0 bolezni, napakah in drngih škodljivih rečeh pri sadnih drevesili. QSpisal A. Stamcar.~) Sadno drevje ima ravno tako, kot ljudje in živina, Iahko mnogetere bolezni. Xaj bolj važni vzroki bolezen sadnib dreves so: nepristojna slaba zenilja in nje lega; hude in gerde vremena; napčno ravnanje in odgojevanje že mladih dreves; poškodovanje, ki se mnogokrat po nespametih Ijudeh, večkrat pa še po živini naredi', da drevo začne liirati, slabeti in da poslednjič pogine. Vse te napake, po kterih se sadno drevje poškoduje, se niorajo toliko, kolikor je mogoče, odvračevati, t. j. bolezen se uiora precej v začetku po skerbnem ravnanji in odgojevanji zatirati, nje vzroke in znamnja dobro poznati, prave in dobre pripomočke rabiti in tako drevo, že bolehno, zopet ozdraviti. Kdor hoče zdravo in dolgo rodovitno drevje imeti, ga mora od začetka taku oskerbovati, da mu ne zboli, in sicer: 1. z divjaki slabe baže se ne sme pečati, ker to je le prazno delo; ampak za rejo naj bodo Iepi, zdravi, naj bolj.ši iz pešek izrejeni divjaki, kteri imajo drobne, goste koreninice in veliko sisavk, zdravo muzgo in Iepo rast. 2. Kadar se cepi, se mora delo na tanko in zveslo opravIjati; mazati se niora s cepivnim voskom, ne pa z ilovico. Kadar se pa drevo po nesreči kaj rani, se mora hitro zamazati. 3. Drevje se mora vsako pomlad marljivo in dobro snažiti in trebiti, da se mu kaka bolezen ne pritepe. B©t!©gnt stdlEtčfo d)p©v©s cirt) ziptvllt. I. Pereči oginrj. Ta bolezen je bolj na košičinih drevesih; spozna se, kadar drevesna koža semtertje na več krajih vsahne, in se od spodaj že bolj osušenega debla loči. Černo-niestejnata koža je znamnje perečega ognja. Pereči oginj se naj raje priklati, kadar je prezgodaj že mesca prosenca ali svečana lepo gorko in pomladansko vreme, ter sok od gorkote v drevo zajide, na to pa pride hudo deževno in merzlo vreme, ter se dež ali sneg debla in vej prime in pri- merzne, tekoči že tedaj sok v drevesu ttidi zmerzne, in potem se zgodi da koža kviško od debla odstopi in se razcepi. Ravno tako, kakor vroči človek, se drevo premrazi, prehladi in se scinii bolezen in sinert, če se mu ne pomaga. Pereči oginj pa se tudi lahko naredi, če je zemlja, kjer drevo raste, prav slaba \n plitva, ali če se drevesu nespametno gnoji, p., če se niu sekretovka da, ali če se mu s konjskitn, golobjim, knrjini, drobničnim gnojem gnoji; ali če se drevesa kaki voz ali kaj takega zadene, da se rani; tudi če se drevo preveč obrezuje, se pereči oginj rad pritisne. Če je pereči oginj od preobilne gnojnine, se ne sme več gnojiti. Ce je zeailja premokra, jo osuši; če je preveč zabita okoli drevesa, jo zrahljaj. Ue se je pa pereči oginj po vremenu priklatil, se morajo vse rane in spoke do zdravega lesa porezati, in šanta pa z živim apnoni, z dobro vpirjeno ilovico in govejim blatoni (s to mešanico) zamazati. II. R a k. Rak je v začetku zelo podoben perečemu ognju, vendar se pa sčasoma loči, ker se po deblu in vejah rujave, černe hraste pokažejo; potem se narede rapove bunke, ki pa tudi razpočijo, ali pa narede trohljivc jamice, ktere se po drevesu razširijo, in zrairaj globokeje in naprej v les segajo tako, da se suši veja za vejo, in poslednjič se posuši celo drevo. Vzrok te bolezni je, če se koža na deblu tisti čas, ko je drevo soknato, odere ali rani. Velikrat je pa rak tudi nasledek perečega ognja, kadar se ta zanemari. To bolezen je kaj tcžko ozdraviti; vendar naj se pa izreže z ojstrim nožem, ali z ojstrim dletom izdolbe ves gnjili in bolni les noter do zdravega debla fn rana naj se s poprej imenovanim niazilom zamaže in obeže. Ako se je pa rak kake veje lotil, naj se gladko pri deblu odžaga. Ta gerda bolezen se večidel poloti le jabelk; nilado drevce se še more ozdraviti; ali staro drevo je pa zastonj zdraviti, tako večidel pogine. III. Oskrumbe in liraste. Kadar začne koža na drevesu od tal proti verhu sajasta in mertva, scasoma pa grampasta in hrastova prihajati, je znamnje te bolezni. Ta se dobi od prevelike suše, ali če so drevesa na solncu preveč opečene. Temu se lahko v okom pride, če se okoli drevesa zemlja dobro zmoči, da se napoji, ali če se okoli drevesa v jeseni zgornja ruša preč vzaine, da po zimi korenine potrebno mokroto dobe. Tudi je dobro vse take skrumbe in hraste porezati in s cepivnim voskom zainazati. Drevo z lugom ali z živim apnom z vodo vmešanim namazati, je prav dobro. (Je se pa drevesu ne pomaga, neha rasti in medli tako dolgo, da se posuši. cd.ij« r,,t,.)