32
Članki m ra/.pravc
ARHIVI XXI 1998
Odvetništvo v Sloveniji 1918-19^1
JELKA MRLI K
Arhivi hranijo številne dokumente o odvetnikih. Tovrstno arhivsko gradivo najdemo v zelo raznovrstnih fondih, od pravosodnih vse do privatnih. Za arhrviste torej ne bo odveč nekaj podatkov o odvetnikih, njihovi dejavnosti, organizacij. ir. vplivu na družbo.
Po koncu I svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrskc so večina Kranjske, Spodnja i ta-jerska, majhen del Koroške in Prekmurje (slovensko ozemlje na Ogrskem) postal del nove dr zave - Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHSj, pozneje, od leta 1929 Kraljevine Jugoslavije. Slovenci so dobi.> svoje višje deželno codisče v Ljuhljani, vrhovno in kasacijiikti so dišeč pa je bil posehen oddelek Stola scdmoricc v Zagrebu na Hrvaškem vse do konca leta 1939. V jugoslovanski Sloveniji je na področju odvetništva še naprej veljala avstrijskn zakonodaja, v drugih predelih Jugoslavije pa so veljale ogrska, srbska, hrvaška in druge zakonodaje. Razlike med pravniir ureditvam, odvetništva niso bile majhne. Potreba po enotni zakonodaji je nastala že kmalu po nastanku nove države, saj se ic po kazalo, da odvetniki iz Slovenije nc morejo zastopati s v .ij h strank ■ v Srbiji nil na Hrvaš kem in obratno. Prav take se jej pokazalo, da bo pol do skupnega zakona zapletena in dolgi zaradi velik.h neenakosti tudi v gospodarskih in dru g:h družbenih razmerjih Število odvetnikov po posamezna skupinah države je jilo zelo neso razmerno, obstajale pa so tudi razlike v načelnih stališči.11 glede pokliea odvetnika. Nekateri ko trdili, da naše odvetništvo ne ustreza tistemu, ki ga poznajo nekatere zahodne države, v katerih se profesionalno pravno zastopništvo deli v dve kategoriji. Trdili so, da je pri nar odvetnik sluga svojega kliicnla, nc samo njegov pravn: zasiop piki nego vedno bolj njegov agent za vse. Posledica ic, da se v odvetniškem stanu zbirajo tudi clcmciiii, ici ;c ,ako oddaljujejo od vzvišenih ci Ijcv prave advokature in s svojim nor, lo vanj cm ponižujejo ugled stanu... Temu stališču seje ugovarjalo, da po zgodovinskem razvoju v naši državi take delitve nikjer ne poznamo; da bi laka delitev pt nas, kjer je narod navaicn videti v advokaiu svetovalca n zastopnika v vseh pravnih vprašanjih katerekoli vrste, ne bi hila niti možna, niti praktična, ..." Prevladalo je drugo stališče. Kljub temu. da se ic delo na novem zakonu začelo že na začetku dvajsetih let, je bil zakon sprejet šele leta 1929. Zakon o odvetnikih za kraljevino SHS >e odvetništvo v eelot uredil. Do'očal je, da je odvetništvo poklic javnega reda, ki ,;c pridoh z. vpisom v imenik odvetnikov, po-gnji za vpi-, so bili orakL čno ist. kot v prejšnjem avstrijskem zakonu: državljanstvo kraljevine
SHS; poslovna sposoonost (opravilna), končana pravna lakulieta; praksa1, odvetniški ali sodniški izpit. Brez prakse in odvetniškega izpita so za vpis v imenik odvetnikov lahko zaprosili: državni pravobranilci, predsedniki okrožnih in trgovinskih sodišč, predsedniki in sodn^i višjih sodišč, vrhovni državni tožilec in višji državni tož.dci ter njihovi namestniki, pa tudi izredni in redni profesor / prava na univerzi. Vpis v imenik odvetnikov jc bil dovoljen tudi sodnikom, državnim tožilcem in tajnikom višjih sodi.ič s sodniškim izpitom, ki so te funkcije opravljali vs;ij pet let, vendar Ic-li advokature niso smeli pet let opravljati v kraju, kjer so delovali kot sodnik tožilci ali tajniki. Prosilce, ki mu je odbor advo-Katskc zhornice odklonil vpis v imenik advokatov, je imel pravico do pritažbe na kasač.isko sodišče.
Tudi po tem zakonu jc jjila nainomembncjša naloga advokatov pomagati posamczi. kom s pravnim nasveti in zastopati stranke pred vsemi sodišči, drugimi državnimi in samoupravni in i organi ter javnopravni!, i i telesi. Odvetnik jc smel odkloniti zastopstvo hrez. navedbe razlogov in odpovedal žc sprejeto zastopanje, vendar jc hil dolžan stranko zastopati še trideset dm od dne, ko ji jc vročil odpoved. Dolžnosti odvetnikov so bile predvsem: Pplivati na pomiritev strank, med katerimi jc nastal spor v pravnih razmerjih ali interesih, prevzeti zastopanje stranke, ki se ji mora po zakonu dati "zastopnik ubogih", m zastopanje stranke, ki sta ji že dva odvetnika od klo .jh zastopanje Vsak odvetnik, ki jc zastopal nasprotno stranko, ali ki jc v isti zadevi posloval žc kot sodnik, državni tožilce ali javni notar, jc moral odkloni i /astopaejc in pravno svetovanje. Odvetniki tudi niso smeli opravljati plačane državne ali druge javne oziroma privatne služhc z. izicmo službe honorarnega profesorja na univerzah a . honorarnega učitelja na strokovnih šolah, in prav tako tudi nc nosla, ki ni bil v skladu s položajem, ugledom, Častjo in neodvisnostjo odvetniškega poklica.
Celotna izobrazba odvetnika do vstopa v nrakso jc bila: št ri Jcta osnovne oziroma ljudske šole irj osem let gimnazije ter končana jundična ■Pteta. Slovcnc: so svojo univerzo dobili leta 1919. Študij na pravni fakulteti jc b'l urejen z. vladno naredbo z. dne 1, iinr la 1920.1 Trajal je najmanj osem semestrov. Zakon jc za odvetnike zahteval petletno prakso. Prakso jc bilo ohvczno
Nurcilh.i cclnkiipnc ilivtlnc vl;idc /a Sli iveri ijii d pr;ivo\li>vnih in (Ir/svDslDvnih «mlHi in lcnrclifnih državnih ¡/pilih na univer/i kraljestva .Srt>in- llrvaiov in Sluvcncuv v Ljubljani. Uradni lisi i le/dne vlade /a Sliivcnijn Si. 4M/172/1921).
arhivi xxi 1998
ČETnk ii. ra/.provc
33
opravljali eno leto pri rednem sodišču, tr leta pri odvetniku, eno leto pa iahko tudi pii državnem tožilstvu ah javnem notarju al v administrativni službi. Odbnr advokatske zbornice je vodil imenik odvetniških pripravnikov. Advokatski izpil so pripravniki opravljali pri Višjem deželnem sodišču v Ljubljani pred izprašcvaliiim odborom, sestavljenim iz "predsednika in šliiiti članov. Dva člana sla bila odvetnika, izbrana '.med osnv -kandidatov, ki jih je predlagala odvetniška zbornica. dva člana sta bila postavljena izrned sodnikov apelaeijskega sodišča. Predsednik ¿zpraše-valncga odbora je nil prcdscdniK pristojnega apc lacijskcga sodišia ali njegov namesLn k. Advo-kabki izpil je veljal tudi kol sodniški >> ni. lzpr je bil sestavljen iz dveh delov. Najprej je bilo treba opraviti pismeni in nalo še usli.i del. Kandidat je moral pokazali, da Icorcucno in prak lično obvlada zakonske predpise mr.lci, ilncga in formalnega značaja s področja pri alncga n kazenskega prava in da pozna adm ti.sinu vno pravo. Po razpadli Avslro-Ogrskc jr t la najprej 6. novembra 19182 i/dana narcdba, po kaleri seje okoliš odvetniške zbornice Kranjske začasno razširil na vse ozemlje nove igoslovanskc -Slove nije, nato pa je bila 19. dcccmbra 1918 ii.dana še naredha, s kalero so bil vsi odvetniki in odvetniški kandidati, ki so prebivali .n delovali zunaj območja nekdanje Kranjske, zda1 pa na slovenskem ozemlju Kraljevine S HS, pozvani do 23. januarja 1919 izposlovali vpis pri odvetniški zbornici v Ljubljani in zaprosili zr iz.bri; v Gradcu oziroma Celovcu. Kr injska odvetniška zbornica sc jc odslej imenovala ODVETNIŠKA ZBORNICA V LJUBLJANI Sestavljena je bila iz. celotnega števila advokatov, vpisanih v njen imenik. Advokatska zbornica ¡j morala varovati ugled, čast in pravice odvetniškega stanu ter paziti, da so odvetniki opravljali svojo dolžnost. Delo je oprav'jala neposredno na skupšč--ii ali posredno po odboru. Po sprejetju novega zakona o advokatih leta 1929 je bila z nredjffl usta novljcna ADVOKATSKA KOMORA v Ljubljani /ji ozemlje višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Zahtevana ustanovitev jc oila izvedena bolj n? papirju, ker jc nova komora ohranita popolno kontinuiteto s prejšnjo zbornico. Zbor nica je ob konen leta 1918 štela 57 odvetnikov in 59 odvetniških kandidatov, decembra 1919 pa 153 odvetnikov in 64 odvetni škili kandidatov. Šle vilo jc od leta do leta naraščalo. Ko jc zakon lcla 1929 znižal pripravi, lno dobo s sedem lel na pet, se jc število šc povečalo. Ljubi lanska zbornica je sprejela tud več.ji del slovenskih odvetnikov iz nckda^c Pi unor:;kc, kizapustili svoje ozemlje po ilaliiansk zasedbi.4 Juliia lela 1931 jc advokatska komora šlcla že 250 članov
Uradi! list Namdnc v laik SHS v Ljubljani, U 3KW191K. Naredha poverjen islva /a pravosodje. Uradni li.st Narodni vtodc SI IS v Ljubljani si. 212/XX Vll/19IN. ■Spominski /linmik .Slovenije (1939). str. l.lfv 15X.
"n 61 advokatskih pripravnikov,1' oktobra leta 1940, tik pred napadom Nemčije i llai;i pa jt imela y,c 300 članov m 124 pripravnikov.
Leta 1930 jc bila ustanovljena Zvez ji odvetniških zbornic kraljevine Jugoslavije, z nalogo, "da koordinira in po potrebi Koncentrira napore vseh zbornic v namenu zaščite pravic in ilcrcsov odvetniškega stanu, posebno njegove svobode ir. imu; tete v izvrscva*~|U pokI.i,a ter avtonomiji njegove ori^vu/acije. Po trj zvezi je Odvetni' zbornica ludi člani ;a mednarodne zveze odvetnikov.""7
Zakon o advokatih (1929) jc določal, da jc odvetniški poklic neodvisen. Odvetnike jc nad ziral v prvi vrsti odbor advokatske zbornice, vrhovno nadzorstveno pra"ico pa ,c imel pravosodni mini/tlcr. Izjemo, da so modrca imela pravico vzdrževali red na obravnavah in izrekati globe v eivdnem i kazenskem postopku, jc vklj ičeval tudi la zakon.
1 jubljanska Odvetniška zbornica jc imela tri dis ciplinske senate. Disciplinske kazni so bile: pi.imeni ukor, denarna kazen, ustavitev izvrše vanja advokature do enega lcla (pri pripravnikih podaljšanje prakse in izguba pravice zastopanja, oboje največ za eno leto) in izbris iz imenika advokatov. O prizivu zoper Ddločilcv disciplinskega svela jc odločalo kasaeijsko sodišče. "Delo disciplinskega svela se jc v lej novi dobi silno pomne žilo. To jc pr.pisovali razširjenju poslovnega prometa in odvetniškega dela, izredni pomnožil v i števila odvetnikov, naraščanju zastopstev revnih, naraščanju pravd z negotovim i/ idom in pač ludi lemu, da stranke pod raznimi vp i v1' za svoj v. neuspehe rade delajo odgovorne odvetnike. I Ipoštcvali se pa morajo tudi d inašnjc neugodne ž. ijcnskc razmere, ki se dotikajo ludi odvclnVov."* Tako je bilo na primer v letu 1940 60 disciplinskih primerov,9
Kljub veliki podobnosti med slaro avstrijsko in jugoslovansko od/clr ško zakonodajo jc rav golovo zai mi Vii določba novega zakona: "Žen ske smejo pr^oh1 :i pravico do advokature in lo izvrševati " "Študija prava so se žene v Sloveniji lotile sorazmerno pozno. Ko smo že imeli šte vilne zdravnice, profesorice, pa ludi inženirke in druge akademsko izobražene žene, so prve žene šele vstopale na pravno fakulteto.1,111 To jc razumljivo ob dejstvu, da ženskam niso hilc dostopne nobene službe, kjur se ic zahtevala prazna fakulteta. Ženske so torej lahko delovale kot odvetnice od lcia 1929 naprci in že islega lel? ;c bila v advokatsko komoro vp sana prva ženskah1 Pozn jC, do začelka v >jnc, sta bil v advokatsko
S Slovci-.ski Pravnik XLV'1931, str. 352.
f' Slovenski Pravnik. I. V/1941, .str. 46.
Spominski MirifL Slovenije (1939), str. 156- I .'¡K.
Spominski zbornik (1939), str. 15K.
Slovenski Pravnik, LV/1941. str. 46.
"t Grosman ¡19f>Kl, str. IN.1»
11 Ženski svet, 1VM929. str.
34_Članki in rczpravc
komoro vpisan, šc dve odvetniji. V tem času j c buo v splošnem težko dobili meslo pripravniKa pri odvetniku, zato so ženske opravljale prakso večinoma pri svo'ih očetth - odvetnikih '2
Odvetniki razen svnje stanovske organizacije, dvetniške zbornice, liso imeli svojega društva, c naprej so delovali jn zavzemali vodilna mesta v skupnem društvu vseh pravnikov "PRAV NIK". Omenjeno društvo jc v novih razmerah predvsem iztla.alo strokovni časopis in gojilo pravno znanost ter skrbelo /a izdajo zakonov.
Ker se jc po razpadu Avstro-Ogrskc ohmočji ljubljanske odvetniške z born i cc razširilo na vso jugoslovansko Sloven jo i tudi po tei razrešitvi zaiclo skoraj samo slovenske odvetnike, jc od padla pntreha po boji i za uveljavljanje slovenščine pred sodišči. Tako jc Zveza slovenskih odvetnikov izgubila svoj osrednii namen in se jc oktobra 192.0 razpustila.
Tud v Jugoslavia so lahko odvctni.:i nasto pali picd irscmi sodišči. Tudi tuje ci\ Ini pravdni poslopnik13 določal, da so merali stranke pred zbornimi sodišči vseh slopcnt z. izjemo nckai taksativno naštetih primerov, zastopati advokati. V kazenskih pravdah jc bil zagovornik obvezen pr. najhujših kaznivm dcjarijiti (pri katerif- jc Ijila zagrožena zaporna kazen naa pel let), obvezen pa jc bil tudi za mladoletne, gluhe, neme tn bolne obdolžence i kadar >c bilo iz okoliščin razvidno, da jc formalna obramba posebno potrebna. Tudi tuje obstajal "zastopnic ubogih". TakOjC na primer advokatska zboriica v letu 194D kar 873-krat imenovala zaslopi kc iiromašnih za er,il-nopravne spore.
O gmotnem položaju odvetnikov nimamo veko podatkov.
Zanimivo jc poročilo, k jc t lo podano na redni glavni skupščini Advokatske komore v Ljub'jani v letu 1940. "Tudi v preteklem letu jc odvetniški .stan mnogo trpel zaradi velike nezaposlenosti. To stanje traja že cclo vrsto let. Ncza poslcnosl jc nastoi la zlasti v zadn i dveh letih, skupščina svari mlade pravnike pred prevelikim oplirr izmom, ko sc odloča-o za odvetnišk poklic, da ne bodo zamud; 1 i ugodnejših zaposlit venih priliH drugod." Glede nagrad odvetnikom
ARHIVI XXI 1998
jc tudi tu veljalo, da ic pravosodni minister z naredho izdal lanfo z.u odvetniške storitve, ki so bile occnliive. Vendar sc s tarifo ni omejevala pravica .svnbodncga dogovora med odvetnikom ,n stranko.
Tuci v icm obdobju so slovenski odvetniki poleg poklica opravljali še številne kulturne in politične delavnosti. Tako najdemo med jijimi štiri pisatelje, dva univerzitetna profesorja in kar sedemnajst politikov, n s:ccr pet ministrov, dva bana, deset predsednikov statutarnih mestnih ob č nI tri poslanec in d1'a senatorja.
ZUSAMMENFASSUNG
Dil1. ANWALTSC1 lAi'T IN SLOWENIEN 19I8-1-.J41
Der Beitrag setzt sich init G esc t/cs Vorschriften aus-cinnnder die die Tiiiigkcii der Anwälte, ihre Arbeitsweise, ilirc Ausbildung, ihre materiellen Vcrhiilinisse, ihre neben berufliche Täligkcit und die Ornanisui;,insformcn ihres Zusammenschlusses in der Periode 19IH 1141 regelten In den slowenischen Archiven werden zahlreiche Ooki:menic libcr Anwälte aufbcw;ihrl, die jcdoch Besliindlcil ver .schicdcncr L'onds sind. Deswegen ist ilirc Kenntnis sowohl für Archivare nls auch ffir die Benutzer von Ucdcutung, zumal die Anwiilte in verschiedenen Zeitnbschniucn mehr oder weniger maügcbcnd auch das gc.scllschafiliehe Leben im wcucren Sinne bceinfluliicn.
SUMMARY
THE LAWYERS1 OFFICES IN SLOVENIA FROM 1918 TO 1941
The article deals wiih Icijal rcyulaiions which governed the aciiviucs of lawyers, their methods nf work, cuucaiion wealth, the aciivlues they did beside their profess' jn, and the professional associations in which lhcy organised in the pcr:od 1918-f 941. The nrchives in Slovenia ke;p a lut of rcenrds conccrncd wiih lawyers, bui they arc kepi in various file* Thus, the arcliiviMs und the users should be well acquainted with their work, particularly bccausc the lawyers played an imponant rule in public life in all pciiods.
12 Gnsman f l%H), str IHfi, 187
' Zaknnik o sodnem puslopanju v civilnih pravdah, Sla/.bcnc Nu vine kraljevine Srba, llrvala i Slovcnacii šl. I79/LXXV/ I92V