SPDT priredi v tednu velike** šmarna dva skupna Izleta za mladin0' ki bi želela preživeti nekaj dni ' ; Julijskih Alpah. Prvi izlet bo od do 18. avgusta: Iz Staničeve koče tj0, do udeleženci obiskali Triglav in njegovo soseščino (Cmlr, Rjavlno Itd'’' Drugi izlet, ki Je namenjen neko11' ko bolj izkušenim planincem, bo trajal od 21. do 25. avgusta. Izhodiš?0' točka bo v koči Peliarini nad Ovc)1' vasjo, odkoder se bodo Izletniki P0-vzpeli na Viš, Montaž in na Ponče- Ob istem času, bd 21. db 25. avg^ sta, bo tudi izlet za najmlajše plani0'; ce (od 11. leta naprej). Izhodišč0’ točka za to skupino bo Nevejsko s*1; lo, od koder se bodo povzpeli °j Iste vrhove kot druga skupina, tod’ po lažjih poteh. Oba Izleta bodo vodili izkušeni v(£ -dičl. Vpisovanje in ostale tnformscl' i je v Tržaški knjigarni do 1. avgust*- : • • • ALPINISTIČNI TABOR Alpinistični odsek SPDT prir®!* tabor alpinistov in planincev od. do 8. sept. na Creti Grauzarii. bor je namenjen vsem ljubitelj®0 planin. Vpisovanje in informacij v Ulici Geppa 8. Mesta so od11 Jena. • • • SPDT priredi v četrtek. 15. avg«5'’ turistični izlet z avtobusom na Ko5«] ško z ogledom Celovca, Gosposvetska ga polja in Vrbskega Jezera. VP150, vanje v Ul Geppa 9. * * • Prosvetno društvo v Skednju oh*" nizira 15. avg. 1968 enodnevni izlP v Laško. Vpisovanje vsak ponedelJeK’ torek, četrtek In petek na sedel” društva, Skedenjska ul. 124. Narodna in študijska knjižnica obvešča, da bo zaprla od I. d« 17. avgusta 1961. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Pavlu C. parju, daruje Marija Mijot 1500 1 za Glasbeno matico. Namesto cveU na grob in v počastitev spomina P?£j Ivana Zege daruje Anica Gombač 2(*7 lir za Dijaško matico. Namesto cv‘ ja na grob pok. Ivanke Pečar jeta Viktorija Cok 1000 In AntO0lJ Barovina 1000 lir za prosvetno d0 štvo Lonjer.Katinara. Namesto cvetja na grob pok. I''*?! Zega daruje Dora Caharlja 1000 * za Dijaško matico. Namesto cvetja n grob pok. Ivana Zega daruje Grozd” na 1000 lir za Dijaško matico. V P častitev spomina pok. Ivanke P®*?, daruje Dora Caharlja 1000 lir za ” jaško matilco. S Drevi ob 20. uri priredi Tržaška avtonomna federacija KPI javno zborovanje v Ul. del Prato blizu poslopja št. 8. O perečih vprašanjih sedanjega gospodarskega položaja v Trstu bo govoril Vit-torio Vidali. ■ OBIŠČITE XVIII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU ■ OD 2. DO 12. AVGUSTA 1968 Sodelujejo domača in tuja podjetja — Pestra izbira blaga široke potrošnje — Kmetijski stroji — Šivalni in pralni stroji — Vsak dan modna revija — Pester zabavni program vsak večer od 20. do 24. ure, v soboto in nedeljo do 2. ure zjutraj Dne 30. julija nas je za vedno zapustil naš dragi IVAN ZEGA Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 1. avgusta ob 15. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalujoča žena IVANKA, sorodniki in NINO Trst, 1. 8. 1968 Sporočamo žalostno vest, da nas Je po mučni bolezni zapustil naš dragi tata, nono in stari nono KAREL FURLAN Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 1. avgusta ob 18. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče Žalujoči sin NINI z družino, hči MARIJA z družinami ter ostalo sorodstvo Gabrovec, Barkovlje, Rovigo in Etampes, 1. 8. 1968 primorski dnevnik sestanek deželnega združenja trgovinskih zbornic Pred nastopom deželnega odbora gospodarska in socialna vprašanja Poročilo o razvoju gospodarske dejavnosti v naši deželi ■ Udeležba na lesnem velesejmu v Celovcu zh;,» prost°rih go riške trgovinske :‘-mio« je bii včeraj občni zbor zbr>r!?ega združenja trgovinskih seri,,' c’ k1 mu kakor znano pred-Jar>,v Predsednik tržaške organi-na *dr' Romano Caidassi. Ta je SC|, zaCetku zasedanja obvestil pri-rajv®. zastopnike združenja o sko-ski>T*vm obisku skupine Švicarji o časnikarjev, ki se bodo mudi-vkiw nažem področju od 17. do JUčno 21. septembra. Obisk, ki lvj„.0r?®niziraj° v sodelovanju s im» skim konzulatom v Trstu, vina„”amen seznaniti švicarske no-PodioK- ? nekaterimi tukajšnjimi nas-i.1 in gospodarskim ustrojem ^dežele, predvsem pa z rnož-Ib^Sicj oblik kapitalnih ni »"“J v Purlaniji-Julijski krajini,,8 dnevnem redu je tudi mo-rizm110 skupno udejstvovanje v tuja n ler razprava o možnostih ne Povečanje švicarskega tranzit-t)j^a Prometa skozi tržaško prista- Caidassi je nato obvestil ra L° ustanovitvi deželnega odbo blem gospodarske in socialne pro-.he, ki bo nadomestil dosedanji dbor, na podlagi Po«,, V 1 o° nadomestil aoseaanji bovli °valni odbor, ki je bil ustavna** na podlagi deželnega ra- Išfis" «tev' 17 z dne 27. avgusta iistrkr Poudarjeno je bilo, da je bo'jgl‘v6 za redno poslovanje od- zaA!?Jit'ekt Riavis, ki je zadolžen to r;esničitev ustreznih del, je na-Paviii°<'al ° Pripravah v deželnem tye ‘10nu spričo skorajšnje otvori-lov(.,, ednar°dnega velesejma v Cedeji tovornik je naglasil, da bo Prika a razstava obsegala zlasti Pih 7 domače proizvodnje tekstil-Dlavtv lkov in izdelanih oblačil. 6a ni tajnik je k temu omenil, 8 „,,e bo sejem v Celovcu pričel Po&Nsta, ko bo v to mesto do-cij, v,ala tudi gospodarska delega-žein ‘z ns-še dežele. Zastopniki de-dan a gospodarstva se bodo isti Pozne ° P°P°idne sešli s časnikarji, pa bo v nekem hotelu na ■ katerega so povabili n« Pmke .krajevnih oblasti, čla-bih v s5°darskih delegacij, prisot-Celovcu, ter številne gospo-G Se operaterje. o važn11' ^ainik j® nato poročal še razvn, 0sti vsakoletnega poročila o okv‘r,, gospodarskih dejavnosti v ki gau Furlani j e-Julijske krajine, vlpsknllamerava izdajati zveza trgo-Pribrn i.zbornic. Glede na to, da tl'fli n - Podobno letno poročilo sitih -u26*0' bo združenje trgovin-sto|njZD°rnic stopilo v stik s pri-uradi na deželi, da bi q. Pri tem do sodelovanja. lp u 0r je poudaril pripravljenost tve .bestnost podrobnejše prouči-žeii ^g°vskega ustroja v naši de-bosa^zPoredno s tem, kar se DO 6eJelab i^di v drugih italijanskih Poitro5. Delo se bo odvijalo pod itaiij^teljstvom in nadzorstvom serti?j hovega organa, v katerem cev ? tudi zastopniki delodajal-■iurnst ' delavcev' takšen, da daje nova za razvoj obrtništva, ki ima svoj sedež v Vidmu. V svoji prvi številki je revija objavila med drugim zanimiv članek o idrijskih čipkah in o čipkarstvu na Goriškem na splosno. V tej drugi številki, ki je okusno opremljena in bogato ilustrirana, je uvodni članek posvečen novemu deželnemu odborniku za obrtništvo Stop-perju; zanimiv je tudi članek o kovanem železu kol izrazu žive u-metnosti, ki ga je napisal Arturo Manzano ter se je pohvalno izrazil tudi o pobudi ESA, ki je razpisala poseben natečaj za trgovske oznake iz kovanega železa. V posebnem članku je govor o glavnih značilnostih nove pordenonske pokrajine. Prof. Carlo Mutinelli pa piše o zlatarstvu v naši deželi v poznem srednjem veku. Revijak se zaključuje s številnimi poročili in vestmi iz obrtniškega življenja naše dežele ter daje koristne informacije prizadetim o-brtnikom in vsem drugim, ki imajo s to gospodarsko panogo tesnejše stike. Smrtne posledice padca priletne ženske Priletna žena, ki se je v torek zvečer hudo ponesrečila v gostilni «Ex Sociii v Ul. Zugnano, je na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice podleglo poškodbam. 80-letna Anna Zamperlo vd. Mačehi, ki je stanovala v Ul. Carpaccio 5, se je v omenjenem lokalu spotaknila in padla na tla, pri tem pa si je zlomila levo stegnenico. V Ul. Flavia se je včeraj zjutraj ponesrečil 59-letni upokojenec Ze-novo Darini, ki stanuje v Ul. Car-pineto 10/3. Mož je prečkal cesto izven prehoda za pašce, ko ga je podrl avtomobil, ki ga je vozil proti središču mesta 48-letni Beograjčan Tihomir Stojanovič. Darini se je ranil po zatilju ter se udaril po komolcih in nogah, da so ga morali z rešilnim avtomobilom Finančne straže odpeljati v splošno bolnišnico. Tu so ponesrečenca pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo zdravil 8 dni. Croriško-bcneški dnevnik POLEMIKA OKROG SLADKORJA SE NADALJUJE Grosisti trdijo, da uradna cena pomeni izgubo in jo odklanjajo Odbor za cene pozivajo, naj jim dobavi sladkor po določeni ceni - Medtem pa potrošniki čakajo že sedem mesecev na obroke, ki jim pritičejo in plačujejo sladkor po 240 lir na prostem trgu ■•••in.,,,., ..I...um.......................... SESTANEK IZVRŠNEGA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE Razprava o strojni industriji na Tržaškem Skrb za večjo zaposlitev v industrijskih obratih natečaJ za 5,° .mest Pomožnega urad *&keBa ^ružemja tfgoviS ^v; .*M*m>* živega Sestr-C’ namen nrnučitve Da 1e[doka v njegovemT^Tm. -^taviH namen proučitve pa je ®°Sevo trdno osnovo za poznejše B°C&irtUk dr- Rustia-Traine je SokW._0 delu tržaškega urada za Zlasti U5«ierjanje ter naglasil Jpahu Potrebo po nadaljnjem raz-5elc>tr1enj®gove dejavnosti v okviru br j, dežele. Pred kratkim je Traine B°TOril 0 tem Vidthu u na Posebni konferenci v s6stanAzdaj Pa bo sledil podoben T 2bor V Gorici' .sWtut, nat0 načelno pristopil k bje e o. za proučevanje in zbirala Pravi?Iva 0 vzhodni Evropi, ki tirUgimi ar ustanavlja v Trstu. Med st UkvarTPrašan',:i- s katerimi so F&nin, ar'la!1 na včerajšnjem se-J30 je bilo še vprašanje leji in n tne storitve med Ronka-POštna ,enetkami, ki jo namerava Qra uprava ukiniti 15. boštlS v korist trgovskim n v državnem merilu. dejav- i®lskoU P0 je bilo še vprašanje le-Poštne storitve med “enetkami, ki jo m “ra iPt aPrava ukiniti 15. septem-t etnsko ' .končno je predsednik I°5ai „ zbornice dr. Maniago po-J-lavo Pobudi, ki predvideva iz-farlanijePod.r.°bnejšega zemljevida se je včeraj na običajni seji ukvarjal z vprašanjem obsega zaposlitve na področju mehanske industrije na Tržaškem. Na dnevnem redu je bila razprava o resoluciji, ki jo je svoj čas predložil dr. Fabrlcci za sindikalno organizacijo CCdL, in ki jo je med drugim predlagal tudi ing. Vignuzzi. O resoluciji je že razpravljal tudi odsek za industrijo pri pokrajinski gospodarski komisiji. V njej se zahteva, naj tukajšnje oblasti budno sledijo pravočasnemu izvajanju tako imenovanega načrta CIPE (Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje), ponovno proučitev gospodarskega položaja na Tržaškem, postavitev novega ko-vmopredelovalnega obrata na našem področju, zagotovitev dela v ladjedelnici Sv. Marka in v Tovarni strojev Sv. Andreju do pričetka obratovanja v novih tovarnah ter ureditev vprašanj, ki so V' zvezi z obratovanjem Arzenala NATEČAJI Ministrstvo za ja\no šolstvo je razpisalo natečaje za: a) 30 mest pomožnega uradnika v staležu izvršilnega osebja pri osrednji uprav: javnega šolstva in šolskih skrbništev; b) 6 mest pomožnega tehničnega uradnika v staležu izvršilnega osebja pri osrednji uprav: javnega šolstva in solskih skrbništev; c) 15 mest pomožnega tipkarja v staležu izvršilnega osebja pri osrednji upravi javnega sodstva in šolskih skrbništev. Pogoji: starost, od 18 do 32 let; posest diplome nižie srednje šole. Zapadlost: pod a) 19.8.U8 (Uradni list št. 155 z dne 19.6.68); pod b) 14.8.63 (Uradni list št. 159 z dne 24.6.68); pod c) i8.8.68 (Uradni list št. 154 z dne 18.3.68). nika v staležu izvršilnega osebja pri uradih pokrajinskega državnega knjigovodstva. Pogoji: starost od 18 do 32 let; diploma nižje srednje šole. Zapadlost 16.8.1968 (Uradni list št. 151 z dne 15.6.68). Ministrstvo za pošte in telekomunikacije je razpisalo natečaj za 9 mest svetovalca II. razreda v vodilnem staležu — oddelek za prevoze — lestvica E -- pri upravi pošte in telekomunikacij. Pogoji: starost od 18 do 32 let Kandidati morajo imeti doktorat v civilni inže-njeriji — oddelek za prevoze, ali doktorat v strojništvu. Zapadlost 17.8.68 KASTA lllllimimiiiiMiliii,iiiiiiiiniiiii|||||||||||||||||,|,n,m V Štandrcžu zlati cekini za zmagovalv briškoli Nogometno društvo Juventina iz Štandreža je priredilo prejšnjo soboto, nedeljo in ponedeljek tridnevno zabavno prireditev s plesom ter tekmovanjem v briškoli za bogate nagrade. Prvo mesto in s tem tudi znesek 70.000 lir v zlatih cekinih sta prejela Gicvanni Bosi iz Kraške ulice ter Luigi Marcossi iz Števerjana, drugi dobitek (15.000 lir v zlatili cekinih) sta prejela Franco Veronese in Anton Žigon iz Stan dreža, tretjega (10000 lir) Rino Terpin in R. N. iz Gorice, četrto mesto (5.000 lir) p., Bogomil Sirk in Ivan Košuta iz Sv Križa pri Trstu. Nedeljske zabave se je udeležilo blizu 3.000 ljudi, ki so se prijetno počutili na dobro pripravljenem zabavnem prostoru. Danes zvečer bo ples ob zvokih ansambla beat iz Manzana «The Lovers», v nedeljo zvečer okoli 23. ure pa bodo iz<'o’ili lepotico Juven- Skupina trgovcev z živili na debelo je imela pretekli torek izreden posvet na sedežu pokrajinske zveze trgovcev ter je ob tej priliki proučila položaj, ki je nastal, ko je pokrajinski odbor za cene določil prodajno ceno sladkorju. Kot znano je ta odbor določil ceno po 95 lir za kg, kateri pa je treba od 1. julija dodati še državno takso 23 lir, tako da je prava prodajna cena po 118 lir za kg sladkorja proste cone v Gorici in Sovodnjah. Predsednik zveze trgovcev je poročal o svojem razgovoru z gori-škim prefektom v tej zadevi in trgovci so izrazili svojo pripravljenost, da bi čim prej dobavili potrebno količino sladkorja za potrebe proste cone. Ober.em pa ugotavljajo, da si spričo težavnega položaja na živilskem trgu prizadeta živilska podjetja ne morejo naložiti še novih finančnih bremen, ker da bi taka finančna operacija pomenila izgubo. Zato so sprejeli sklep, da bodo sporočili pristojnim oblastem in potrošnikom, da je nemogoče dobaviti sladkor proste cone po ceni, ki jo je določil odbor za cene. Zato odklanjajo za morebitne zamude pri razdeljevanju sladkorja vsako odgovornost. že februarja so trgovci predlagali razdelitev sladkorja po določeni stalni ceni ki naj bi veljala za vse leto in ki ne bi bila višja od 110 lir za kg ali začasno celo po 100 lir. Trgovci so izjavili tudi, da so pripravljeni odpovedati svoja naročila sladkorja pri običajnih dobaviteljih, ter ga kupiti tam, kjer bo odbor za cene lahko zajamčil, da g? dobijo po tisti ceni, ki jo je ta odbor navedel. V resoluciji, ki so jo na sestanku sprejeli opozarjajo nadalje prizadeto prebiva^tvo, naj ne nasedajo tistim, ki so po njihovem mne nju demagoški branitelji potrošnika katerih krivda naj bi bila, da so morali do sedaj potrošniki plačevati sladkor po 240 lir na prostem trgu, namesto po 110 ali celo po 100, kot so ga oni ponudili. Pri tem, zaključuje resolucija, bi si I pri razdeljevanjih pred 1. julijem letos prihranili 23 br pri kg nove takse. Ž zgurgj ntu/erfenn resolucijo go riških jg-jtiisfai je .jl- jjebata okrog sladkorja proste cone obogatila še za eno resolucijo. Meatem se go-riške gospodinje in tiste v Sovodnjah upravičeno sprašujejo, kdaj se bo ta brezplodna polemika za ključila in bodo prisl: k dejanjem, se pravi do razdeljevanja sladkorja proste cone. Minito je že sedem mesecev in sedem mesečnih obrokov je zapadlo. Kik ima od tega korist. Potrošniki, k jim je sladkor ,,omenjen, prav gotovo ne. Za to bi morali pristojni organi, ki jim je poverjena uprava blaga proste cone, pudvzeti potrebne ukrepe in poskrbeti za potrebno količino sladkorja, pa tudi drugega blaga proste cone, pa četud, bi ga morali sami naročiti. čine za službo »prevajalca iz slovenščine«. Prizadeti lahko vložijo prošnjo na generalnem tajništvu občine v Trstu do 8. septembra ob 14. uri. Podrobnejša pojasnila na županstvu. * * * Počitnice ONMI Krajevni odbor ONMI v Tržiču sporoča, da bodo jasli in materinska posvetovalnica v Tržiču ter vsi njeni oddelki zaprti ves avgust zaradi poletnih počitnic Ustanova bo pričela ponovno z rednim delom 1. septembra. Na delu se je ponesrečil 43-let.n! Wally Staluzza, ki je zaposlen pri gradbenem podjetju Brunetta. Na delu se mu je spodrsnilo ter se je porezal s steklom na desnem ko-lenu_ V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč; okreval bo v 5 dneh S kropom se je oparila 27-letna Luisa Osterman iz Tržiča. Ul. della Sani ta. Povzročila sl je opekline prve stopnje na levi roki. V bolnišnici so ji nudili prvo pomoč; okrevala bo v 8 dneh. Povralek otrok s počitnic Komisija za doraščajočo mladino pri SKZ sporoča, da se bodo vrnili otroci, ki so na počitnicah pri morju v Savudriji, v petek 2. t.m. ob 12.30 uri_ Starši naj jih pridejo iskat v Ul. Ascoli 1. Otroci, ki letujejo v Gorjah pri Bledu pa se bodo vrnili v sobot.' 3. t.m. ob 14.45; staršem jih bodo izročili na mejnem prehodu pri Rdeči hiši. PHOC.HAM /A POLETNE NEDELJK V MESECU AVGUSTU TRIJE IZLETI SPD Na proslavo 75-letnice ustanovitve Sl*l> v Lo-garsko dolino, k izviru Soče in v Dolomite Slovensko planinsko društvo iz Gorice ima za prihodnje nedelje v programu kar tri izlete. V soboto in nedeljo 3. in 4. avgusta se bo njegovo zastopstvo udeležilo proslave 75-lstnice ustanovitve Slovenske planinske zveze, ki bo v Logarski dolini. Zastopniki SPD se bodo na proslavo odpeljali že v soboto 3. avgusta ob 6. uri zjutraj. Za vse podrobnosti vprašati urad v Ascolijevi ulici 1. V nedeljo 11. avgusta priredi SPD enodnevni družinski izlet z avtobusom v dolino Trente, k izviru Soče in na Vršič. Avtobus bo odpeljal s Travnika ob Ji. uri, iz Podgore ob 6.10, iz Štandreža ob 6.15. Vožnja za člane 1.200, zt nečlane 1.400 lir. Vpisovanje do četrtka, 8. avgusta pri odborniku Arturju Košuti v Gorici, Mameli-jeVa ulica 8. Nadalje priredi SPD dvodnevni izlet z lastnimi sredstvi dne 10. in Vesti iz Tržiča ^ slovesnost ' puljski ladjedelnici ^janik 5? te^i^kl ladjedelnici «UIjaniik» i(ivtaki z,2?roči,1i naročniku — Solnikov.?1, ~ 14.000-tonsko ladjo iiu^ritp i^riboj«, štirinajsto enoto Puijsk, isett'h enakih ladij, ki Whornn„lobrat gradi za trgovin-6rS°st Sovjetske zveze. Slo- '»oh l0 106110 na dan' k0 Je 6i^le Drv« V=,?irsela s sanlS6a v viw)i ry.a lacJJa, Izdelana v «Ulja-hv,,„70ncu druge svetovne Ift,*1 ob tem je bila sloves- »u* hova r?61tvi toliko večja, ker hi$ in eliad a vgrajen pogonski 0 Vse i6no opremo, kar je Js^bviir v. Isti ladjedelnici, ki .lkov-prl,K„,„ , J______ , . ^n»naeZbrp^faš s hiteti« J2.000 Ima vgrajen mo- ^tbaJlSudolm^1' ,Naro6nik Je Pod-lniP0i’t» iz Mostove. Po Sv-(Je «Nnvn tave na glavnem dro-v s? Prvo kov~Pri'boj» odplul na »tiha 1 psa J.#Va številka deželne ,f««ke revije vi^dičiL 'le. tešta druga številka deV' A-K.vkovne obrtniške re- Gi!mn10™0 de! Friuli - Ve-4eco . a . ki izhaja vsake tri 1° izdaja deželna Usta- Zakladno ministrstvo je razpisalo tine za leto 1668. Na občinski oglasni deski v Tržiču je razpis natečaja tržaške ob- Maketa muzeja soške fronte delo arhitekta Janeza Suhadolca Dela za vzpostavitev žičnice na Skalnico nad Solkanom se bližajo svojemu zaključku. Hkrati pa potekajo ali se pripravljajo vsaj v načrtih obnovitvena dela objektov na vrhu, med katerimi nameravajo urediti tudi muzej soške fronte, Projekt zanj je izdelal mladi arhitekt ing. Janez Suhadolc. V nek- IK1S» PROSEH ....>j» dane: I a« 1. t. m. ob 19.30 barvni film: LE AVVENTURE Dl PETER PAN Vi. (PETER PANOVE PUSTOLOVŠČINE) Cav^j h° *ud* dokumentarni film: TATUATO — (Tetoviran konj) — Walt Disney danji kapeli in opuščenem romarskem domu je predvidel porušitev vseh stropov in predelnih sten. V tako nastalem in precej velikem prostoru namerava povesti bodočega obiskovalca muzeja po visečih hodnikih mimo velike množine smotrno razpostavljenih pričevanj o strahotah prve svetovne vojne na tem delu fronte. Obiskovalec bi se nenadoma znašel v drugem svetu, polnem strahotnega pričevanja. Celotni vtis bi bil bolj emocionalne narave, v posebnih kabinah vzdolž poti pa bi se lahko posvetil tudi študiju dokumentarnega materijala Arhitekt je ob obstoječih stavbah predvidel prizidek, v katerem bi obiskovalec muzeja lahko opravil sintezo svojih čustev in misli — tu M bil kotiček name njen tihi meditaciji 1 Tako zamišljeni muzej bi bil e den najbolj modemih vojnih muzejev daleč naokrog. Popolnoma drugačen bi bil od klasičnih muzejev, kjer se nizajo soba za sobo, dvorana za dvorano in kjer mrtvo počivajo zasteklemi predmeti, ali pa jih spremljajo napisi; dotikanje prepovedano! Projekt je napravljen, grobi predračun prav tako, zdaj pa je odločitev na investitorju in naročniku. Vlaganja, ki Jih bo muzej na Skalnici zahteval, se veda niso majhna, zato pa je dana možnost, da se ves značaj zelo obiskovanega vrha nad Novo Gorico temeljito spremeni. Doslej objekt predvsem gostinskega in cerkvenega značaja lahko postane cilj modernega in kulturnega turizma, Soški muzej pa bi bil jedro v tem novem sklopu. JSaS tl ■ IM1111M111111111111111111111M111111111111111111111111111111111111M11111111111111111111M11 • 1111111111111111111II11II111111111111111 M11 f 111111M111111111111111111 f 111111111111111111111111 f 111111111 OSTAL JIM BO LEP SPOMIN NA MORJE PRI SAVUDRIJI Otroci z Goriškega in iz Beneške Slovenije se odlično počutijo v savudrijski koloniji Počitnice preživljajo skupno z otroki iz koroške in Ljubljane - Jutri se otroci vrnejo v Gorico ob 12.30 Otroci z Goriškega in iz Beneške S oveni je z vzgojiteljico Adrijano D mik, ki so v ji. Otroci se vrnejo jutri ob 12.30 v Gorico in se bodo ustavili pred sedežem Ul. Ascoli 1 koloniji v Saviidri-Prosvetne zveze v Čeprav z zamudo, smo tudi letos, | stavbo, v primeru slabega vremena kot ostala leta obiskali otroško ob- pa v lepih zračnih notranjih pro-morsko otrouo kolonijo v Savu- ' štorih. drlji, kjer letujejo slovenski otroci z Goriškega in iz Beneške Slovenije. Kot druga leta, so tudi tokrat naši otroci skupaj s Korošci in Ljub ljančani. Ko simo prišli zjutraj ob 7. uri pred lepo stavbo na velikem travniku, prav v bližini sinjega Jadra na, je bila vse naokoli velika tišina. Javili smo se pri upravnici kolonije, ki nam Je zelo prijazno Dove-dala, da otroci danes izjemoma še počivajo, ker so pač sinoči šil bolj pozno spat kot običajno, ker so imeli «c!ganski večer«, na katerem so pripravili ognje, okoli katerih so skakali, prepevali in se igrali in kar Je bilo vsem najbolj všeč, vsaka skupina je zase pekla krompir. Ker se je ta zabava začela precej pozno, se je temu primerno tudi pozno zaključila in so šli zato pozno spat. Upravnica in ostalo' osebje Je to upoštevalo in pustilo otroke, da so danes pozneje vstali. Otroci, ki so na letovišču v Savudriji, so imeli še druge zabavne večere. Pripravili so namreč v soboto, 27. t.m. na «dan vstaje hrvat-skega ljudstva« prisrčno prireditev z naslovom «Slovanšk.i večer«, s pestrim in bogatim programom. Tako so tudi 22. t.m. proslavili dan vstaje slovenskega ljudstva. Na tej proslavi je bil priložnostni govor, nato recitacije, zborna deklamacija In petje. V nedeljo. 21. t.m. so otroke obiskali starši, sorodniki in prijatelji, tako da so se tl lahko sami prepričali, kako se njihovi otroci dobro Počutijo. Ko so prišli otroci v Savudrijo, so se razdelili v 12 skupin, kot npr. gusarje, pirate, wlkinge, morske zvezde, kresnice, itd. Vseh skupaj Je 236 otrok v tej koloniji. Iz Gorice jih je 22, iz Beneške Slovenije pa samo 6, ki so pod vodstvom Go-rlčanke Adrijane Dornik, ki je že peto leto kot vzgojiteljica v koloniji na istrski obali. Otrooi so med seboj mešani in se zares dobro počutijo in razumejo. Korošci, Benečani, Ljubljančani |n Goričani, to je vse ena družina, ker vsi skupaj govorijo in prepevajo lepe slovenske pesmi. Dnevni red v koloniji Je skoraj Povsod enak. Otroci vstanejo zjutraj ob 7. uri, nato si uredijo svoja ležišča,- nakar imajo zajtrk. Potem je odhod na plažo, kjer ostanejo do kosila. Po obilnem kosilu, ki ga vsi otroci z dobrim tekom pojedo, je počitek za vse obvezen. Popoldne pa spet na morje, da Je veselje In razigranost popolna — vse do večerje. Po večerji se razne igre nadaljujejo na prostem pred lepo Poleg tov. upravnice Majde Gos-nsr in naše Adrijane Dornik je v koloniji še 36 oseb, ki skrbno pazijo na otroke in opravljajo vse delo, k! Je potrebno za oskrbo tako velikega števila otrok. Seveda ne manjkajo zdravnik in 2 bolničarki, ki pa nimata preveč dela, ker so otroci zdravi. Vsi otroci so lepo zagoreli ter se počutijo zelo dobro, o čemer se boste sami prepričali jutri, ko se vrnejo iz Savudrije ob 12.30 pred stavbo, kje,r ima sedež Prosvetna zveza v Gorici, Ul. Ascoli št, 1. Po teh lepih in kratkih počitnicah bo otrokom gotovo ostal lep spomin na prekrasno Jadransko obalo in seveda tudi na nova prijateljstva, ki so jih v tem času sklenili. M. M. 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111,,m,f|,m m NESKEČE NA CESTI IN NA DELU Mladeniču stisnilo prst v kramarskem podjetju v Sovodnjah Huda poškodba upokojencu, ki je padel s kolesa Včeraj popoldne so pripeljali v goričko splošno bolnišnico 75-let-nega Vittoria Livo iz Verse pri Ros mansu,; ki si je pri padcu s kolesa, .zlomil levo stegnenico. Nesreča se mu je pripetila okoli 18. ure blizu njegovega doma. Zdrsnilo se mu je na cesti, ki je posuta z gramozom. V bolnišnici so ga pridržali na zdravi ;enju s prognozo okrevanja v 90 dneh. Na aelu v sovodenjskem kamnar* skem podjetju se je včeraj zjutraj ponesrečil 15-letni Norberto Furjani Iz Sovodenj Ul. gia .Impero 137. Pri prekladanju velikega marmornatega kosa mu je stlsnflp prst na levi roki; zatekel se je v gbriško bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč; okreval bo v 7 dneh. Med potjo na delo se je včeraj kmalu po 7. uri zjutraj ponesrečil 43-letni Gino Pizzamilio iz Ul. Ba-lilla 15 v Gorici. Ko se je s kolesom peljal po Ul. don Bosco, namenjen na delo v podjetje državnega monopola v Drevoredu 20. septembra, se mu Je zdrsnilo ter se je pobil po »olen.i, komolcu ln zapestjih. Odšel je v splošno bolnišnico, kjer se bo zdravil štiri dni. Mladenič utonil pri kopališču «della Giarettan Mlad furlanski izseljenec — 25-letni mizar Pietro Di Comun iz Zovella pri Ravasclettu — je včeraj pozno popoldne utonil, ko se Je kopal v bližini plaže «della G-iaretta« pri Staranzanu. Njegovo truplo brez življenja je več kot sto metrov od obale zagledal kopa-liščnik Antonio Sussarello, ki je čolnom — žal prepozno — pohitel do nesrečnika, da bi mu pomagal. Potem ko ga je potegnil na suho, je poskusil tudi z umetnim dihanjem, toda Mio j« Del Comun se je bil odpravil na plažo v prvih popoldanskih urah v družbi sorodnikov. Ko so nekaj ur pozneje že mislili oditi domov, je ‘mladenič sklenil,' da gre Se enkrat v vodo, da bi' se pred od- hodom nekoliko ohladil, mu je bilo to usodno. vendar Kdo ga pozna? 11. avgusta v Dolomite z vzponom na Tofane (3.225 m). Odhod v soboto zjutraj ob 6. uri. Obvestilo krvodajalcev Zveza goriških krvodajalcev sporoča, da bo njen krožek, ki ima sedež na Komu št. 8, kakor tudi tajništvo zveze v Ul. Vittorio Ve-neto 171, ostala zaradi poletnih počitnic zaprta od 1. do 31. avgusta. Prireditve v Roiikab Pro Loco v Ronkah ima na programu vrsto kulturno - športnih prireditev v avgustu, s katerimi namerava privabiti v Ronke čim več turistov. Med drugim je na sporedu v nedeljo 4. t.m. pri gostilni #Alla pesa« tekma v balincanju po mednarodnem sistemu za balincarje ka. tegorije B in za diletante. V sredo 7. avgusta pa bo na letnem zabavišču kina Excelsior mednarodno košarkarsko srečanje med videmsko ekipo Snaidero, ki se je prerinila v kategorijo A ter med ljubljansko Olimpijo. Nagradi* za igrale« «LSTATE ENAL0TT0» Ministrstvo za finance je tudi za letošnje poletje dovolilo igranje «ESTATE ENALOTTO« Vsi tisti, ki bodo igrali med tem tednom po dva ali sest stolpcev za pet nedelj (v abonmaju), bodo brezplačno sodelovali pri žri banju posebnih nagrad, med katerimi so fiati 125, 850 in 509, hladilniki televizorji itd. Nagrade bodo proporcionalno razdeljene med vsa področja v skladu s številom igranih listkov. Prodajalcu zmagovitega listka bodo podelili nagrado v obliki lambrette. Stavne listke bodo ne vsakem področju žrebale posebne komisije zvečer 3. avgusta; izid žrebanja pa bodo objavili v Uradnem listu že naslednji dan. Jufri na gradu koncert orkestra iz Vidma Koncert otroškega zbora iz Holandske, ki je bil na dvorišču Goriškega gradu pretekli ponedeljen zvečer, je še kar dobro uspel in tudi občinstva je bilo malo več kot ponavadi. Med njimi je bil tudi goriški nadškof msgr. Cocolrn, «£2^01 pa smo tudi PreceJ gori-sMi Slovencev, ki so že znani kot ljubitelji petja. V uvodu je nasto-pil zbor «Ssghizai», za njim pa «Holandska slavčki«, ki so vzeli na stop zelo resno ter dobro podali svoj program. Jutri bo nastopil na istem dvorišču ob 21.15 uri, simfoničen orkester iz Vidma, pod vodstvom Francesca Cristofolija, kot solist pa bo nastopila pianistka Marcel-la Crudeli. Izvajali bodo dela Rossinija, Beethovna, Rusconlja, Smetane in Wagnerja. Gorica VERDI. 17.00: «Capriccio alTita- liana«, Walter Chitiri. Italijanski barvni film. CORSO. 17.00: «Romarey — ope-razione Mazaress«, Carola Von-heiser in J. Hansen, nemški ki-nemaskopski barvni film. VITTORIA. 17.30: «A 007, dalla Rus.si a con amore«, S. Connerj in Daniela Bianchi, ameriški ki-nemaskopski barvni film. IVIODERNISSIMO. Zaprto CENTRALE. 17.30: «1 ragazzž di Čamp Siddonz«, F. Mac Muray in Vera Miies, film Walta Di-sneyja, v barvah in kinema-skopu. 1 rži č AZZURRO. Zaprto. KXCELSIOR. 17.15-22.30: «Blow Up«, Vanessa Redgraye, v barvah. PRINCIPE. 17.00—22.15: «Si salvi chi pub«, L. D. Funes in R. Dhery, v barvah. R trnke E.VCELSIOR. 20.—22.: «La regina dei Vichinghi«, Don Murray, v barvah. RIO. 0.—22.: «Un colpo da mille miliardi«, Rik Van Nutter in Ma-rilu Toio, v kinemaskopu in barvah. Goriška policija še vedno išče svojce 20-letnega Roberta Tonuta, ki se nahaja sedaj v pokrajinski umobolnici in zaradi izgube spomina ne ve povedati kaj več o sebi. Kot smo že pisali, so ga Jugoslovanki mejni organi našli, ko se Je potikal po Kobariškem brez kakršnih koli dokumentov. Pri Rdeči hiši so ga v nedeljo izročili goriški policiji, da ga spremi domov. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan m ponoči Je odprta lekarna S. GIUSTO, na Korzu Italia 244, tel. 35-38. TR2IC Danes je v Tržiču odprta lekar-na «CENTRALE» dr. Fitz in En-neri, na Trgu Republike 23, tel 72-341. RONKE Danes je odprta lekarna AlPAn-gelo — Sergio Olivetti — (Ji. Roma 22 - tel 77019 Pogreb ANE KODERMAC vd. KOMJANC bo jutri, v petek ob 18. uri z njenega doma v Gorici, Ul. Brigata Pavia, 47 v župnijsko cerkev v štever-janu. V ORGANIZACIJI SZ BOR V soboto in nedeljo v Trstu peteroboj in deseteroboj Na tržaškem občinskem stadionu bo na sporedu tudi nekaj dopolnilnih disciplin za elane, članice in naraščaj niče Po zelo dolgem času bo v soboto v Trstu ponovno zanimivo atletsko tekmovanje deželnega značaja. Večje prireditve ni bilo na občinskem stadionu že od začetka junija. Najprej so izvedbo tekmovanj ovirala razna dela na stadionu, v juliju pa so bila vsa tekmovanja v Vidmu ali Gorici. V soboto in nedeljo bodo v Trstu nastopili člani in mladinci v deseteroboju. dekleta istih kategorij pa se bodo pomerila v petereboju. Ker je lansko tekmovanje, katero je Bor priredil v začetku septembra Isredno uspelo, saj Je deseteroboj končalo rekordno število 18 atletov, bo gotovo tudi letos udeležba pri moških velika. Tudi za tekmovanje v peteroboju se upa, da bo dobro obiskano, saj so dekleta po zelo intenzivnem obdobju sedaj malo bolj prosta. V deželi, kjer ni izrazitih specialistk je namreč navada, da se mnoge tekmovalke peteroboja udeležijo bolj za razvedrilo. Organizator bo tekmovanje popestril z nekaterimi disciplinami za mladince in člane, ki bodo na sporedu v soboto in z dodatnimi panogami za naraščajnlce, mladinke ln članice, ki bodo lahko nastopile v nedeljo zjutraj. Umik tekmovanja bo naslednji: Sobota, 3 avgusta — začetek ob 16. uri. Nedelja, 4. avgusta — začetek ob 9. uri. Dve panogi deseteroboja, met kopja in tek na 1500 m bosta na sporedu v nedeljo popoldne z začetkom ob 17. url. -lin- ODBOJKA Bor-Sokol 3:2 V prijateljski ženski trening tekmi v Nabrežini je v ponedeljek zvečer Bor premagal šesterko Sokola s 3:2. Srečanje so odigrali v okviru priprav Sokola na bližnji mednarodni ženski turnir, ki bo na sporedu v Nabrežini 10. in 11. avgusta. KOLESARSTVO Danes 120 kolesarjev na dirki po Gorici Drevi ob 21. uri bo v Gorici krožna kolesarska dirka, ki jo prireja UGG v okviru svojih praznovanj. Doslej se je zanjo prijavilo 120 vozačev, med katerimi tudi svetovni amaterski prvak v zasledovalni vožnji Gino Pancino. Tekmovalci pripadajo 25 društvom. V kategoriji mladincev bo nastopilo 30 vozačev, naraščajnikov 40, veteranov 20 ter amaterjev 30. Start in cilj dirke na 9.710 metrov dolgi krožni progi po mestnih ulicah bosta pred ljudskim vrtom na Verdijevem korzu. Bitossi drugi v Seignalyu SEIGNALY, 29. — Na mednarodni dirki, na kateri so nastopili mnogi udeleženci letošnjega «Tou-ra», je zmagal domačin Bellone, zmagovalec «Toura» Janssen pa se je uvrstil na komaj 7. mesto. Lestvica 1. Gilbert Bellone, ki Je prevozil 100 km dolgo pot v 2.41’20” 2. Bitossi (It.) 1’50” zaostanka 3. Poulidor (Fr.) 4. Bernard Buyot (Fr.) 5. Barry Hoban (V. Br.) 2’35” 6. Pingeon (Fr.) 2’37” 7. Janssen (Niz.) 2’50” 8. Genet (Fr.) ALPINIZEM Bo Romunka Jolanda Balas zgubila svetovni rekord? 17-letna Rita Schmidt 13 cm nad svojo telesno višino - Popreček prvih desetih vzhodnonemških skakalk (pri 18 letih) 174,5 cm FIRENCE, 31. — Italijanska nogometna zveza je sporočila, da bodo letos igrala v prvenstvu C lige v skupini A naslednja moštva: Alessandria, Biellese, Cremonese, Legnano, MACOBI, Marzotto, Mon-falcone, Novara, Piacenza, Pro Pa-tria, Rapallo Ruentes, Savona, Sol-blatese, Sottomarina, Trevigliese, Treviso, Triestina, Udinese, Vene-zia, Verbania. imiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiaiin MII 11111111 IM mi lilIimiiiniiiiiiiin lil mil iiiiiiiiiiiiinillUil Clarke se pripravlja na Mehiko v F ranči j i Olimpijske igre v Mehiki se bližajo in priprave kandidatov za nastop na njih postajajo vse bolj intenzivne. V teh mesecih postaja osrednje vprašanje zlasti atletov dolgoprogašev — aklimatizacija. O-limipijske igre bodo na visoki mehiški planoti, fci je le nekaj nižja od Triglava, saj leži vsa okrog 2500 metrov visoko. Zato so si v zadnjem času številni udeleženci iger izbrali za kraj priprav visoko v gorah ležeče kraje, kjer so klimatski pogoji podobni onim, v katerih leži mehiška prestolnica. Francozi so zgradili za priprave svojih športnikov posebno visokogorsko središče v Font Romeu. V tem središču pa so se zbrali v zadnjem času tudi številni tuji atleti, zlastf dolgoprogaši. Tako je prispel v Font Romeu tudi znani avstralski rekorder Ron Clarke, kjer trenira na tamkajšnjih progah iz u-metne snovi «tartan». Skupno z njim se pripravljajo za nastop na olimpijskih dgrah še Tunizijci Gam-moudl, Zammel, Ayachi, Francoza Texereau in Wadoux ter drugi. Nekateri od teh tekačev bodo odpotovali v prihodnjih dneh na razna tekmovanja, nato pa se bodo vrnili v Font Romeu, kjer bodo ostali na aklimatizaciji skoraj do odhoda na igre v Mehiko. S AH Amcrikanec Fischer šahovski «dezcr(er»? TEL AVIV, 29. — «Grozni deček« ameriškega šaha Bobby Fisher je zopet poskrbel za majhno senzacijo, ki pa povzroča ameriškim šahovskim voditeljem velike preglavice. Fisher je namreč izjavil, da bo odslej nastopal za Izrael. Fisher je pred kratkim nastopil na velikem mednarodnem turnirju v Nataniji v Izraelu, kjer je tudi zmagal. Ko pa so ga pred nekaj dnevi pozvali nazaj v ZDA, da bi se udeležil državnega šahovskega prvenstva, na katerem bo nastopila vrsta «težkih« imen, kot so Reshevsky, Evans, Benko in ’ drugi, je Fisher odpisal, da se ne namerava več vrniti v Ameriko. Dejal je, da bo ostal v Izraelu in sprejel izraelsko državljanstvo (Fisher je namreč židovskega po- rekla) ter odslej nastopal za to državo. V reprezentanci te države naj bi tudi nastopil na letošnji šahovski olimpiadi, na kateri bi sicer moral nastopiti za ameriške barve. Poznavalci ameriških šahovskih razmer menijo, da je bila Fisherje-va odločitev le ((povračilni ukrep« proti ameriški šahovski zvezi, ker mu ta ni hotela pomagati, da bi se pomeril za naslov svetovnega prvaka v dvoboju s Petrosjanom. Voditelji ameriškega šaha so zdaj seveda v hudih škripcih. NOGOMET Prvenstvo C lig« CHAMONIX, 31. - Pripadnika francoske gorske reševalne službe Secretan in Burgeios sta postavila nov rekord v hoji iz Chamonixa do vrha Mont Blanca in nazaj: 30-letna alpinista sta potrebovala za pot v obe smeri 8.48’. Prejšnji rekord so postavili leta 1910 s časom 13.10’. Bourgeois, ki je francoski prvak v smučarskem teku na 50 km, se je ob tej priliki prvič povzpel na Mont Blanc. .......... L' V velikem razvoju vzhodnonemške atletike igra skok v višino za ženske prav posebno vlogo. Z načrtnim in modernim treningom, ki sloni na splošni telesni vzgoji in z zgodnjo vadbo najprimernejših tehnik skakanja je dobila atletska zveza NDR DVFL celo vrsto odličnih skakalk v višino. Na koncu olimpijskega leta 1964 Je znašal popreček prvih desetih v državi 1,676 m, srednja starost teh desetih atletinj pa je bila 21,2 let. Do konca lanske sezone se je popreček zvišal do 170 cm; starost pa je padla na 20,4 let. Letos smo ponovno v olimpijski sezoni, vendar komaj na polovici. Popreček prvih desetih je kar 174,5 cm. starost pa samo 18,3 let! V tej elitni družbi Je Karin Schul s 24 leti ln pri rezultatu 183 cm najstarejša. Sylvia Kandziora s 14 leti pa najmlajša, že lani je slednja le nekaj dni po svojem 13. rojstnem dnevu v skoraj popolnem slogu premagala višino 165 om, letos pa je skočila že 170 cm. Trenerji od te skakalke pričakujejo izredne rezultate. Vzhodnonemška vrsta skakalk v višino izgleda sedaj tako: Rita Schmidt (17 let) cm 187 Karin Schulze (24) 183 Dagmar Melzer (23) 177 Renate Schulze (19) 175 Bike Kalliwoda (17) 172 Rosemarie Witschas (16) 171 Sylvia Kandziora (14) 170 Monika Peikert ) 16) 170 Petra Haenig (18) 170 Gabriele Thiele (19) 170 Nemške skakalke, ki nikakor niso sodile med boljše na svetu imajo sedaj z Rito Schmidt in Karin Schulze velike možnosti, da osvojijo kar dve kolajni na olimpijskih igrah. Od vseh skakalk je morda najbolj zanimiv primer Karin Schulze - Rueger. že leta 1964 in 1965 je preskočila 176 cm, leta 1966 se je poročila in nato postala mati. lani pa je ponovno začela ska- kati v višino. Na koncu sezone je skočila 175 in letos najprej 177 in nato 183 om. Kandidatka za svetovni rekord izgleda vsekakor 17-letna Rita Schmidt, visoka samo 174 om. Z rezultatom 187 cm je svojo telesno višino preskočila za celih 13 om, kar se doslej ni posrečilo še nobeni skakalki na svetu Jolanda Balas, svetovna rekorderka s 191 om, je svojo telesno višino preskočila samo za 6 cm. Rita Schmidt je pri svojih nastopih zelo zanesljiva in stalno skače nad 180 centimetrov. Trener Klaus Gehrke, ki Ima v veliki meri zasluge za ta izreden vzpon, je za take uspehe navedel dva bistvena vzroka: 1. To panogo so začeli v NDR intenzivno študirati komaj pred tremi leti. Sedaj pobirajo prve sadove resnega in modernega dela; 2. Skok v višino je postal po končani karieri Jolande Balas za ženske zanimiva atletska panoga. -lin- Karin Schulze (1,83) * - “ i Marussi v zaključnem delu vožnje na smučeh preko Jadranskega morja IIHIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllMItlllllllMIIIIintlllMIIIIIIIIIIHIIlUimillimiDllimillllllinilllllllllllllll VODNO SMUČANJE Nov svetovni rekord na smučeh tovarne «Elan» Šved Dahlberk je v 15 urah prevozil 620 km dolgo progo Znana slovenska tovarna športnega orodja «Elan» iz Begunj na Gorenjskem je zopet dosegla izredno potrdilo za kakovost evojih izdelkov: na njenih vodnih smučeh so namreč postavili svetovni rekord. Kot je znano izdeluje «Elan» poleg drugih športnih rekvizitov (tako bo na primer izdelal vse orodje za svetovno telovadbo, ki bo v Ljubljani) predvsem smuči, ki so si priborile med ljubitelji zimskega športa doma in po svetu velik ugled. Tovarna «Elan» oskrbuje s posebno izdelanimi smučmi jugoslovansko državno reprezentanco in tekmovalci menijo, da so te smuči •iMiiiiiiiiiMiiiniHiiiiiimiiiimiiMiiiiiiMiiiMiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiimiiiiiimiiiHiiiiMiiMimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMimmiiiii NOGOMET «Mister milijarda» Riva na zdravljenju v Gradezu Za t«£a odličnega Cagliarijcvega strelca so se zanimali Milan, Intcr in Juventus Luigi Riva, «zakopan» v zdravilni pesek 5. Rudi Maurin: Se tl*GtjlC o boju na Artvižah REZULTATI BOJA NA ARTVIŽAH IN SKLEPI Mislim, da je trditev Škrjanca, da so se nemške pehotne enote borile med seboj, neutemeljena, ker je bil nemški napad dobro organiziran, njihove enote med seboj povezane in dobro vodene. Gučkova trditev, da je sem in tja nemška artilerija oškropila tudi svoje, je točna, to pa ni imelo zanje hujših posledic in ni vplivalo na izid boja. Res pa je, da je precej granat in min letelo čez artviški greben v Globno, zlasti v začetku, dokler niso merilci korigirali elementov za streljanje. Glede na obseg sovražnih napadov, trajanje bojev, sovražnikove izgube, dolžine bojne črte in sodelovanje artilerije in oklopnih vozil na sovražnikovi strani, sklepam, da je sodeloval v boju proti nam en okrepljen ali dva nepopolna sovražnikova bataljona oz. nepopoln polk. Na naši strani je branila položaje le 1. četa III. bat. Ser-cerjeve ali II. SNOUS, ki je imela 120 borcev, in ne cel III. bataljon. Tržaška brigada se bojev na Artvižah ni udeležila. Naše izgube so bile 1 mrtev in 4 ranjeni: eden v glavo, dva v roko in eden v nogo. Sovražne izgube niso točno ugotovljene. Mislim, da je v sovražnikovih napadih padlo približno 100 do 120 nemških vojakov, več kot 50 pa jih je padlo ob reševanju ranjencev, vsaj toliko ali še več je bilo ranjenih. Skupno je padlo in bilo ranjenih približno 250 do 300 sovražnikov. Nemci so še cel naslednji dan pospravljali svoje žrtve in ranjence. V tem se v celoti strinjam z ugotovitvami M. Gučka. Domačini iz Rožic (Fr. Krebelj, R. št. 6) in Slavko Zupančič iz Materije 19 ter drugi so mi zaupali, da so Nemci odpeljali 3 polne kamione mrtvih. Vzroki za tako velike sovražne izgube so naslednji: 1. mi smo čakali sovražnika na ugodnih in prej priprav ljenih položajih. Bili smo dobro oboroženi, vkopani in trdno odločeni, da preprečimo sovražniku zavzetje Artviž, dokler bo le mogoče; 2. brezobzirni poskus sovražnika, da ne glede na lastne žrtve za vsako ceno čimprej zlomi odpor branilca, zavzame dominantne položaje na Artvižah in s tem obvlada Brkine, zato je v enem dnevu izvedel 7 jurišev pehote, podprte z artilerijo, minometi in oklepnimi vozili; 3. izredna hrabrost in vztrajnost naših borcev in starešin v boju, njihova odločenost, da za vsako ceno vzdržijo sovražne napade, in dobro organizirano poveljevanje oziroma vodstvo vseh delov čete, njihova medsebojna zaščita in koordinirano delovanje v boju. 4. Kako zagrizeni boji so bili, kako hrabro so naši borci branili položaje in kolikšne težave in izgube je imel sovražnik, nam dokazuje med ostalim tudi izjava nemškega poveljnika brezovskemu župniku, češ da je bilo huje kot v Stalingradu, kar so prejšnji pisci pravilno ugotovili. Ob zaključku naj še poudarim, da smo se v tistem boju vsi: funkcionarji, stari borci in novinci — teh je bilo približno 50 odst. Brkincev in Pivčanov — zavedali, da z našo hrabrostjo in vzdržnostjo rešujemo celo brigado in res smo jo rešili. VIRI: Pri preverjanju podatkov na Artvižah so sodelovali poleg že omenjenih domačinov tudi: Vinko Cek, Artviže 22, Anton Zadnik, domačin iz Artviž, Jože Petkovšek — Branko, borec II. čete, Leopold Krebolj in Maks Zadnik, borca, Brkinca. (KONEC) Vlogo, «prve dame« letošnjega | italijanskega nogometnega tržišča | je odigral zinani Igralec Cagliarija Luigi Riva. Milan in Inter sta v prostorih milanskega hotela «Gal-lia», kjer je vsakoletni sedež italijanske nogometne «borze» sprožila pravo medsebojno tekmovanje, da bi si zagotovila odličnega strelca, ki sicer igra v svojem klubu v vlogi levega krila. Oba kluba sta stalno višala svoje ponudbe, tako da se je njuna končna ponudba dvignila kar na 800 milijonov lir Na tem ((bojišču« pa se je kmalu pojavil tudi Juventus. Ker je že vse kazalo, da je stavil Juventus Cagliariju tako ponudbo, da so bili Sardinci pripravljeni prepustiti Rivo čmobe-lemu prvoligašu je pač razumljivo prevladalo mnenje, da je bila ponudba Turinčanov višja od one, ki sta jo stavila oba milanska kluba. Rivi so zato nadeli nadimek «mi-ster milijarda«. Kmalu pa se je izkazalo, da tudi IZ te kupčije ne bo nič in Riva bo že nadalje prvi «top» otočanov. Vendar pa so se razširile govorice, da sta Cagliarj in Juventus podpisala tajen dogovor, po katerem se bo Riva preselil v Turin prihodnje leto. potem, ko bo še leto dni igral za barve svojega dosedanjega kluba. Prodaja Rive naj bi bila torej glavna «bomba», ki bo eksplodirala po zaključku sezone 1968-69. Te govorice seveda nihče ni [»trdil, pa tudi ne zanikal. Vsekakor pa so doprinesle, da je Riva postal v italijanskem nogometnem svetu še vidnejša osebnost. Luigi Riva Je trenutno v Grade-žu, kjer se obenem zdravi in trenira. Ob zaključku prejšnjega prvenstva se je izkazalo, da mladenič ni pri najboljšem zdravju. Zato niti ni nastopil v zadnjih tekmah v vrstah Cagliarija, ni mogel uspešno braniti svojega naslova najboljšega italijanskega strelca pred Pierlnom Pratijem in prav do zadnjega srečanja tekmovanja za Evropski pokal nt mogel niti nastopiti za državno reprezentanco. Njegovo matično društvo seveda ni moglo biti neobčutljivo za zdravstveno stanje tako dragocenega igralca, pri katerem velja vsaka noga pol milijarde lir. Zato ga je zaradi oslabelosti organizma poslalo v Gradež, kjer se je trenutno podvrgel zdravljenju z zdravilnim peskom, poleg tega pa vsak dan že vneto trenira. 10. avgusta se bo «mister milijarda« začel z ostalimi svojimi soigralci v Asiagu zopet pripravljati na prihodnjo državno prvenstvo. TUJI KRAJI — TUJI OBIČAJI Zmaga v polfinalu: krava uspeli v finalu: mlada zena Da je nogomet prva športna igra sveta ni nič novega. Kljub temu, da poznajo to panogo po vsem svetu, se še vedno širi, zlasti v tistih državah, kjer je doslej niso igrali v taki meri, kot na primer v Evropi. Tako postaja nogomet izredno priljubljen tudi v Afriki, kjer pa nogometaši tudi ne preganjajo več žoge po Igrišču zgolj iz ljubezni do igre, ampak često predvsem za, plačilo. Ker pa imajo v Afriki še vedno zelo v čislih izplačevanje nagrad v naturalijah pride na črnem kontinentu tudi do takih resničnih zgodb, kot jo je povedal predsednik Mednarodne nogometne zveze Anglež Stanley Rous po nekem svojem obisku v Etiopiji. Rous je prisostvoval finalnim tekmam nekega afriškega nogometnega turnirja, ko je predsednik enega izmed sodelujočih klubov stopil k svojim igralcem in jim dejal: «Ce se uvrstite v četrtfinale dobi vsak od vas po eno kozo, če v polfinale, kravo, če pa v finale, prejme vsak od vas novo, lepo in mlado ženo.» Sir Rous ni znal povedati, kaj Je omenjeni predsednik — katerega Imena ni hotel izdati — obljubil, če hi moštvo v finalu tudi zmagalo. Morda — dve ženi. povsem enakovredne najboljšim tujim znamkam. Potrdilo, da Je temu res tako, so med drugim rezultati z zadnjega tekmovanja v hitrostnem smučarskem spustu v Cervi-nlji, na katerem je vrsta tekmovalcev dosegla na posebno izdelanih 240 om dolgih kovinskih «Ela-novih« smučeh nad 150 in celo nad 160 km na uro. Na smučeh tovarne «Elan» se ni branil tekmovati niti svetovni rekorder Italijan di Mar-co, le da je zahteval za to «uslugo» Sest milijonov tir, na kar pa seveda tovarna ni pristala. Tem uspenom je zdaj begunjski «Elan» pridružil še enega: na jezeru pri Torpshammarju na visokem švedskem severu je član vodstva švedske državne smučarske reprezentance Erick Dahlberk prevozil za motornim čolnom v slabih 15 urah neprekinjene vožnje 620 km dolgo pot, s poprečno hitrostjo 41,500 km na uro. Taka storitev je seveda izreden dosežek predvsem za športnika, saj kaj takega doslej ni uspelo še nikomur in je to torej pravi svetovni rekord v «supermaratonskem» vodnem smučanju. Poleg tega pa je seveda ta rekord tudi veliko priznanje za tovarno «Elan», ki je izdelala posebne smuči prav za ta preskus in — po besedah samega Dahlberka so smuči to izredno težko pre-skušnjo prestale res odlično. OBVESTILO Nov rekorden čas na progi Pulj-Cervia Na tekmovanju v vožnji preko Jadranskega morja na progi Pulj-Cervia so postavili nov rekordni čas: zelo znani tržaški vodni smučar Antonio Marussi je prevozil to 130,700 km dolgo progo v 2.57’30’’• S tem je za celih 45’38” potolkel dosedanji rekord proge, ki ga Je letos 24. maja postavil Nemec Rudy Neuman. Marussi, ki ga je vlekel motorni čoln «Chrls Craft Futur* Skl Boa« s 185 konjskih sil modnim motorjem, je prevozil progo s poprečno hitrostjo okrog 45 kri na uro. Njegovo vožnjo je olajšalo dejstvo, da je bilo morje razmerori* mirno. Ko je tekmoval Neurna® spomladi, je bilo morje med njeg°’ rim poskusom močno razburkano-Čoln, ki ga je vlekel, zato ni rno-r.e držati ravne smeri in je Nemec tako prevozil pot, ki je bil* približno 20 km daljša od zračn* črte. Marussi pa je vozil ves 6** praktično po najkrajši poti. Marussljev rekord bo skušalo v prihodnjih tednih popraviti še vec drugih vodnih smučarjev, pa tudi Marussi sam je izjavil, da se 5° pred 10. septembrom (ko zapad® rok za postavljanje rekordov) š® enkrat podal na progo. Smučar, k1 bo v letošnji sezoni v najkrajše«1 času prevozil pot preko Jadranskega morja, bo prejel denarno nagrado v znesku več milijonov lir. nad- Odbojkarski tečaj v Rovinju Vodstvo odbojkarskega tečaja v Rovinju obvešča, udeleženke druge (ženske) izmene, da bo odhod v Rovinj iz Trsta v petek 2. avgu sta ob 12. uri s trga Oberdan. _______________ _ ........... tekma v BALINANJU v DOBERDOBU Občni zbor Šd Breg Športno društvo Breg sklicuje 3. redni občni zbor, ki bo v četrtek 1. avgusta 1968 v društveni dvorani v Ricmanjih ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicnem roku. Dnevni red bo naslednji: 1. Otvoritev 2. Poročilo predsednika 3. Poročilo tajnika 4. Poročilo blagajnika 5. Poročilo gospodarja 6. Poročilo predsednika zornega odbora 8. Volitve novega odbora 9. Razno ODBOR Domačini so zasedli v nedeljo drugo mesto Dobili so pokal deželne uprave - Ljubljančani četrti ■ Turjak prejel pokal občine Ob lepem vremenu in veliki udeležbi gledalcev so v gostilni «Pri Viktoriji« v Doberdobu odigrali ba. lincarsko tekmovanje, ki ga Je organiziralo domače balincarsko društvo «Gradina». Tekmovanje je bilo rezervirano za četvorice C in B kategorije in številni gledalci so pozorno sledili poteku igre, ki je ..o.. .. .. J.. Kr.linarako tekmovanje preteklo nedelj« v Doberdobu je bilo zelo živahno. Tekmovalci si med igro pozorno ogledujejo položaj krogel bila včasih precej napeta. Prva nagrada ln pokal občine D0-berdob je šel v Turjak, čeprav J® še do zadnjega obstajalo upanje' da bo ostal v Doberdobu. Zad«j® poteze pa niso bile naklonjene domačinom, ki so se morali naz*^’ nje zadovoljiti z drugim mesto®1 in s pokalom deželnega odbor*-Doberdobska četvorica, ki je prlš>® v finale, je nastopila v postavi: gen Gergolet, Jožef Lakovič ter Af' nald in Marino Frandollč, čepr*v niso zasedli prvo mesto, pa domači igralci popolnoma zadovoljili. Za tretje in četrto mesto sta *® potegovali ekipi iz Ljubljane in Vi*” iaraspe. Ker niso navajeni igrišč®’ kakor jih imamo pri nas, so ** morali igralci iz Ljubljane zad®-voljiti s četrtim mestom. V Lju1r ljani. imajo namreč zelo peškast* igrišča, pri nas pa so po italij*n' skem načinu zelo gladka ter je «* njih igra zelo tvegana za tiste,’ & niso vajeni lahkih igrišč Vid JO6 temu pa so člani kluba «Rožna dh lina» iz Ljubljane bili zadovolji’ ker so odnesli domov pokal dr®’ štva <(Gradima», dočim so si pok** Primorskega dnevnika priborih t>*' lincarji iz Villaraspe. Nagrade je posameznim zmag®1 valnim ekipam izročil občinski <*>' bomik Karel Cemic, ki je ih1*1 ob tej priliki tudi krajši pritožno*1-ni nagovor. J- UREDNIŠTVO- TRSI - UL. MONTECCH1 b, II., TELEFON 93-808 m '4-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 96-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur ' vnaprei četrtletna 2.250 Ur, polletna 4 400 lir, celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tisk* Trst 11 5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 230, osmrtnice 150 Ur - MaU oglasi 4» **r beseda - Oglasi za tržaško In gorlško pokraiino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin ttalije pri uSocietš Pubblicltš Itallana« — Odgovorni urednik: STANISLAV KENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst