Dobra reč. »Dobra reč se sama hvali«, vzdihovala je »Domovina«, ko je naš list našteval, kar je Žičkar že kot bivši državni poslanec dobrega storil za slovensko Ijudstvo. Toda »dobra reč« se je prepočasi hvalila in zato mora sedaj Hribar aa »lastne stroške« vsako nedčljo po shodih hvaliti >dobre reči«, njegovo glasilo pa opravlja to tiskovnim potom. Velik razloček je, če naš list hvali Žičkarja in če »Domovina« hvali Hribarja. Nam nima Žičkar ničesar zapovedovati, mi smo popolnoma neodvisni od njega, mi priporočamo njegovo kandidaturo Je zaradi tega, ker smo iz dosedanjega Žičkarjevega delovanja prepričani, da bode volilee pete kurije še zanaprej najboljše zastopal. Kar pa »Domovina piše, se ne more smatrati kot izraz >proste volje«. G. Hribar je lastnik »Domovine«, in samoumevno je, da njegov list ne bo stal nikjer drugod, nego za Hribarjem. »Domovina« mora pisati za g- IJcibarja. Kdo agitira za Hribarja in kdo za 2ičkarja? >Domovina« se sicer hvali, da se za Hribarja odločuje »prosta ljudska volja«. Toda resnica je, da se razvija za Hribarja velikanska pismena in ustna agitacija. Iz Celja kar švigajo različna agitacijska pisma po Spod. Štajarskem. V mnogih okrajih (ali je v vsakem okraju, se zaradi komoditete nekaterih zaupnikov nismo mogli prepričati) so osnovani okrajni volilni odbori, obstoječi po večini iz jungovskih učiteljev in advokaturskih in notarskih uslužbencev. Ti odbori izdajajo zopet agitacijska pisma ali pa celo oklice po vzoru >slučajno v Mozirju zbranih županov in volilcev«. »Volilni katekizem« liberalnih Kranicev, ki se zbirajo okoli dr. Tavčarja, kar preplavlja nekatere vasi in trge. Pri volilvi volilnih mož rabijo se ponekod nenavadna sredstva za podpiranie >proste ljudske volje«. Taka sredstva so smodke, vino in svinjetina. Kdor noče biti prepričan, da bi bil Hribar najboljši kandidat, se koj na volišču opsuje ali pa pozneje »zdela« po časnikih. V savinjski dolini se je celo zgodilo, da so Žičkarjevim volilcem pobili okna in, oprostite nam izraz, z ekskreraenti namazali vrata. »Domovina« hitro opazi kje kako »strast«, a za svoje ,podpihance' ima slepe oči. Za zičkarja pa agitirajo isti, ki so tudi doslej agitirali še za vsakega slovenskega kandidata. To so duhovniki, krščansko misleči učitelji in pa pošteni, zavedni kmetje. Posebna jeza se obrača v sedanjem volilnera boju proti duhovnikom, ali kakor^ih imenujejo. proti »?arjem», »netopitjem« in »blaženim telesom«. Naenkrat se je začelo sedaj zahtevati, da »bSažena telesa« ne smejo agitirati. To je celo nova, štajarskim slovenskim duhovnikom neznana zahteva. Odkar se štajarski Slovenci bojujejo za svoj narodni obstanek, smeli so in morali so celo v vsakem boju, tudi v agitacijskem boju za različne volitve ravno duhovniki stati v prvih vrstah. Kako bi stalo danes s Slovenstvom po Spod. Štaiarskem, ako bi duhovniki že takrat uvaževali »prosto voljo« svojih nasprotnikov? Zato pa se duhovniki ne bodo bngali tudi za zdajšnje napade od strani Hribarjevih pristašev, ampak kakor vedno, tudi tokrat stali ob strani sloveuskega katoliškega ljudstva. Duhovniki in katoliško Ijudstvo bi si sami kopali grob, ako bi mi mirni stali nasproti Hribarjevi kandidaturi. Kajti mož, za katerega se agitira s kranjsko-liberalnim volilnim katekizmom, za kojega se najbolj poteguje protiversko, mednarodno, socialdemokratično nadahnjeno jungovsko učiteljstvo, tak mož ne more biti kandidat složnih štajarskih Slovencev. Kar pišeta v zadniem času »Domovina« in »Narod«, da je Hribarjeva izvolitev že osigurjena, to je seveda ali jako kratkovidna ali pa hudobna vada. Kratkovidna, ako imajo Hribarjevi agitatorji res tako malo pregleda, da v istini mislijo na Hribarjevo izvolitev, hudobna, ako poznajo za Hribarja neugoden položaj, a ga hočejo z neresnico prikriti, da še vsaj tako vjamejo zopet kakega kalina. Tudi poročila o Hribarjevih shodih so le pesek v oči. Na shode se zbobnajo Hribarjevi somišljeniki iz vseh krajev, ki se potem »mnogobrojno zbrani« »enoglasno« izrečejo za Hribarja in ga postavijo svojim >edinim« kandidatom. Naj imajo to nedolžno svoje veselje. Mi čakamo le na glavni volilni shod, na dan volitve. Takrat pa bodo Zičkarjevi pristaši »mnogobrojno zbrani« ter izvolili Zičkarja »edinim« poslancem pete kurije in s tem izrekli, na kateri strani je v istini »dobra reč.<