1 leto XIV. j Štev. 159 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UBBAVE; 25—67 In 28—67 POSLOVALNICA CELJE. Prelernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91 Maribor, sreda 17. ulija 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v uoravi ali po DOŠti 14 din. Dostavljen na dom 16 din* tujina 30 din. poS tnt Čekovni račun- 11.4» , Cena din 1 — mmm Danes Roseveitcva odložitev - • 1 ^' ,5;“ r ,*'? f' ‘j ^ . - , >: ^ « • Ogromna večina članov demokratskega konventa v Chicagu zahteva ponovno kandidaturo Roosevelta za prezidenta • Manifestacije za Roosevelta v konventu Simpatije vseh Američanov na strani Anglije CHICAGO, 17. julija. Reuter. Na kraju včerajšnjega zasedanja demokratskega konventa so priredili Rooseveltu spontane manifestacije. Roosevelt je vstopil v dvoran« mod govorom senatorja Barkeleya. Ko ie govornik našteval uspehe sedanje vlade in stavil Roosevelta med najzaslužnejše prezidente USA, so navzoči vstali in priredili Rooseveltu dolgotrajne ovacije. Smatrajo, da bo Roosevelt kandidiral tretjič tudi v primeru, da ne bo soglasno Izvoljen za kandidata. CHICAGO, 17. julija. Reuter. Predsednik demokratske stranke B a r k e 1 e.y je včeraj na konventu demokratske stranke prečita! poslanico prezidenta Roosevelta, v kateri ta izjavlja, da ni nikoli Izjavil, da naj bi bil izvoljen za kandidata za prezidentsko mesto in da želi poudariti, da ne mara izvajati nikakega vpliva na defegate, za katerega kandidata naj se odločijo: vsak delegat je popol- noma svoboden v tem, koga hoče voliti. Iz te izjave, je dejal Barkeley, pa sledi, da se prezident Roosevelt ni odrekel kandidaturi. Poudaril je, da je Roosevelt v teh 7 letih preobrazil ameriški narod In se izkazal za največjega demokrata sveta. Na te besede se je dvignila vsa dvorana, ki je stoje irenetično ploskala in manifestirala za Roosevelta. Slišali so se vzkliki: »Hočemo Roosevel- ta!«, »Amerika potrebuje Roosevelta!« in podobno. Manifestacije so trajale polnih" 25 minut. NaW jfe‘ Bar-ke!ey očrtal' zunanjo politiko stranke. Dejal je, da so ne le USA, ampak cela zahodna polobla svetišče svobodnih ljudi. Zato so v tem boju, ko gre za, ohranitev demokratskih svoboščin in individualnih pravic človeka, simpatije vseh Američanov na strani Anglije, ki j! je treba nuditi vso pomoč. S tem nikakor ni rečeno, da se mislimo zaplesti v vojno v Evropi. To pomeni, da se moramo v smislu Mon-roeve doktrine pripravljati, da odbijemo, vsak napad na našo celino. Pripravljati se moramo moralno, telesno, gospodarsko in mehanično proti onim, ki žeie razbit! našo civilizacijo. LONDON, 17. julija. Reuter. Sanator Pepper se je v včerajšnjem govoru na konventu demokratske stranke v Chicagu zavzemal za čim večio P&moč Angliji in za tretjo kandidaturo Roosevelta. Razpoloženje med delegati je absolutno za .tretjo IžvOliteV Rdoševelta. V poučenih krogih računajo, da je za Roosevelta od 1094 delegatov že 904. Anglija ne bi sprejela ultimata Na vesti« da bo Nemčija stavila Angliji ultimat, da se vda ali sprejme napad, odgovarjajo v Londonu, da bodo nadaljevali vojno do konca NEW YORK, 17. julija. Ass. Press, Ameriški listi poročajo iz Rima in od drugod, da je treba računati z novim potovanjem italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Berlin. Ob tej priliki naj M Hitler pred rafhstagom objavil AngMji ultimat, da se podredi volji sfl osi, ali pa sprejme napad. Nekateri listi govore tudi že o podrobnosti pogojev, ki naj M WH stavljeni Angliji. Iz Londona pa izjavljajo, da Anglija ne bi sprejela nobenega ultimata, ker je trdno odločena voditi vojno dalje do svoje zmage. ODLOČEN ODGOVOR LONDONA LONDON, 17. julija. Reuter. Sinoči so bile po balkanskih prestolnicah razširjene govorice o nekih zatrjevanih nemških mirovnih predlogih Vel. Britaniji, preden naj bi se pričel napad nanjo. S tem v zvezi* so vedeli povedati oe*o o predsto-ječem novem potovanju grofa Člana v Berlin. V Londonu je o vsem tem znano le po pripovedovanju. Medtem pa gredo utrjevatna in obrambna dela 8vojo pot in storjeni so vedno novi ukrepi « cim bolj solidni okrepitvi odpora v primeru na-Pada na Anglijo. Velika Britanija jejej k6 prej odločena boj nadaljevati za vsako ceno. Po poročilih 1* Nemčije so tam vtisi angleških zračnih napadov vedno močnejši. Upanje na kako ChttrcMtovo (fomlsijo smatrajo v Londonu za zabavno. ^ %v1 ** SObU^j^oKfešfČEGA TISKA .London, 17. julija. Reuter. Angleški tisk se intenzivno ukvarja z vprašanjem Eniškega ttapada na Anglijo, javno mnenje pa ae kaže nobenega vznemirjanja znakov abeginosd. Ta mlr ti je mogoče razlagati predvsem s tem, da pozna angleško javno mnenje sovražnikove metode, ki skušajo ustvariti vedno atmo sfero nlvkleznega miru In zatišja, za ka tero naj se skrijejo priprave In resnični nameni, na drugi strani pa na točnih Informacijah, ki jih zbira angleško Jzvid-nlško letalstvo o nemških pripravah za napad. NI morda golo naključje, pišejo »T i m e da «0 angleška? totaia v zadnjem času re(jno bombardirala ladje male tonaže, ki so zasidrane v ustjih oetnških rek iti holandskih kanatov, Mimo tega je naše letalstvo vztrajno in uspešno bombardiralo zaloge pogonskega materiala, letališča, postaje in ostale objekte, o katerih je imelo zanesljive informacije. List pravi, da potrebuje Nemčija po zlomu Francije določen čas. da pripravi napad na Anglijo. Sani GSrlng je zahteval od-rger zo nemške pilote In za popravila letalska. N tiaj bodo še bolj skrbno pripravljehi, ne bodo mogli odstraniti panike, ki bo nastala ob generalnem napadu na otok. Bombardiranje industrijskih središč zelo otežkoča norm alti o proizvodnjo vojnega materiala in Izgube letal se komaj sproti nadomeščajo. O vodstvu borbe so tako v narodu kakor v Vodilnih krogih različna mišljenja. Objektivni' opaeovalci pravijo, da lahko reši Anglijo le še čudež. Angleži o načrtih novega reda Kakšna naj bi bila po nemSklh načrtih bodoča Evropa — Možnost, da ftngflja tedaj sploh Se ne bo napadena — Anglija rajll ta vojno kot za novi red LONDON, 17. julija. Reuter. Diplomatska korespondenta B.B.C., t. j. angleškega radia, Weymouth in Void, sta podala oceno položaja z angleškega vidika rrapram načrtom novega nemškega reda v Evropi. Po njih mnenju gre za podoben načrt, o kakršnem je sanjal že svoj-čas Napoleon, ko je hotel zavzeti angleške otoke. Le da je v modernih Časih tak načrt mnogo kompllciranejši, kakor * i 8a zaniiŠljal Napoleon. Finančno in gospodarsko stran »novega reda« so izdelale iinančne kapacitete, kakor so dr. Schacht in dr. do vseh podrobnosti. Strateški načrt Je napravila genefanteta, političnega pa strankino vodstvo. Vkljub temu dvomita korespondenta o njih uspešnosti. Nemčija, skandinavske države, Belgija In morda Se Flran-cija, naj bi tvorile industrijsko Jedro, okoli katerega bi se nanizale vse ostale evropske države, ki bi hranile Jedro. Napoleon je najprej konsolidiral kontinent in šele nato je nameraval napad na Ait-fflljo. Skušal je pridobiti evropske narode s tem, da jim }e dajal široke samouprave. Po mnenju obeh korespondentov pa bi »novi red« predstavila! te razširjeno Nemčijo. Kakor Napoleon, tako tudi Nemčija ne razpolaga z mornarico, Nemčija pa tudi m absoluten gospodar več v zraku. Zato verjetno ne bo tvegala Izkrcanja v Angliji, ampak bo Anglijo sa- mo skušata oslabiti s silovitimi bombardiranji. Tako misli tudi ameriški strateg Mahott, Pač pa bd skušala zadeti Anglijo indirektno. Z napadom v zahodnem Sredozemlju, recimo preko Španije, čeprav jč -ta še Izmučena. Ati pa preko Egipta. V tem ji lahko nudi znatne usluge Italiji. Vendar tudi tako zavzeta Evropa ne bo mogla ostati zaprta napram svetu, ker je njena industrija vendarle navezana na uvoz iz Amerike In drugih kontinentov. Toda ta uvoz bo preprečevala Anglija. Zato se bo Nemčija prej »H slej morala spraviti nanjo. Za Anglijo je gotovo samo enO: bolje vsakrlna vojna, kakor mir po načrtih nasprotnika. ■ t?A' '-‘ifrOfcv’. «y ;j*f f , feft« f ’ *•••■■? Csakv za mir in miroljubnost BUDIMPEŠTA, 17. julija. MTI. V zu-nanje-političnem ekspozeju v parlamentu je Csaky naglasil potrebo, da se na jugovzhodu Evrope ohrani mir. Prijatelji Madžarske so za tak mir. Madžarska je dospela do višine, s katere se svita k boljši bodočnosti Država ne bo nikoli nepremišljeno kalila miru, kdor bi to storil, bo imel Madžarsko proti sebi. Dobri odno-šajl s sosedi niso le potreba Madžarske, nego tudi nekaterih večjih sil. V sporazumu si hoče pridobiti prijateljev In ne fcavcažolkov. Dosedanja težka borba ie odstranjena. Madžarska je pripravljena zdaj na sporazumni poti sodelovati s silami, ki so že večkrat pokazale Srbe zanjo. CsSky se je nato zahvalil Silam ost za pomoč In svaril narod pred razno propagando, ki hoče z lfttaki zrušiti mir In red v državi. GDANSK SVOBODNA LUKA BERLIN, 17. julija. DNB. Uradni list objavlja ukrep, da je Gdansk fazglašen za svobodno luka. Laval o nalogah nove Franclje V1CHY,- 17. julija. United Press. Pod-predsednik vlade Laval je dal zastopnikom ameriškega tiska Izjavo, v kateri Je dejaf, da je Franclja nehala voditi križarsko vojno človečnosti za druge narode In se bo v bodoče posvetite samo »voli narodni obnovitvi v okviru novega evropskega bloka držav. Sedanja naloga vlade pa je poskrbeti za mir in red in za prehrano 40 milijonov Francozov. UKINITEV DANSKIH POSLANI5TPV KJEVENHAVEN, 17. julija. DNB. Danska poslaništva v Bruslju, Hiaftti in Oslu bodo od 18. t. m. dalje preitehaU delovati. Zastopali jih bodo konzulati. Vojna )e omejena na letalske akcije Med tam ko na kopnem in na morju ni važnih dogodkov, se letalski napadi in spopadi nadaljujejo dan in noč — Nasprotujoča si poročila sovražnikov NEMŠKO POROČILO BERLIN, 17. julija. DNB. Viiiovno poveljstvo nemške vojske je izdalo včeraj sledeče poročilo: Neka naša podmornica je potopita za 33.600 ton sovražnega faro* dovja, neka druga je pa potopita sovražni petrolejski parnik 9000 ton, katerega so spremljate kot zaščita vojne ladje. Ob prHiki naknadnih napadov na angleške konvoje v Kanalu 15. t m. je bilo potopljenih troje sovražnih ladij s skupno to« našo 18.000, pet pa poškodovanih. Naše letalstvo je ponovno napado angleška letališča Tembroke, Athan, Pfyntouth in Bicester, pristaniške naprave v Cardiffu in Brightonu ter letalske tovarne v Yeo-viUeu. Nastalo je več eksplozij in požarov. Angleška letala so tekom noči vrgla na zahodno in severno Nemčijo zopet več bomb, ki pa niso napravile škode. ITALIJANSKI NAPAD NA HAIFO RIM, 17. jul. Stefani. Posebni poročevalec poroča o italijanskem napadu na Haifo v Palestini, kjer so ustvarili Angleži zelo pomembno pomorsko in letalsko oporišče, obenem pa tudi v veliko petrolejsko skladišče. Napad je izvršilo tO Italijanskih letal, ki so se cMgnfta na Dodekanezu. Angleži so jih sprejeli s protiletalskimi topovi in strojnicami. Kljub temu so letala izvršila prevzeto nalogo in zadela veKke zaloge petroleja. Nastal je tudi ogromen požar. Angleška letala italijanskih niso mogla dohiteti, ker so bila hitrejša. NAPADI NA ANGLIJO LONDON, 17. jul. Reuter. Tudi sinoči je Mia aktivnost nemških letal nad Anglijo skoro enaka ničli. Neko letalo je le. telo nad severno Škotsko, ni pa metalo bomb. Nad južno obalo so bila sestreljena 3 sovražna letala. ANGLEŠKE LETALSKE AKCIJE LONDON, 17. julija. Reuter. Včerajšnji (komunike letlafekcga mmistrsitva se pričenja z besedami: »Naše letalstvo je v zadnjih dveh dneh znatno zmanjšalo nasprotnikovo udarno moč za ©v. napad na Anglijo.« Posebna pozornost je bila posvečena nasprotnikovim letališčem, od katerih je bilo bombardiranih 22. Zlasti so trpela letališča v Liaieuxu, Eversu, Armen-tbceresu, Borkumu, Nordemeyti, industrijske naprave v Dortmundu in Padderbor- Španija se pripravi ja na vojno R*M, 17. juh ja. Ass. Press. V Italiji vlada splošno prepričanje, da se Španija z vso nagNco pripravka na vstop v vojno. V zadnjih dneh je bHa skoraj popolnoma dovršena reorganizacija španske vojske, posebno pa je bHo na novo raz* porejeno poveljstvo posameznih armad- nih zborov. Opažajo se tudi priprave, h katerih bi se dalo sklepati, da bo Španija prevzela nase nalogo napasti in zavojevati Gibraltar. V Italiji so o vstopu Španije v vojno trdno prepričani, ne vedo pa točno, kdaj naj bi se to zgodilo. Novo japonsko vlado sestavi Konoje TOKIO, 17. juhja. DNB. Danes bo seja uglednih japonskih politikov pod predsedstvom markiza Kidoja. Navzočen bo tudi knez Konoje, predsednik tajnega sveta Hata in nekoliko bivših predsednikov japonskih vlad. Razpravljali bodo o važnih poltičnih problemih države v zvezi zodstopom Jonaja. Cesarju bodo javiH izid konference in mu svetovali osebe, ki naj tvorijo novo vlado. Listi so mnenja, da bo novo vlado sestavil knez Konoje. TOKIO, 17.,juhja. List »Niči-Niči« piše, da bo knez Konoje kot najresnejši kandidat za sestavo vlade skušal pridobiti tesno sodelovanje vojske. Ce bi ta njegov predlog odklonila, bo Konoje vrnil mandat. Novi kabinet mora na vsak način reorganizirati japonsko notranjo in zuna- njo politiko. Konoje naj bi obenem prev zel tudi zunanje ministrstvo, dokler bi ne bile nove zunanje-poltičnc smernice usta-» --- TOKIO, 17. julija. Reuter. Japonski cesar, ki bi imel danes pregledati japonsko vojno mornarico, se je radi vladne in državne krize nenadoma vrnil v Tokio. Kot najresnejši kandidat za novega ministrskega predsednika se imenuje princ Konoje. Razcep v stranki Sejukaj in priključitev njenega ortodoksnega krila vladi, zahteve vojaških krogov po brezobzirni akciji proti Kitajski in vsem zapad-nim silam, vključno USA, zahteve na pri-kjlučitev na os ter na pojačanje antiko-mintemske politike, najavlja odločilne dogodke na Daljnjem vzhodu. nu v Porurju ter pristaniške naprave v VVilhefanshafenu. Poleti so bili izvršeni v redu kljub slabim atmosfemim prilikam, Vsa naša letala so se vrnila. VOJNE OPERACIJE V AFRIKI KAHIRA, 17. julija. Reuter. Angleško letalstvo je včeraj izvedlo serijske napade na italijanske (vaze v Sredozemlju do Abe-sinije. Napadlo je Tobruk, kjer sta nastali 2 siloviti eksploziji, Vadir, Barbur, Geral-lo in Ofarlijo; dalje proti jugu Diredauo v Abesiniji ter Assab v Eritreji. Južnoafriško letalstvo je bombardiralo italijanske čete pri Moyali. 10 bomb je zadelo v polno. Pri operacijah na zemlji je bila razpršena sovražna kolona, ko je hotela pomagati oblegani posadki v Capuzzi. NAPADI NA ALEKSANDRIJO ALEKSANDRIJA, 17. jul. Reuter. Sino-' či je bil dan. v pristanišču alarm. Protiletalska obramba je napadalce odgnala. Poročil o škodi ni. KAHIRA, 17. jul. Reuter. O priliki zadnjih letalskih napadov je protiletalska obramba sestrelila 15 italijanskih letal, lovci pa 5. Zmaga komunistov na Baltu MOSKVA, 17. julija. Tass. Volivni rezultati v baltskih državah so: 1. Letoo-ska: 1,151,730 glasov ali 97.6% za listo delovnega ljudstva. 2. Litva: 1,375.439 glasov ah 99.19% za listo delovnega ljudstva. 3. Estonska, za Bsto delovnega ljudstva 92.9% oddanih glasov. RIGA, 17. julija. DNB. Pri zadnjih volitvah je glasovalo 1,179.000 volivcev. Komunistični delavski blok je dobil 1,155.000 glasov ali 97.6»/« vseh upravičencev. Agieii o položaju na Sredozemlju ALEKSANDRIJA, 17. julija. Reuter. Hosetmi dopisnik agencije Reuter je obiskal edinfce angleške sredozemske vojne mornarice, Id so se vrnile s spopada z italijanskimi vojnimi ladjami. Prepričal se je, da ni iAi ena Italijanska bomba zadela ladij. Bombardh-anje Iz zraka je trajalo v bitki v torek popoldne tri ure, a ladje kljub temu niso bile zadete. Angleška letala so krožila visoko nad Italijan-sidrni hi držala te v šahu. Angleške vojne ladje, ki so spremljale konvoje, so prišle vse brez poškodb v luko In se pripravljajo zdaj na nove naloge. Angleški mornarji nestrpno čakajo, da se jim bo ponudila stvarna prilika, da sc spoprimejo z italijansko mornarico v odprti bitki. ALEKSANDRIJA, 17. julija. Reuter. Sredozemsko brodovje se je včeraj vrnilo v Aleksandrijo. Dva dni je oprezovalo pred italijansko obalo, vendar ni naletelo na priliko nadaljnjih spopadov z nasprotnim brodovjem. Vsa dva dni pa je bilo izpostavljeno številnim napadom sovražnega letalstva In je padlo samo v bližini linijskih ladij 260 bomb, ne da bi jih bila ena sama zadela. na poti v Ameriko WASWNGTON, 17. jul. »United Press« javlja iz zanesljivega vira, da sta prin. cesi Elizabeta in Marglta, hčerki angleške ga kralja Jurija VI., na poti v USA. Vkrcale sta se na neko angleško križarko. V Ameriko potujejo tutfi luksemburška velika vojvodinja, bivša cesarica Žita in albanski kralj z družino ter cela vrsta dru gfh visokih odličnikov Evrope. AMERMKI PILOTI PROSTOVOLJCI OTTAWA, 17. julija. Reuter. Semkaj je prispelo znatno število pilotov iz USA, ki so se javili kot prostovoljci za britansko letalstvo. Prijave so množijo iz dneva v dan. NEVARNOST LAKOTE MOSKVA, 17. julija. Tass. Zastopnik ameriškega rdečega križa, ki se je pravkar vrnil iz potovanja po Evropi, je izjavil, da grozi 1. novembra letos 35 milijonom Evropejcem lakota. Z pomanjkanjem živil mora računati pa sploh vse evropsko prebivalstvo. Ne le zaradi vojnih razrušenj, ampak tudi zato, ker je bilo toliko poljedelcev v ostalih državah pod orožjem in je bilo bistveno manj površine obdelane. JAPONSKI NAPAD NA KITAJSKE LUKE SINGAPORE, 17. julija. Reuter. Japonske vojne ladje so pričele včeraj napad na kitajsko obalo, ki je še v kitajski posesti. Akcije se vodijo zlasti ob še svobodnih 4 kitajskih pristaniščih, posebno pri Hančau-u. Včeraj je bil izvršen hud letalski napad na Čungking. MOSKVA, 17. julija. Tass. Kitajske čete so izvojevale zmago nad Japonci pri Svičau, v provinci Fupej. Prav tako so vrgle Japonce nazaj v sevomerh Sen-Yanu. ČUNGKING, 17. julija. Tass. Kitajska vlada je razpisala notranje posojilo od 1.200,000.000 kitajskih dolarjev. Razen tega je razpisano tudi posojilo 10 milijonov funtov. TUDI FILIPINI TRPE MANILLA, 17. jul. Guverner Filipinov, je izjavil, da sta zastala izvoz in trgovina na otočju, brezposelnost pa je narastla. Vse to so posledice evropske vojne. Grozi pomanjkanje živil. SEDEMSTOLETNICA RUSKE ZMAGE MOSKVA, 18. jul. Tass. Leningrad je včeraj proslavil 700 letnico zmage nov-gorodskega kneza Aleksandra Njevskega nad Švedi. DELAVCI ZAHTEVAJO CHAMBERLAINOV ODSTOP MOSKVA, 17. jul. Tass, Na več sestan-skih angleških Trade Unions so bile sprejete rezolucije, ki zahtevajo odstop Chain berlaina in njegovih pristašev. STAMENOV PRI KALININU MOSKVA; 17. julija. TASS. Predsednik vrhovnega sveta Kalinin je sprejel bolgarskega poslanika Stainenova, ki mu je izročil akreditivna kisma. ŠVICARSKO-NEMŠKA POGAJANJA BERN, 17. julija. DNB. švicarsko-nem-ška trgovinska pogajanja sc bodo pri-hodji teden nadaljevala v Berlinu. SOVJETSKI PROTEST V BUKAREŠTI LONDON, 17. julija. Reuter. Sovjetska vlada je pri romunski vladi vložila oster protest zaradi slabega postopanja z onimi osebami, ki hočejo potovati v Besarabijo. SPOPADI NAD MALTO MALTA, 17. jul. Reuter. Včeraj je bilo nad Malto sestreljeno eno italijansko letalo. Sovražni lovec je sestrelil eno naše letalo. To je v 5 tednih naša prva letalska izguba nad Malto. NEKJE V ITALIJI, 17. jul. Stefani. Italijanska letala so napravila izvidne polete nad vso Malto, čeprav so angleške vojaške oblasti še vedno na otoku, se lahko reče, da ta nima več strateškega pomena za Angleže. Sestreljeni sta bili včeraj dve angleški letali. ANGLEŽI O POMORSKIH IZGUBAH LONDON, 17. julija. Reuter. Zadnji teden so nemške podmornice in letala potopile 22 trgovskih ladij, ali 140.000 ton; od tega 13 angleških s tonažo 75.000 ton. Ostale izgubljene ladje so bile zavezniške ali nevtralne. To je povprečna višina izgub v 44 tednih vojne. Ta mera izgub pa je še vedno za polovico manjša, kakor ona 1. 1917, ko so bile izgube največje. Doslej pa je od začetka vojne v konvojih 100,000.000 ton ladjevja prevozilo v Anglijo 150,000.000 ton blaga. Nasprotno sta izgubili doslej Nemčija 887.000 ton, Italija pa 244.000 ton ladjevja. NEMŠKI DEMANTI BERLIN, 17. julija. DNB. Nemški listi zavračajo trditev angleškega tiska, da znašajo letalske izgube od 23. junija do 12. t. m. 6:1 v škodo Nemčije in pravijo, da je stanje obratno. Anglija je v navedenem času izgubila 223, Nemčija pa 47 letat Španija prekinila stike s Čilom MADRID, 17. julija. DNB. V uradnem sporočilu javlja španska vlada, da prekine diplomatske odnošaje s Čilom, ker je ta država med špansko državljansko vojno sovražno nastopala proti Francovi nacionalistični vladi. Pri teni je ostala tudi kasneje, ko je po zmagi Franco postal poglavar države. Neposreden povod prekinitve diplomatskih odnošajev je pa bila zadnja protinacionalistična manifestacija v Santiagu de Chife. ANGLEŠKI DODATNI VOJNI PRERAČUN LONDON, 17. julija. Reuiter. Prihodnji torek bo predložen parlamentu novi dodatni vojni preračun. Komaj pred dobrini tednom je parlament odobril eno milijardo funtov. Sedaj bo izglasovana zopet znatna svoia. Vidieti je, da so vojni napori Anglije ogromni. Tega koraika ni ntihče pričakoval že v taiko kratkem Času. Parlament bo odločil, kake nove davke bi bilo uvesti. BLOKADA IN PROTIBLOKADA LONDON, 17. julija. Reuiter. Ker je Italija odredila, da bodo na vsako tujo ladjo, ki bi se italijanskim obalam približala na 30 milj, otvorili ogenj, je angleška admirali teta odgovorila z enakim ukrepom. Blokada Italije se je na ta način pojačala. AVSTRALSKA VOJNA INDUSTRIJA SIDNEY, 17. julija. Reuter. Avstralski minister za oborožitev jo izjavil, da je sestavljen načrt, po katerem bo avstralska industrija za vojne potrebe Imperija izdelala 25 000 topov. Včeraj je avstralska industrija izročila letalstvu 100-to etalo. Letna produkcija letal v Avstraliji znaša ze 500 letal. USODA KNJIŽEVNIKOV LISBONA, 17. julija. Reuter. Predsednik Pen-kltifbov J u 1 c s R o m a 1 n je prispel v Lisbono, od koder bo potoval v New York. o usodi mnogih svetovno znanih književnikov, ki so ostali v zasedeni Franclji, ni točnih poročil. Franz W e r f e 1 jc bil po neki vesti nbit, po drugi pa jc jzvršH samomor. NEW YORK, 17. juHja. DNB. Znani francoski književnik Mes Romatn, ki je dospel iz Portugalske v Ameriko, je dejal, da sc Francija ne bo pustila nikoli Pofašjsbiti. Večina francoskega naroda je odtočno protifašistično orientirana, vlada s totalitarnim sistemom je v Franclji nemogoča. Curih, 17. juKija. Devize: London 16.75, Newyork 4.40, Milano 22.30, Berlin 176.25. Mariborska napoved. Spremenljivo oblačno. T oplota brez znatne spremembe. Včeraj je bila najvišja toplota 28, danes najnižja 10.4, opoldne 20. Padavin je bHo 9.2 mm. Irska - večni problem Velike Britanije Ali bo irski otok prvi cilj ofenzive na Anglijo? - Zelo povoljna iega, zemljepisni in psihološki činitelji za akcije padalcev, letal In izkrcanih motoriziranih čet ;Pred že dolgo napovedanim napadom na Velikobri-tansko otočje si oglejmo položaj dežele, ki se v zvezi s tem omenja kot prvi prag, odnosno odskočna deska za nadaljnje operacije proti Angliji, Irsko. Otok leži ' zahodno od glavne Velikobritanske skupine, je torej oddaljenejši od evropske celine in ven <$at prihaja za napadalca vse prej v poštev, kakor Anglija sama. To pa predvsem iz treh glavnih razlogov: p zemljepisne lege, površinske gradnje }n psihološkega razpoloženja naroda, ki 'biva na njem. mn '*X\ m mm 'r - *>• . 'f* ’ tr , mm fiiSšiSI (3^*' <■ ♦v?? *■ t ” m m ■® ,&'.rri!VA & * rt Ul < /» \ tega Irske je sama po sebi zelo povoljna. Pomaknjena v ocean je dežela deležna ugodnega podnebja, pred njo se ffclpira v široki svet možnost velikega vPliva v pomorskem prometu. Da Irska tega ni dosegla, je bila seveda kriva spretnejša podjetnost Anglosasov, ki so prehiteli pobožni katoliški narod na »Zelenem otoku« in. ga podjarmili. , liska meri z otoki 83.792 kvadratnih kilometrov, od tega odpade na svobodno državo Ircev 70.000, na Angliji priključeni severnovzhodni del pa 13.500 kvadratnih kilometrov. Meja med obema deloma je bila določena 10. decembra 1925. Irska je oddaljena od Anglije v Severjem kanalu komaj 30 do 40 km. Otok ?$an. Leži od nje 50 km daleč, od tod do zahodne obale, Anglije je še bliže. Glav-1,0 mesto svobodne Irske, Dublin, leži 100 km od severne točke Walesa, od južno-vzhodne Irske do južnega Walesa je spet komaj 75 km morja. V polkrožnem loku se tu nudi zavojevalcu otoka najskladnejša letalska baza za napade na gosto poseljeno zahodno industrijsko omrežje Velike Britanije. Za možnost vpa da iz Francije v Irsko naj priča še razdalja ,iz Bresta do južnozahoejnega dela -Anglije, ki znaša 200 km, iz Bretonske do Queenstowna na Irskem pa 460 km, toliko kot je iz Kolna; v London, ali pa manj, kakor je iz Stavangerja na Norveškem Orkneyskih otokov in škotske obale. Površin«;^ gradnja Irske je 24 padalce in izkrcavanje čet zelo primerna. Irski otok je podoben veliki skle-di, kjer so na robovih gore, v notranjo-st' P.a nekaj nad sto metrov visoka pla-<."ot?!r ki se le pri Dublinu spušča prav njorja. Tu jC tudi obenem najbolj go-Poseljeni del otoka, kjer biva povprečno 100 ljudi na 1 kvadratni kilome-er. Takoj v zaledju so pa kraji brez lju-v ostalem je otok zelo redko poseljen, kar prihaja padalnim četam vprav v račun. Največja razdalja otoka od severa na jug znaša 355 km, širina je 280, na najožjem delu 140 km. Preglednost otoka po letalskih akcijah je tedaj zelo lahka in ker so obale Irske, ki merijo 4000 km, polne zalivov, tudi pristajanje ni težko. Nobena točka notranjosti ni oddaljena od morja nad 00 km in skoro je ni dežele, ki bi imela več prikladnejših luk za velike parnike, kakor je Irska. V 14 pristaniščih lahko pristajajo največje prekooceanske ladje, 51 zalivov je zelo prikladnih za zavetje obalne plovbe. Irska ima zelo ugodne prometne pogoje za nagle operacije moderne vojske. Vse reke so plovne skoro do izvirov, mno Ko jc jezer in umetnih kanalov, skoro šestino otoka prekrivajo vode! Plovno omrežje voda znaša nad 2000 km, od tega je 940 km kanalov. Irske železnice so dobro oskrbovane, znašajo 4500 km* tu dl ceste so izvrstne, kakor nalašč za mo torizirani promet. Večjih mest je malo prestolnica Dublin ima 435.000 ljudi, nad 20.000 duš štejejo šc Cork (80.000), dalje Linierick in Waterford. 95»/o prebivalcev *o.^c (S,P*V'- ©nAPy>3 | je Ircev, stari galski jezik govori še nad 165.000 ljudi. Angleščina prevladuje, čeprav je irščina uradni jezik. To dokazuje, da sta narodnost in narodni jezik dva O tujcih, ki jih je Hrvatska asimilirala »Zagrebački List« piše: »Za pripad' nost nekemu narodu je potrebna zavest, jubezen do naroda, mišljenje v jeziku naroda in v duhu one kulture, iz katere je (posameznik vzniknil. Hrvati smo lah-co ponosni, da smo toliko tujcev asimi-irall in pretopili tako, da tvorijo ti danes živo telo hrvatskega naroda. Na žalost pa imamo v svoji sredi še mnogo pripadnikov tujih narodov. Z netoleranco jih Kaj je očuvalo Hrvate in Srbe v stoletjih »Kadar se govori o zgodovinski upra-* vičenosti obstoja našega naroda, ni treba, da svoj obstoj zahvaljujemo številu, še manj neki vojni sreči. Srbe je očuvala čudežna srednjeveška legenda Kosova, ki je zemeljski moči predpostavila kraljestvo duha kot prvi pogoj svobode. Prej je pa že sv. Sava položil temelje bodoči zavesti nacionalne rasnosti. Hrvati so nosili v sebi etiko paganskega agrariztna dokaj različna pojma. Tretji in najglavnejši razlog za even-.tuelno izkrcanje na Irskem je psihološki. Stoletni boji med katolliškimi Irci keltskega izvora in protestantskimi Anglo sasi so pustili v narodni miselnosti mnoge sledove. Trpljenje naroda v prejšnjih stoletjih je doseglo višek jeseni 1549., ko je prišel po državljanski vojni na otok diktator Oliver Cromwell in udušil upor. V tem času je poginilo pol milijona Ircev, deloma v vojni, deloma zaradi lakote. Okoli 100.000 se jih je izselilo, blizu 2000 irskih otrok je bilo prodanih ža sužnje na Jamajko. Kdor se je udeležil upora, je izgubil premoženje. Narod kljub temu ni obupal. V svetovni vojni se je razdelil na dva tabora. Aprila 1916. so hoteli opozi-cionalni Irci z nemško pomočjo zanetiti v deželi upor proti Angležem. Ti so zaroto še pravočasno odkrili, vodjo upora Roberta Casemeta so ujeli in obesili. Angleške čete so v Dublinu udušile vstajo sinfeinovcev, ki so hoteli oklicati republiko. Nemška podmornica, ki se jc bila z orožjem in strelivom srečno prebila skozi angleško blokado ter iz W.ilhelms-havena dospela do zaliva Tralee na juž-nozahodni obali Irske, je bila razkrita in ujeta. Po vojni je De Valera v dublinskem parlamentu oklical republiko. Angleška vlada je po hudih nemirih 1920. razdelila otok~na dva. dela: v.Ulster in ostalo Irsko. Oba dela naj bi dobila lastni vladi, ves otok pa naj bi bil zastopan v angleškem parlamentu s 42 poslanci. Irci s« predlog odklonili in napovedali nadaljnji boj. Poleti 1921. se-je začel Lloyd George pogajati z irskim parlamentom in 6. de* ccmbra istega leta je bil sklenjen loiw donski mir. Homerule iz leta 1920. je ostal v veljavi za Ulster, ostala Irska je postala svobodna država, dominion brit* skega imperija. Irski parlament je pogod* bo sprejel proti glasovom De Valere in pristašev. Pomladi leta 1922 jc došlo do državljanske vojne, v kateri je padel poveljnik vladnih čet Collins, šele 1923. se je dežela pomirila in sedanji predsednik De Valera si je večkrat prizadeval najti blažilna pota za končno zedinitev '»se Irske. Ker so pa prebivalci Ulstra sami proti zedinjenju z Dublinom, je ostal do danes položaj na Irskem zelo kočljiv. Takšnega je zalotila sedanja evropska vojna in računajoč s psihološkimi dejstvi, ki so spremljali operacije padalcev v mnogih okupiranih državah od jeseni sem, je za Anglijo življenjskega pomena, kako se bodo zadržali Irci. London gotovo ne bo dopustil, da se zarine domovini za hrbtom nož v srce in če je z De Valero res dosežen sporazum skupne obrambe Irske v primeru sovražnega napada na otok, je odstranjena od Velike Britanije največja nevarnost za njenim, s šibko irsko vojsko nezavarovanim hrbtom. Ivo Lapajne ne bomo nikoli asimilirali. Zgodovina, učiteljica življenja je pokazala, da kulturni narodi asimilirajo manj kulturne ljudi, Hrvati moramo pokazati vprav z našo toleranco, da smo sposobni in pripravljeni z našo hrvatsko kulturo, našo ljubeznijo, čustvovanjem in človečanstvom asimilirati tudi pripadnike drugih, večjih in kulturnejših narodov.« in njih ponos se je zbudil po stiku s frankovskim fevdalizmom. Vzgojeni poljedelci in varuhi socialnih pravic so postali na mah fanatični bojevniki in čeprav so podlegli številčni premoči, so ohranili stari duh skozi stoletja. Iz teh prvih elementov preteklosti so se stvorile kasneje rasne odlike: na srbski strani pojem nacionalizma, na hrvatski pojem socialne pravičnosti, ugotavlja »Vreme«. Borba se vodi na življenje in smrt »Vloga sedanje vojne je ogromna: borba se vodi na življenje in smrt. Cini-telj negotovosti leži v popolnoma raz-ičnem značaju dveh borcev: Anglija jo pomorska, Nemčija kontinentalna sila. Nemški kopneni vojni stroj je nesumljivo Minister dr. Krek pri kralju Borisu. Kralj Boris je sprejel v nad enourni avdienci gradbenega ministra dr. Miho Kreka. Po avdienci je podal minister izjavo novinarjem, na kar si je ogledal Sofijo in samostan v Rili. Zunanji minister dr. C. Markovič bo po prestani operaciji skoro spet nastopil svoje mesto. politični čaj v Bukarešti. Zunanji minister Manojlescu je priredil čajanko diplomatom. Povabljena sta bila tudi poslanika Francije in Anglije, ki pa nista prišla. Na čajanki je bil tudi predsednik vlade Giugurtu. premočan, močnejši od angleškega tudi morda zračni stroj, toda Kanal deli Anglijo od evropske celine in Britanske otoke čuva močna angleška mornarica, zračno orožje je pa postalo strahovito orožje le v sodelovanju s kopensko vojsko. Problem nadmodnosti angleške vojne mornarice bi se sicer dal rešiti na nek način s tem, da bi istočasno z nemškim napadom na Anglijo sledila ofenziva Italije v Sredozemlju, ki bi pritegnila nase močne pomorske sile Angležev. Mogel bi se rešiti tako, pravimo, ker Velika Britanija razpolaga v Sredozemskem morju z dovolj močnimi pomorskimi silami za boje z italijanskim ladjevjem. Po akciji pred Oranom in Aleksandrijo, ko, Je Anglija preprečila nevarno okrepitev italijanske vojne mornarice s priključkom francoskih vojnih ladij, je Anglija v tem delu Evrope dovolj močna«, ugotavlja »Hrvatski Dnevnik« Društvo prijateljev sovjetske Rusije se ustanavlja v Zagrebu. Dr. Maček je že pristal na ustanovitev in banska uprava bo potrdila pravila. Predsednik društva pripravljalnega odbora je znani zagrebški kipar Augustinčič, piše »Jutamii List«. Število avtomobilov v Jugoslaviji je naraslo v 1. 1933—1938 na 20.500 osebnih in 12.600 tovornih avtomobilov. Tovorni avtomobili 'šo : se povečali-za <52, osebni za 51%. Prvo polletje lani smo UfVoziii i^ NemČije 2333 osebnih in 965 tovornih avtomobilov. - Nemčija ima 90 milijonov prebivalcev IH-681.000 kvadratnih kilometrov. V tein ni vštet protektorat Češke in Moravske. Letalska bitka prvič sproti v radiu je bila podana-v nedeljo popoldne. Poročevalec Reuterja je stal na skalah ob Kanalu in opazoval napad nemških letal na angleški konvoj. Točno je bilo slišati ves potek bitke, strmoglavni napad letal na ladje in povelje za prenehanje sovražnosti. Z mikrofonom in daljnogledom v roki je sledil poročevalec bitki in sproti javljal radijskim poslušalcem dogodke. Japonci na Kitajskem. Med japonsko-kitajsko vojno je japonsko prebivalstvo v severnih pokrajinah Kitajske močno na raštlo. Pred tremi leti je živelo tod 42 tišoČ Japoncev, zdaj jih je že 302.000. Med sedanjo vojno se je priselilo tedaj, v severno Kitajsko 260.000 Japoncev. 4200 žrtev je terjalo bombardiranje Reimsa dne 3. junija. Tako poroča agencija Havas. Bombardiranje iz zraka je bjjo strašno in je trajalo dve in pol ure. Več mestnih četrti je bilo uničenih, mrtvece izkopavajo še zdaj izpod ruševin. 492 starčkov nad 90 let starih je umrlo larti'v Londonu. Med njimi je bilo 166 meških in 326 žensk. Zakaj je zatajila Maginotova črta? švedski strokovnjak piše o gornji temi in pravi, da so bili Francozi strokovnjaki v gradnji utrdb, njih vojaki pa naj-lirabrejši branilci domovine. Francoski generali so gradili Maginotovo črto z mnogimi globokimi utrdbami za koncentracijo čet na zelo tesnem prostoru. Utrdbena črta je tako postala manj gibljiva od Slegfriedove, ki jc po svojem prostoru petkrat večja od Maginotovc. Slednja bi morala biti zgrajena tako, da bi lahko zadržala nasprotnika več tednov pred prodiranjem. Nemška artilerija in letalstvo sta imela lahko nalogo, bombardirajoč nepretrgano zgrajene bunkerje. Siegfricdova. črta ima nasprotno daleč pred seboj razpostavljene, ločene, bol gibljive utrdbe, ki jih je bilo treba premagati, preden bi sc dosegel glavni trdnjavski pas. Zadetek v polno je že demoraliziral vojake v odseku Maginotove črte, posadka sc je potem brez boja vdala sovražniku. Železo iz okupiranih krajev V zasedeni Loreni sO. pridobili Nemci 6690 milijonov ton, v Belgiji in Luksemburški pa 300 milijonov ton železne produkcije. Računajo, da jc tod v zemlji še blizu 7 milijard ton rude, ki bi z dosedanjim črpanjem zadoščala še za 100 let. 80.000 ha železne rude v kotlini Briey je izkoriščala Francija, 28.000 ha rudišč je bilo že prej v Nemčiji, 2000 ha v Luksemburški, 1000 ha v Belgiji. Sedanja vojna je zelo malo poškodovala rudniške naprave in livarne, ki so po večini vse spet v, obratu. Nemške čete so se izogibale napadov na rudniška ^področja, ki so tako prišla čim manj poškodovana v niih roke. Nezdravo razmerje med cenami in mezdami Cene življenjskih potrebščin so se v primeri z mezdami in plačami povišale v razmarju 5 proti 1 Podatki o gibanju cen iz poročila guvernerja Narodne banke, ki je bilo pred kratkim objavljeno pod naslovom »Razvoj narodne privrecie u Jugoslaviji januar-mart 1940«, nam jasno kažejo, da cene blaga od sept. lanskega leta neprestano rasejo. Po teh podatkih so cene blaga na veliko narastle od začetka sept. 1939. do konca dec. 1939. za 18%, a od konca avgusta 1939. do konca aprila 1940., torej v 8 mesecih za 33.3%. Blago je bilo tjorej splošno vzeto v veleprodaji koncem dprila za eno tretino dražje, kot koncem avgusta. Seveda se niso cene vseh vrst blaga enako zvišale. Poročilo navaja, da so se n. pr. cene pšenici, koruzi, vobce glavnim predmetom prehrane, tekstilnim proizvodom, obutvi itd. zvišale za mnogo več kot 33.3%. Toliko iz poročil o cenah na veliko. Za cene na malo ni v poročilu občih podatkov. Pri teh podatkih o zvišanju cen blaga pa ni upoštevana ena vrsta blaga, to je delovna sila vseh onih, ki jo morajo prodajati, da bi si na ta načih lahko nabavili sredstva, nuj ho potrebna za življenje. To blago se pri nas prodaja v velikih množinah in zasluži, da sl ogledamo tudi gibanje njegove cene. Saj je bilo pri nas 1. 1931., ob priliki ljudskega štetja en in pol milijona delavcev, dninarjev, vajencev, hlapcev, dekel služkinj, nameščencev in uradnikov, ki so s prodajo svoje delovne sile vzdrževali poleg sebe še milijon in pol družinskih članov. Od prodaje delovne sile je bilo torej popolnoma odvisno življenje treh milijonOv ljudi. Temu številu pa moramo prišteti še vse one, ki jim nudi prodaja lastne delavne sile ne-obhodno potreben stranski zaslužek, a to so gotovo vsi mali kmetje, mnogi mali obrtniki, ki delajo za velike podjetnike itd. Teh pa je še mnogo več kot prvih. Saj je samo ineo' milijon sedemstotisoč »kmeti« z dvemi milijoni sedemstotisoč pomočnimi člani in štirimi milijoni vzdrževanimi člani čez polovica, ki neposredno ali posredno živijo tudi od prodaje delovne sile, z drugimi besedami; vsaj štiri milijoni kmečkih ljudi ne bi mogli žveti, če ne bi imeli dohodkov od mezd, bodisi da delajo sami, ali pa njihov hranitelj zanje. Tako je vsega skupaj pri nas najmanj 7 milijonov ljudi v precejšnji meri ali celo popolnoma odvisno od mezd nega zaslužka. Za to ogromno množico se je v zvezi s podražitvijo življenjskih potrebščin nujno postavilo vprašanje, ali bi se zopet znižale cene, ali pa bi se povečale plače sorazmerno z zoišanjein cen njihovih po-, trebščin. Iz zgoraj navedenih statističnih podatkov smo že videli, da doslej v prvem, t. j. v zvišanju cen, ni videti uspehov, cene neprestano rasejo. Kako pa je z zvišanjem plač? Tu bomo o tem vprašanju navedli podatke iz Indeksa socialno statistične revije, ki jo Izdaja v Zagrebu že 12 let Artur Benko Grado. On je objavil v drugi številki svoje revije podatke o gibanju plač od avgusta do decembra lanskega leta in o gjbanju cen v tem razdobju, To so do sedaj edini celotni podatki o tem vprašanju. V naprej pa opozarjamo, da so pri teh podatkih upoštevane le plače moški h, rudarskih, industrijskih in obrtnih delavcev, kar sliko zvišanja plač zelo polepšuje. Po teh podatkih se je povprečna plača rudarskih, industrijskih in obrmin moških delavcev, trgovskih pomočnikov ter trgovskih, bančnih, privatnih in drugih nameščencev zvišala od avgusta do decembra 1939. za cca. 6%, Ta podatek mnogo pove. Dočim so se cene blagu na veliko po podatkih Narodne banke, torej oficiel-nih podatkih, zvišale v tem času za 18.7 odstovkov, so se plače vseh delojemalcev, razen državnih in samoupravnih uslužbencev, zvišale le za 6%. To pa pomeni znatno poslabšanje položaja teh delovnih slojev. Grado navaja, da se je njihova povprečna realna plača, t. j. plača računanja z ozirom na cene njiho- vih potrebščin od avgusta do decembra, znižala Ža cca. 6%. Bila je za 8:6% manjša kot decembra I. 1932. v času najhujše krize, a če jo primerjamo s povprečno realno plačo julija 1914., znaša zmanjšanje 21.15%, torej decembra 1939. so ti sloji lahko kupovali za svojo plačo eno četrtino manj potrebščin kot julija 1914. (Pri poljedelskih moških delavcih, kjer ni podatkov za stanje mezd v septembru oz. avgustu 1939., vidimo, da sc se mezde od decembra 1938. do dec. 1939, zvišale za manj kot en %, tako, da je pri njih stanje še obupnejše). Posebno poglavje tvorijo pri gibanju plač državni in samoupravni uslužbenci. Od avgusta do decembra 1939. so še njihove plače ostale iste. Realna plača se jim je po Gradovem Indeksu v tem času zelo znižala (številk ni mogel zbrati). V primeri z decembrom 1932. je bila za 6% nižja, a v prmeri z julijem 1914. je bila manjša za 51.42%, z drug:mi besedami, Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah so zapeli krampi in lopate. Začeli so graditi veliko shrambo in sušilnico za sadje. Tud pri sosedni Sv. Trojici so že dogo-■tovili načrte, samo z delom še niso pričeli. Ljudje so sc tudi v tej krajih končno odločili za samopomoč. Ako bo vse to delo zgrajeno na dobri zadružni osnovi, je uspeh zagotovljen vnaprej. Sadjarji bodo tako svoje pridelke razmeroma mngo boljše vnovčevali ko doslej. Samo s sušilnicami in shrambami uspeh seveda še ni zagotovljen. Izboljšati bo treba v prvi vrsti tudi kakovost pridelkov. Preveč Celje, 17. julija. Letos skoro ne mino dan, da ne bi tu ali tam razdajala nevihta. Tudi včeraj okrog 14. so se pričeli zbirati nad Savinjsko dotlno črni oblaki. Nebo s® je potemnilo, začelo je bliskati in grmeti. V smeri Griže-Kasaze-Petrovče je prihrumela strašna nevihta. Pričela je padati gosta, kakor oreh debela toča, ki je napravila po hmeljirfkih, sadonosntklh, poljih in vrtovih ogromno škodo, ki se ceni na več milijonov. Toča je drevje popolnoma oklestila, po hmeljnikih stoje pokonci okleščeni drogovi, žito in drugi pridelki, fižol, krompir, vse Je poležano po tleh. Uničeni so vrtovi. Toča je pobijala perutnino, našli so na tleh tudi mrtve ptice. Na petrovškl šoli, občinski hiši in drugih poslopjih so razbite vse šipe. Očividec nam je pripovedoval, da so ljudje glasno plakati iz obupa. Hmelj in vsi ostali pridelki so obetali izborno letino, v nekaj kratkih minutah pa so vse nade državni in samoupravni uslužbenci niso s svojo plačo decembra 1953. mogli kupiti niti polovici tega, kar so lanko kupili julija 1914. Kakšno j: bile stanje žensk1 h delavcev in stanje vseh onih revnih kmetov, ki morajo najti stranski zaslužek, če hočejo tudi čez zimo in spomladi jesti, o tem statistika molči. Le od časa do časa naleti človek na kako poročilo, da več kot polovica družin v tej ali oni vasi gladuje, ker si ne more več kupovati niti kruha. Takšno je bilo torej v glavnem stanje že po prvih štirih mesecih, odkar so se začele višati cene. Danes je stanje še mnogo težje, ker so cene hitro naraščale, a plače so ostale v glavnem iste, ozir. so se zvišale le za malenkost, n. pr. pri č’a-nih OUZD v Ljubljani do konca aprila za 6.8%. Tako je položaj delovnih slojev še mnogo težji kot je bil decembra. - -bo. je bilo do sedaj sadja za prešo. Torej skrbeti je za splošni dvig žlahtnega sadjarstva pri nas. Pri tem morajo sodelovati in pomagati Sadjarske podružnice in drugi strokovni činitelji. Velikopotezno delo podpirata kraljevska banska uprava in Prizad. Kako se bo stvar razvijala, bomo še poročali. Za enkrat želimo mnogo uspehov! Želimo tudi, da bi ta koristna in pri nas izredno važna naprava služila splošnemu napredku sadjarstva in trajni okrepitvi boljšega blagostanja našega podeželja. a—že. in upi bili uničeni. Obupanemu prebivalstvu je potrebna nujna pomoč. Najbolj so po toči trpele Kasaze In Petrovče v smeri do Mestnega zavetišča v Medlogu. Tudi Griže so precej prizadete. V Mestnem zavetišču je toča uničila popolnoma vse pridelke na polju in vrtu ter povzročila neprecenljivo škodo. Pobila je tudi precej perutnine ter šipe na poslopju za-vetlšča in po toplih gredah. Nevihta s točo je divjata nato v smeri proti Lo-krovcu, koder je tudi uničila vse pridelke. Iz Vojnika nam poročajo, da se je tam vsula dvakrat kakor oreh debela toča, ki je precej prizadela polja v okolici, v trgu samem pa ni povzročila posebno škode. Nad mesto Celje je prihrumel okrog 14.30 orkan. Začelo je Uti, vmes je padala debela toča, ki je pobila več šip na oknih in na izložbah. Popadalo je s str«* tudi več opeke. Še celo popoldne je pomaletn grmelo in deževalo, okrog 17. pa je bil nad Celjem in oko- Mladim pianincem članom mladinskih odsekov SPD nudi Slovensko planinsko društvo v času velikih šolskih počitnic, 16 jc mcscca julija in avgusta, še posebne ugodnosti pri prenočevanju. Osrednje društvo je odobrilo znižano prenočnino na skupnem ležišču v Domu na Krvavcu, v koči na Veliki Planini, v Staničevi koči in v Orožnovi koči. V okolišu Slovenjgradca je odobrena znižana prenočnina v Domu na Ple-šivcu, v koči pod Kopo in v koči na Kremžarjevem vrhu. V Karavankah imajo di-jaki-planiuci ugodnosti pri prenočnini v Domu na Kolcali, v Logarski dolini nudi Piskernikovo zavetišče izredne ugodnosti dijakom. V Solčavi so na razpolago dijakom planincem tri ležišča v šolskem poslopju. V Jesenicah dobijo mladi planinci prenočišče pri blagajniku Jeseniške podružnice SPD g. Poharju Ivanu, Ruvardov trg 1. Mladina naj v svojem prostem času v čini večji meri poseča naše gore, ki nudijo najprimernejši oddih. Pazijo naj na predpise krctaiija v obmejnih krajih in hišnega reda v planinskih postojankah. Brez izkaznice mladinskega odseka SPD dijaki ne uživajo ugodnosti v planinskih postojankah. c Po 61. 3. zakona o zaščiti države je bil včeraj obsojen pri okrožnem sodišču v Celju godec Ivan Dobelšek iz okolice Šoštanja na 6 mesecev strogega zapora, 120 din denarne kazni in 500 din povprečnine. • še nekaj dni nas loči od žrebanja loterije koroških borcev, krajevne organizacije v Celju. Žrebanje bo v nedeljo, 21. t. m., popoldne pred Narodnim domom v Celju. Pohitite z nakupom srečk, ki sc prodajajo po 5 din, da si zasiguratc lepe. dobitke, katerih skupna vrednost znaša nad 100.000 din. c Razne nesreče. 22 letna Veronika Moličnik iz Podvežc pri Lučah, hči posestnika, je padla v Solčavi s kolesa in si zlomila desno roko v«llani. — 42 letni dninar Jože Zupančič iz Poljčan se je vračal z Boča. Med potjo se je zakotalil v neki prepad in se poškodoval po glavi in obeh nogah. —■ 27 letni Alojz Kamenik, sm posestnika, jc v Celju padel in si zlomil desno ključnico. — Vsi .se zdravijo v celjski bolnišnici. č Napad. 21 - letnega pos. sina Alojza Novaka iz Vrbnega pri Sv. Juriju pri Gelju je na cesti napadel neki delavec in ga s steklenico udaril po glavi. Zdravi so v celjski bolnišnici. c Umrla je v bolnišnici 68 letna preu-žitkarica Urša Žmaher iz Crnolioe pri Sv. Juriju ob juž. žel. Ptuj p Ukradeno blago je prodajal. Včeraj so privedli v Ptuj nekega storilca iz Apač v Slov. gor., da pokaže stranke, kjer je prodajal ukradeno blago. Tat sc je specializiral na ure. p PluJ se jc zadnji čas precej izpraznil. Dijaštvo sc je razkropilo na počitnice in potovanja. Tudi nekaj družin je odšlo na oddih, toda v mnogo manjši meri, kot običajno ob tem času. Medtem pa jc prišlo v Ptuj zelo malo ljudi, da tukaj preživi počitnice. p R* Jc dozorela. Visoka vročina je v par dneh stisnila rž, da je dozorela. So-daj je žetev v polnem teku. o Strela jc udarila na Škofljici v hišo lesne industrije Franca Martinca in jo upepelila. K sreči so žago rešili pred ognjem. Strela je oplazila tudi neko ženico, la je vedrila ob hiši. o V Času velikih počitnic so uradne ure p n sekciji J1JU k dopoldan. PRVO dalmatinsko grozdje Na splitskem trgu se je te dni pojavilo prvo letošnje grozdje. Kakovost je zelo dobra, cena pa precej visoka. Grozdje prodajajo po 16 din kg. Kco zopet močen naliv z bliskanjem hi grmenjem. K včerajšnjemu neurju nam še dodatno poročajo iz Celja: Včerajšnje neurje s točo je močno prizadelo tudi kraje Babno In Lopato v celjski okolici ter Šmartno v Rožni dolini. V Liscah pri Celju je orkan deloma razkril več bič. Močno je prizadet desni breg Savinje v smeri od Kasaz proti restavraciji Pe-trlček. V mestnem parku jo vihar polomil voč vej in podrl kostanj, ki se jo ! porušil čez damsko kopališče. Vihar jo tudi podrl kostanj pri Sv. Jožefu, ni pa podrl starodavne lipe pred cerkvijo Sv. Jožefa In ne dreves pred pravoslavno cerkvijo. Še danes bo odšla v opustošenc kraje uradna komisija, ki s) bo ogledala škodo in ukrenila vse potrebno glede podpore obupanemu prebivalstvu. Gradnja velikih sadnih kleti in sušilnic Cc l/e 5 let robije za vlome in tatvine Včeraj se je zagovarjal pri okrožnem sodišču v Celju 321etni Maks Koren, po-liajač. brez posia m brez stalnega bivališča, rojen v Breznici pri Prevaljah. Bil je že večkrat predkaznovan. Obtožnica pravi, da je poklicni tat in vlomilec. Že kot 141etni deček je bil kaznovan radi tatvine, ko je bil star 13 let, je sodišče nad njim izreklo zatvoritev. Ko je dopolnil 17. leto, je izvršil več vlomov m tatvin. Sedaj se je tudi zagovarjal radi PREDRZEN ROP NA STAREM GRADU Na*Starem gradu so si včeraj okrog 18. ogledovali razvaline Terezija Cadeževa, njen brat župnik Čadež iz Mekinj pri Kamniku ter njuna sestra Ana Mohorjeva iz Celja. Ko so bili pri vodnjaku na grajskem dvorišču, je pristopil nek mlajši moški in iztrgal Tereziji Cadcževi vpričo njenega brata in sestre iz roko usnjeno torbico z vsebino 400 din gotovine in železniško legitimacijo ter njen klobuk, Prc-drztteš je nato pobegnil. c Tvrdka FVhlerlk Lttfffcr, bižuterija, ki je v Celju poslovala nad 10 let, sc s J. avgustom preseli v Beograd. Strašna nevihta nad Savinjsko dolino vloma in tatvine. Letos 20. maja je vlomil v stanovanje inž. Boška Marjanoviča na Kralja Petra cesti v Celju in ukradel 4700 din gotovine. 25. maja je vlomil v stanovanje Antona Breznika na Lopati, kjer je ukradel 600 din gotovine. Nato je beračil do aretacije. Oba zadnja vloma jc priznal. Sodišče ga je obsodilo na 5 let robije, 5 let izgube častnih pravic in na pridržanje po prestani kazni. c Mlad kolesarski tat, komaj 14 letni mizarski vajenec Leopold K. iz Celja, je bil prijet v Šoštanju, ker je mogistratnemu uslužbencu Ivanu Rojcu v Celju izpred nekega hotela ukradel kolo. Ovaden je sodišču. c Par poskušenih vlomov je bilo v ponedeljek popoldne v hišah na Cankarjevi cesti. Vlomilci so poskušali priti na podstrešja, kar pa se jim ni posrečilo. Vlomi so zadnje dni zopet na dnuvnem redu, policija se trudi, da bi nepridiprave izsledila. V noči na torek jc priredila policija racijo. Prijeli so nekaj postopačev, dclb-mrznežev in vlačug, katerim bodo preiskali obisti. Maribor Našim tovarnam je zmanjkalo bombaža Že večkrat smo pisali, da preživlja mariborska tekstilna industrija prav tako kakor v drugih krajih težko krizo zaradi pomanjkanja surovin. Nekatere tovarne so že omejile obratovanje, da bi rešile delavstvo najhujšega — brezposelnosti. Sedaj pa je pomanjkanje bombaža vedno večje. Pravijo, da so zaloge bombaža že tako izčrpane, da bodo zadostovale samo še za mesec dni, potem pa bodo morale tovarne ali znatno skrčiti obratovanje ali pa ga sploh ustaviti. Žrtvi po- manjkanja surovin sta postali v zadnjem času še Zelenka & C o., ki je morala za nedoločen čas ustaviti obratovanje, ter največja mariborska tovarna Hutter in drug, ki je omejila obratovanje na 5 dni v tednu. Doslej to podjetje še ni preživljalo takšne krize, da bi se to čutilo pri obratovanju, kar pač kaže, da so časi zelo resni. Zato je v Mariboru okoli 7000 tekstilnih delavcev v resnih skrbeli za bodočnost. Z Bleda poročajo, da je tamkajšnja konferenca med zastopniki naših in italijanskih industrijcev bila brezuspešna. Razpravljali so v glavnem o dobavi italijanskega bombaža in o cenah. Italijanski delegati vztrajajo na stališču, da se ne more dovoliti za izvoz ista cena kakor za italijansko potrošnjo. Izgleda da bodo pogajanja nadaljevali uradni zastopniki obeh držav, da bodo vprašanje cene italijanskega bombažnega prediva razčistili, ker nam sicer ne bo mogoče izkoristiti italijanskih uvoznih kontingentov. Meljski drevored, brod in še kaj Nekaj ima Melje, kar ga loči od drugih okrajev, namreč drevored tik ob Dravi. Toda ta drevored ni v ponos, temveč kaže le bedno sliko. Nihče se zanj ne briga, trava prerašča vedno bolj z debelim prahom pokrito pot, na kateri leže celo veliki kupi peska. Ob strani stoji tablica: Odlaganje smeti itd., nadalje vsako žoganje in igranje prepovedano! Mar bi ne bilo lepše, ako bi namesto takih in podobnih tablic postavili raje ob bregu, ki se spušča k Dravi, železno ograjo, pot pa očistili. Potem pa bi ogradili še poseben prostor, nanosili Peska, pa bi imeli mejski otroci majhno igrišče. In ko bi bil tako »drevored« spet pravi drevored, bi postavili vanj nekaj luči in zvečer bi ob Dravi zažarele nove »Benetke«. če si k temu še mislimo godbo v bližnji gostilni in drevored bi postal ponos Mariborčanov. Zdaj pa o brodu! Sem se peljal zadnjič na ono stran Drave in na brodu je bil tudi velik voz, in sicer na sredi. Konji so venomer silili sem in tja in nekateri potniki so glasno izražali svojo ne voljo. Ali ne bi mogli narediti tako, da bi ob strani določili prostor za voz in konje in ga z močno pregrado ločili od drugega potniškega? Ob poti, ki vodi od železniškega mosta proti Pobrežju ob Dravi, se sončijo zdaj mnogi kopalci. Vendar to ni zdravo, kajti Drava na tem mestu nosi še vedno s seboj mazanijo iz kanalov bolnišnice in kaznilnice. Zato bi naj ob Dravi postavili recimo tablice z napisi: Tukaj kopanje dovoljeno! Tukaj ne itd. V tem primeru gre namreč za ljudsko zdravje in vse. kar koli se na tem polju izboljša, je koristno in hvalevredno! Kv. Zanimiva pridobitev našega muzeja Prosvetni minister dr. Korošec je po-jaril mariborskemu muzeju srebrno pašo in srebrno dozo za cigarete, kar mu je poklonil sedanji župan v Aradu v Ro-muniij. Darilo ima za Maribor posebno vrednost, ker je aradski župan dobil čašo in dozo od podrejenih častnikov, ko je poveljeval nekdanji avstrijski armadi v Mariboru. Aradski župan je služil med slovenskimi vojaki in so na čaši in dozi vgravirana znana imena slovenskih mož. PSI VOLČJAKI PREGANJAJO DIVJE KOZLE Že včeraj smo poročali, da se je v Maribor zatekel mlad divji kozel, ki ga je prevzel lovski zakupnik dr. Deruovšek ter ga spustil nazaj v lovišče. Iz Limbuša nam poročajo, da so tam videli dva divja kozla, ki so ju preganjali psi volčjaki. Enega divjega kozla so kar na mestu raztrgali, drugega pa so gnali v mesto. Psi postajajo vedno bolj nevarni divjačini na Pohorju, zato naj oblast v tem poglc-'' napravi red. 4500 DINARJEV IZGUBIL Ludvik Lešnik, pos. iz Reke, je iL julija popoldne ob 17. izgubil na poti 'z Limbuša do Reke iz suknjiča denar-”!co.s 4.500 dinarji (4 bankovci po 1000 m eden po 500 din), prometno knji-Prv5* Sa z evidenčno Štev. 2-130939-19. si ,, nl Hajditelj dobi lepo nagrado. Zgla-,ia! Se na orožniških postajah v Stu-ncih aH v Hočah. cENE NA MARIBORSKEM TRGU iz zadnjega poročila mestnega tržnega iadzorstva posnemamo, da so na našem ugu te-le cene: krompir 2 do 2.25 din, merica 11 do 12 din; čebula 4 do 6 čin, česen 12 do 16 din, zeljc giavice j do 4 din, kumarce komad 1 do 3 din zelena paprika komad 0.50 do 1.50 č,'in, karliola komad 1 do 10 din, ohrovt glavica 1 do 3 din, hren 7 do 0 din kg, bu^ komad 1.50 do -j din, paradižniki 12 din kg, glavnata salata komad 0.25 do 1 din, endivja komad 0.25 do 1 din, koleraba 3 do 8 za J din, fižol v stročju 4 do 5 din kg, luščen grah 3.75 do 5 din liter. Ostale cene so v bistvu nespremenjene. m Drž. učiteljska šola v Mariboru — ■prejem v 1. letnik. Ministrstvo prosvete je odločilo, da se more v 1 letnik vpisali 35 učencev in 35 učenk. Prošnje, naslovljene na ravnateljstvo in kolkovauc z državnim kolkom zn K) din, jo treba pred. Jožili ravnateljstvu do II avgust«. Priložili je treba krstni list in izpričevalo o nižjem leč. izpila {absolventi meščanskih šol izpričevalo n odlično ali prav dobro opravljenem zuvršnem izpitu (»lede zdrav-ia in posluha se bodo prosilci pregledali v sredo, 28. avgusta. Absolventi meščanskih šol bodo opravljali sprejemni izpit slovenščine 20. avg. ('pismeno') in 31. avg. (ustno), iz matematiki; pa 30. avg. (ustno); znali jim jc treba snov, ki jc predpisana za prve štiri razrede gimnazij. — Začetek vsak dan ob 8. — Ravnateljstvo. m Nočna lekarniška služba: od 13. do vključno 19. 1.111, lekarna pri sv. Areliu, Glavni trg 20, tel. 20-05; Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. m Praktični učiteljski izpili na drž. učiteljski šoli v Mariboru bodo prihodnje šolsko leto oktobra, februarja in maja. Za prvi rok naj predložijo kandidati prošnje po uradni poli tako, da bodo dospele d d 30. septembra 1. l.t Izpiti se začnejo v četrtek, 10. oktobra. * Termin jesenske prireditve Ljubljanskega velesejma. Ker je vprašanje termina rešeno, bomo imeli v Ljubljani spel našo velesejmsko prireditev in sicer od 31. avgusta do 9. septembra, na kar opozarjamo javnost in zlasti prijavljene raz-stavljalce pomladanskega velesejma, ki je moral biti odložen. m Podražitev tekstilnega blaga. Banska uprava je odobrila številnim tekstilnim industrijam v Sloveniji zvišanje cen tekstilnih izdelkov. m Prebivalci Koroščeve ulice prosijo občinsko upravo, da bi posvečala tej ulici večjo skrb. Že približno osem dni vozijo z dvovprežnimi vozovi in motornimi vozili neprenehoma zemljo po tej ulici s Huter-jevih stavbišč do travnikov Vinarske šole. Cesta je na debelo pokrita z zemljo in prahom, ki ga veter in različna vozila dvigajo v zrak, tako da je skoro vedno zavita v oblake prahu. Kljub temu škropijo cesto, kakor doslej, samo dvakrat na dan, kar je seveda premalo. m S strehe je padel v Žabjeku 59 letni zidar Ivan Rašl. Dobil je hude notranje poškodbe, ima pa zlomljeni tudi obe roki. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici. m Poročili so se v Mariboru: Vincenc Korošec, sin posestnika, in Neža Unuk, posestnica, Črešnjevec pri Slov. Bistrici; Kares Škerlavaj, gradbeni delovodja, in Karolina Krošel, trgovska nameščenka; Valter l.ah, trgovski pomočnik, in Marija Valentan, zasebnica; Alojz Bizjak, strojni oblikovalec, in Marija Masten, kuharica; Roman Pegan, trgovec, in Alojzija Basjako, zasebna uradnica; Stanislav Hanžel, tovarniški barvar, in Julijana Letonja, zasebna uradnica; Franc Žižek, tovarniški delavec, in Marta Leber, tkalka; Ivan Perger, čevljarski pomočnik, in Justina Pipan, trgovska pomočnica; Andrej Lozinšek, krojač, in Hermina Jurovič; Josip Cvetko- krojač, in Ana Marinič; Ludvik Onkovič, delavec, in Marija Breznik; Franc Imenšek, delavec, in Jožefa Berlič; Oton Šimenc, delavec, in Antonija Lep. m Za paznike-pripravnike v jetnišnici tukajšnjega okrožnega sodišča so imenovani Mihael Aidič iz Slivnice, Maks Kos z Meljskega hriba, Ferdinand Žnidarič od Male Nedelje in Franc Herman iz Raduša. m Žrtev splašenega konja jc postal 23 letni hlapec Josip Klemenšak iz Sp. Korene. Žival ga je brcnila v obraz in mu ga hudo skazila. Poškodovanca šo prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. ZeiSS- stekla samo dipl. optik peteln Kino * Grajski kino. Samo do četrtka „Suniiji-ve žene". Prekrasna ljubavna drama. — Od petka dalje „BcI aml“. * Kino Union. Do vključno petka „Upor-nik Mafadi“, senzacionalni orientalski pu-stolovni film z John \Vayne-jcm v glavni vlogi. * Kino Ksplanade. Danes zadnjič nemški film „Požar na Oceanu'*. — Jutri naj lepše francosko filmsko delo „Povratck ob zori" z Danielle Darrieus. Turnir za prvenstvo SK „V i d m a r j a" Sinoči sc je turnir nadaljeval z 11. ko lom, ki pa položaja bistveno ni spremenilo. Izredno živahen je bil damin gambit Lukeš Fr.—Certalič. Slednji jc »odvzel močan napad ter vdrl z damo v Lukešev tabor. Lukeš je v kritični poziciji spredel okoli nasprotnikove dame mrežo. Certalič je moral dati figuro, da je rešil damo. Po zamenjavi težkih figur pa jc nastala končnica, ki jo jo Certalič le še rešil v rc-mis: — Močno je zaigral Kukovec proti Sonanu, ki v slovanski obrambi ni našel najboljših potez. V srcdiščnici je Kukovec tako nadigral svojega nasprotnika, da je dal damo za dva stolpa, nato pa zagrozil z matom. Tu je padla Sonanu še figura, nakar je Kukovec z lahkoto dobil. — Fro-mov gambit Marvin—Reinsberger je dal zanimivo partijo odprtih linij. Po zamenja- vi dam je izsilil Reinsberger z žrtvijo kvalitete dobljeno končnico. Zaradi popustljive igre pa je Marvinu uspelo, da je dosegel rCmis. — V partiji Lukeš B.—Peče je prišel slednji že v otvoritvi do silne prednosti, ki jo je v srcdiščnici še stopnjeval. Lukeš se je sicer močno branil, toda v končnici jc podlegel. — Ketiš je dobil točko proti Skralovniku brez igre. — Zares mukotrpna pa je bila Siciljanka Senekovič— Gerželj. Slednji jc zaigral zmajev-sko varianto, ki ni imela v sebi nič .,zolajevskega", ampak jc bila izredno pohlevna, da se je Senekovič na daminem krilu izmotal iz težav ter dosegel enakovredno pozicijo. Pri likvidaciji središčne igre je dosegel Gerželj nekoliko ugodnejšo končnico dam in istobarvnih lovcev. Senekovič je moral v obrambo. Po <%lgolrujnem natezanju je slednjič Gerželju uspelo, da je partijo v 6G. potezi dobil. — Partija Ku-sler—Hvalič je bila preložena. — Odigrane preložene partije so dale naslednji rezultat: Kuster—Sonan 1:0. Lukeš Fr.—Hvalič 1:0 in Senekovič—Skralovnik 1:0. — ■ Prihodnje kolo v četrtek. Stanje po lt. kolu: Kukovec 10, Gerželj 8(2), Kuster 8(1), Certalič ti1/«, Lukeš Fr. G Čl), Ketiš 6, Peče 5‘/», Reinsberger 5(1'. Marvin in Sonan 5. Skralovnik 3V2. Lukeš B. 2(1), Senekovič 2 in Hvalič 0 (2) točk. Mariborčani in naša mladina v Bakru »Starodavni« Bakar je ves ož’vel v cvetju slovenske mladine, ki se je od vseh strani naše zelene Slovenije zgrnila semkaj v svoje domove, da si kolektivno v veselem razpoloženju okrepi svoja mlada mehka telesca ter naužije sonca in morskega zraka. V sredo zjutraj je bakarski »ekspres« pripeljal kar v 2 vagonih iz Ptuja in iz Novega mesta 78 mladih, zdravih, veselih deklic in fantov ter 6 starejših zmajev. Ta veličastna armada je zmagoslavno vkorakala v ravno se probujajoči Bakar. Na čelu je korakala postavna in simpatična Vera S. s svojo harmoniko ter igrala vesele komade, da je vse letelo na ulico; kar jih je bilo še v posteljah, pa jo je na vrat na nos skočilo na okna, da vidi to »čudo«, katerega se niso nadejali v tein času. Veselo razpoložena, je korakala ta armada — med njimi seveda tudi ta dolgi Dušan — skozi bratski Bakar ob sinjem morju proti Domu Jadranske Straže, ki je očetovsko sprejel pod svoje okrilje vso to zlato mladino in starino. Tako sta zdaj trboveljski Dom in Dom mariborske Jadranske straže polna ter jc to stanje zagotovljeno do konca sezone, ker zdrava slovenska duša ne pozna sentimentalnosti ter je premagala vse predsodke ter je vsaj mladini priskrbela vese. lo poletje. Tako je prav! Kakor da bi tudi nebo hotelo blagosloviti to slovensko korajžo, so se razpršili črni oblaki in nastopilo je pravo nebeško lepo poletje; sonce jc začelo pripekati, kakor še ni letos sijalo, že prvi in drugi dan so si vsi gosti kazali svoja mlada telesca, kako so pordečila in počrnela. In v Domu je luštno, kakor še ni bilo. Harmonikaški virtuozinji Bogici je prinesla te dni mamica njen instrument in zdaj je cel dirindaj pozno zvečer. Vesela mladina pleše, vriska, prepeva, da jim celo še stare mamice pomagajo. »Kolega« je iz podstrešja prinesel neki stari gramofon, ki daje iz sebe neke čudne glasove, pa je vendar dober za intervale, ko upešata Bogica in Verica . . . »Kolega« pa je virtuoz na gramofonu. Za kakšno pošteno krokarijo pa še ni pravega »materijala«. Mladina se čez dan pošteno utrudi na morju, sončenju in večerni zabavi ter gre pravočasno spat, kar je starejših so pa prestati ali pa — profesorji. Pravi kanoni za krokarijo pridejo baje drugo polovico julija in takrat bodo prišli na račun tudi Todejevič, Hero, Radovani'itd. V soboto opoldne je prišla na ogled v Dom ekskurzija mariborske klasične gimnazije iz svoje velike turneje preko Beograda, Avale, Oplenca, Užic, Sarajeva, Mostara, Metkoviča, Dubrovnika, Kotora in nazaj preko Splita pod nadzorstvom g. prof. Sile in gdč. prof. Klinčeve, V našem Domu se jim je tako dopaulo. da se je g. vodji izneverilo kar 10 dekličin fantičev z gospodično profesorico vred, ki so ostali tukaj ter so prepustili g. pro. fesorja-vodjo z ostalimi klasičnimi dijaki svoji daljni usodi na potovanju v Maribor. Te dni je bil tu v svojem rojstnem kra- ju mariborski industrijalec g. Paliaga s svojo družinico. Pred Todejevičem je v svoji barki — pravi barki, ne takšni, kakor tam v Mariboru iz Jadranskega podruma! — bosonog po domače pripravljal izlet s svojo družinico po morju. — Lahko njemu! . . . O groznem umoru uboge starke ste že čitali. Videl sem tiste 3 nesrečne mladeniče, ki so jo umorili. Peljali so jih k zasliševanju na sodnijo. Lepi, postavni fanti so, a tudi strašno pokvarjeni morajo biti, ker niso kazali prav nobene potrtosti. Strašno! Nečak umorjene starke pa je postal junak v očeh domačih in slovenskih deklet . . . Tu imamo tudi svoj kino, v katerem se prikazujejo celo »novosti«, a odprejo se vrata tega kina samo ob petkih in nedeljah. V petek je cel kino okupirala skoraj samo slovenska mladina. Marjetin semenj, ki je začel v petek, je prinesel zopet nekoliko spremembe v življenje naše mladine. To je največji letni semenj ter se vrši okoli cerkve Sv. Marjete, ki provslavlja svoj cerkveni god. Od vseli krajev pridejo ljudje, da si kupijo svoje potrebščine, česen itd., da se malo poveselijo in — pomolijo. Navadno | pridejo ob priliki tega sejma vsi na svoj | račun. Trgovci in cerkvica. Letos je bolj ! slabo, bo pa drugo leto bolje. Prihodnjo nedeljo, 21. t. m., prideta semkaj ka, 2 novi koloniji, in sicer iz Maribora in iz* Ljubljane, okrog 90 otrok, To bo zopet živžav! J. C. priprav Zanimivosti Gozdno in lesno gospodarstvo v sovjetski Rusiji Skoro 45% vse površine Rusije pokrivajo gozdovi • Rusija, daieč najbolj gozdnata driava sveta - Letni prirastek 600 milijonov m3, sečn a blizu 200 milijonov m lesa sne industrije v Rusiji je še nepregledna, črpa evropski del Rusije, ki je bliže in- Nemška revija »Wirtschaft und Statistik« piše, da znaša celotna površina gozda v sovjetski Rusiji 920 do 950 milijonov ha. Površina, s katere črpajo les, znaša 456 milijonov ha, z zasedbo zahodne Ukrajine in Bele Rusije je ta narastla za nadaljnjih pet milijonov ha. Rusija je tedaj daleč najbolj gozdnata država sveta. Druga, gozdov najbogatejša dežela, Kanada ima le 298.2 milijona ha šume. Skoro 45% vse površine Rusije pokrivajo gozdovi, prostor, ki je večji od vse ostale Evrope. V teh gozdovih je lesa za blizu 30 milijard kubičnih metrov. Letni prirastek lesa znaša skoro 600 milijonov kubičnih metrov. Sečnja znaša blizu 200 milijonov kubičnih metrov na leto, torej komaj tretjino prirastka. Bodočnost le- V evropski Rusiji imajo lesni presežek severne oblasti Karelija, Gorki (bivši Niž ni Novgorod) in Kirov (bivša gubernija Vjatka). Daleč na jug in jugovzhod se vlečejo gozdni pasovi, lesa primanjkuje le v oblasteh Moskve, Kurska; Voroneža, Saratova, Stalingrada, ob azovsko-čmo-morskem primorju, na severnem Kavkazu in v Ukrajini. Večino ruskih gozdov, 86.4% tvori iglasto drevje. Med temi je na prvem mestu macesen s 153 milijoni ha površine, slede jelka in smreka. Gd listavcev je največ brez, ki so tipično drevo severa. Leta 1913. je Rusija proizvajala 60.6 milijona kubičnih metrov industrijskega lesa, zdaj že 201.5 milijona kubičnih metrov. Seveda se mnogo bolj dustriji. Tako pride na 1 ha gozdne površine evropske Rusije 1.21 kubičnih metrov izkoriščanega lesa, v Aziji le 0.10 kubičnih metrov. Zato so za evropsko Rusijo že uvedli zaščitne pasove in nova pogozdovanja. Sovjetske železnice so prepeljale leta 1937. 46.9 milijona ton koristnega iesa. Več kot polovico teh transportov so prepeljali 1500 km daleč. Po vodnih poteh je šlo 35.4 milijona ton lesa. Prihodnje leto nameravajo po rekah prepeljati že 110 milijonov ton lesa, ker so. rečni sistem povezali z npvimi kanali. Rezani les, ki je znašal 1913. še 11.9 milijona kubičnih metrov, je dosegel leta 1937. že vsoto 28.8 milijona kubičnih metrov, so deci vzeli tobak. Kako bomo brez cigar vzgojile otroke? Otrok brez cigare je ves dan nemiren in vpije! ugovarjajo ženice. Ukrep oblastev je segel malo previsoko. V tovarnah delajo namreč že 11 -letni pobalini. Kako se bodo ti zdržali ka-enja, če imajo tobak vedno v rokah. Zahtevajo tedaj, da se zanje ukine prepoved in postavi od 12. na 10. leto... Nove bombnike je naročila Anglija v USA. Gre za nabavo v višini 30 milijonov dolarjev. Letala bodo lahko nosila mnogo večje tovore bomb, kakor dosedanja. Brzi vlak, ki bi hotel doseči sonce, bi moral voziti 70 let po 100 km na uro. V svileni obleki na delo gredo japonske delavke. Tudi državni uradniki so dobili svilene obleke, pa pismonoše in stražniki. Japonske pasemske znamke so tiskane na svilo. To pa zato, da spravijo na trg blago, ki ima zdaj premalo odjemalcev. Gradben! rekordi v Ameriki. V eni uri že stoje hiše. Na temelje postavijo železno ogrodje, vanj vlagajo stene brez žebljev, okna, vrata in drugo. Stene so iz betona, asfalta in klobučevine ter ne p*e«puščajo vode. Hiše stanejo 2500 do- farjev MSteriinek je dospel v USA. Zadnje čase je bival v Portugalski, kjer se je vkrcal na grški parnik in se čez Ocean. Belgijski književnik lja zdaj novi roman, kjer razpravlja o problemih katoliške cerkve. Bencin in papir morajo varčevati v Tur čiji. Vlad% je izdala za to ostre ukrepe. Med Marsom in Jupitrom je 2000 majhnih planetov. Samo lani so jih odkrili 237. Manevriranje nemške podmornice na Atlantiku Od krogel neranjen, od strele zadet Ameriški major Charles Sumerford se je 1918. boril s svojo četo v Franciji. Zahajal je z izvidniško patruljo v najspre-dnn v čudoviti’jasnini je blestel očak Tri-EJav kot že dolgo ne, in vse naše planine, zjutraj še tu in tam pobeljene s sve- ztm snegom, ki pa ga je sonce hitro Popilo. Na cestah proti Bledu in Bohinju je bilo »ves dan- zelo živahno, roji kolesarjev in avto za avtom, pa avtobusi, pa motorji — očividno z bencinom ni več toliko preglavic. Vsekakor sta imela Bled iii Bohinj v nedeljo velik obisk in je tam tudi sicer že lepo Število stalnih letoviščarjev. Podoba je, da sezona le ne bo tako slaba, samo da so enkrat prišli topli dnevi. Voda bohinjskega jezera je še zelo mrzla in le mak) utrjenih kopalcev je, ki se spuščajo vanj. Zakasnilo se je poletje, s tem se je zakasnila tudi le-toviščarska sezona, a če vzamemo v obzir vse okolnosti današnjih nenormalnih razmer, moramo le ugotoviti, da je obisk naših gorenjskih letovišč kolikor toliko živahen. Tujcev ni, zato pa prihaja razmeroma več domačinov kakor druga leta. Našli smo spet sami sebe. a Razstava načrtov za Dom onemoglih na JBokalcah bo odprta v četrtek, 18. t. m., ob il. v Jakopičevem paviljonu. Razstavljeni bodo vsi projekti in bodo pri otvoritvi tudi razdeljene nagrade projektantom. Razstava bo prav nazorno pokazala, kako so si naši arhitekti zamislili la veliki socialni zavod, ki ga prične mestna občina zidati v najkrajšem času. Denar za zidanje jc že na razpolago, saj ga je podarila Mesina hranilnica ljubljanska v pro- rost v. najmodernejših poslopjih pri dobri preskrbi na zdravem zraku prelepe ljubljanske okolice. Večini projektov so priloženi tudi plastični modeli. Razstava bo odprta od 18. do 25. t ni. Vstopnine ni. a Zaradi snažen ja prostorov ' mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici ta urad prihodnji ponedeljek ii> torek, 22. in 23. t. m., ne bo posloval za stranke. a Urad za kontrolo cen je že začel poslovati s 13. julijem v banski palači (oddelek za trgovino, obrl in industrijo). V delokrog lega urada spadajo vsi posli po uredbi o kontroli cen in po pravilniku o opravlja. Se nadalje oddelek obrt in industrijo. . Pa za trgovino, NEPOJASNJENO NAGLA SMRT 15LETNEGA DEKLETA PRI SV. MARJETI OB PESNICI Včeraj ob 17. popoldne so našli na hlevu v senu posestnika in železničarja Josipa Pristovnika v Dragučovi hčerko Anico mrtvo. Imela je navado, da je tu in tam ob poletnih popoldnevih odpočila ter legla v seno. Tako je naredila tudi včeraj ob treh popoldne. Ker še ob 17. ni prišla, so jo šli dramit, toda bilo je zaman. Anica je bila mrtva. Že preko dneva jc tožila o glavobolu. Vzrok smrti bo ugotovila komisija. Nenadna smrt mladega dekleta je silno presunila vse znance, zlasti globoko pa ranila njene užaloščene starše, brate in sestre. prepovedane l Ban banovine Hrvatske dr. šubašič je izdal včeraj zanimivo uredbo, s katero so v bodoče v banovini Hrvatski prepovedane vsakršne intervencije (priporočanje) na pristojnih uradih. Koristna ured. ba se v glavnem glasi- Rak-rana uprave so razile intervencije, ker na eni strani ponižujeio ugled in avtoriteto uradnikov zaradi suma, da tudi oni sodelujejo pri dob;čku profesionalnih intervencionistov, na drugi strani pa otežujejo in onemogočajo izvajanje odlokov v soglasju z zakonom za interese naroda. Uradniki se morajo v svojem delu ravnati samo po zakonu in morajo biti strogo objektivni. Da bi uradnike v izvajanju odlokov zaščitil pred škodljivimi vplivi raznih intervencij ter da b; s? svoje strani pripomogel do hitrejših odločitev v uradnem poslovanju tudi brez intervencij, odrejam: 1. Najstrožje prepovedujem uradnikom in nameščencem, da bi pri svojih tovariših za kogarkoli intervenirali Uradnik, pri katerem bi kak drug uradnik skušal intervenirati, mora intervencijo takoj odkloniti z opozorilom na to mojo odredbo ter o tem takoj pismeno obvestiti svojega predstojnika, ki mora uvesti disciplinski postopek. Proti uradniku, ki ne bi odkloni intervencije drugega uradnika, se mora strogo postopati. 2. V vseh primerih, ko intervenirajo pravni zastopniki, pooblaščeni po zakonskih predpisih, se mora od njih zahtevali predložitev predpisanega pooblastila in to zabeležiti. 3. Posredovanja političnih osebnosti v interesu naroda lahko sprejmejo samo oddeini predstojniki, oziroma starešine uradov. Nobena intervencija za inozemce se ne more smatrati kot posredovanje za interese naroda in je treba v teh primreih postopati, kakor je rečeno pod točkami 2. in 4. Za tujce veljajo samo intervencije njihovih konzularnih zastopstev. 4. Intervencije zasebnikov se ne smejo v nobenem primeru sprejeti ter. se mora proti uradniku, ki bi postopal drugače, uvesti disciplinsko postopanje. 5. Da bi postale sploh vse intervencije nepotrebne, odrejam, da se morajo vse zadeve reševati pri vseh oddelkih banske oblasti pospešeno in strogo po zakonu. Če pa to ni bi bilo mogoče v uradnem roku, se mora podaljšati uradni čas. MALE OGLASE za sobotni ..Večernih", odčal^e ie a peteh popolflne čo 18. ure S*'9iu** Piasecki * LJUBLJENEC ZVEZD 49 Roman iz tihotapskega življenja na blvii poljsko-rutki meji »Zakaj si dremal«, mi pravi Pctrik ne-™ "ejevoijen, toda dvakrat ga ni treba prositi, In že mi pripoveduje oni del iz mjtge, ki sem ga bil prespal. ^ Okoli poldneva se slečemo in sc son-cuno. Ko se vračamo na kosilo, prinašamo s seboj vonj gozda in dobro voljo. Bariča nam streže pri kosilu. Ko sedemo za mizo, poje vsak najmanj za dva Pijemo pivo. Precej časa vodke sploh ne pijemo več... Takole življenje me jc močno okrepilo, ^oda dolgčas mi jc. Petrik in Julek sta vsaj zaposlena. Petrik poučuje nekoliko dijakov, Julek pa pomaga Mužanskeniu, mu je obljubil, da ga nauči urarske pbrti. Le jaz sem praznih rok. Nekajkrat je že bil pri meni Lord in me vabil na 'felo, pa sem mu dejal, da si hočem še ^koliko odpočiti. Večkrat sem povpraševal tovariša, kako sem sploh zašel v njuno stanovanje. **a mi nočeta povedati. Julek mi je rekel: Prikazen nam je sporočila.« In Petrik: kasneje vse izveš!« Nekaj zatajujeta. Toda kaj? Prehudo radoveden pa spet nočem biti. Nekega dne, ko sta bila tovariša zaporna, sem odšel z doma ter se namenil * Saši Veblinu. Sicer sem prav dobro ve- del, da Sase ni doma, ker je odšel z ži-vicem v Radoškoviče, toda rad bi videl Felo. Bila je doma. še vedno je bila prelepa... Tokrat je bila v rožasti obleki, toda bila je nenavadno resna. ,sem stopil v sobo, sem jo našel v družbi Cilke Kočke. Pili sta čaj. Cilka se je neprestano smejala, kažoč lepe bele zobe in rožnate dlesni. »želiš čaja?« nte je vprašala Fela. »Pravkar sem pokosil.« »Prava reč. Sedi. Za skodelico čaja boš menda še našel prostora...« »Bolka pa dolgo ni«, je rekla Cilka. »Zgodaj je še«, ji je pojasnila Fela. Fantje so mi povedali, da je Cilka že delj časa Lordova ljubica. Bolek je sicer za ženo ni maral, toda podoba je, da si Cilka tega ne žene k srcu. Svojega razmerja z Lordom^ ni skrivala, ampak ga je ob vsaki priložnosti še posebno nagla-ševala, spremljajoč Lorda na vsako prireditev. Ko je Fela že pospravljala mizo, je šele prišel Lord. Oblečen je bil zares kot gospod grof: klobuk, bele hlače, lakaste polčevlje, japonsko samoveznlco in barvast jopič. »Moj poklon«, je pozdravil Lord s praga. Cilka se je pognala izza mize kot pfe-i ro ter stekla k Lordu. Objela ga je z golimi rokami okoli vratu in ga večkrat poljubila na usta. Lord jo je dvignil v naročje ter jo zasukal po zraku. Fela sc je komaj vidno nasmehnila ter sc zagledala v me. Odgovoril sem ji s smehljajem. Odšli smo v mesto. Precej ljudi smo srečali. Vsi so se ozirali za Felo, kar mi je močno laskalo. Fela je imela v ušesih uhane z velikimi biseri. Na grudih pa dragoceno zaponko. Prsti so se bleščali v prstanih. Da, dekleta so nečimurna. In Saša je poskrbel, da je Fela sijala v dragotinah. k čedalje več ljudi smo srečavali. Z znan ci smo se pozdravljali. Blizu cerkve sem opazil Alfreda. Pod roko jc vodil Klado in ji vneto govoril. Dekle se jc glasno smejalo. Pogledal sem Felo. Ponosno je namršila obrvi... Približali smo se Alfredu in Kladi. Nenadoma me je Klada opazila. Smeh ji je zamrl na ustnicah. Lord je dejal: »Moj poklon, gospodična Klada!«- < Alfred se je stresel ter se odmaknil. Fela je prikimala. Po povratku iz Sovjetijc nisem bil še pri Kladi. Sedajle sem jo prvič videl. Sicer sem jo nameraval takoj po povratku obiskati, a sem bil izvedel, da hodi z Alfredom. čedalje sem se o tem prepričal na lastne oči.. !n še bolj sem se v duhu približal Feli. Vedel sem, da jc za njo lazil Alfred dve leti, pa brez uspeha. Ni ga marala, četudi ji je večkrat ponujal ženitev. »Pametno-in ponosno dekle!« sem pomislil. Fela in Cilka sta odšli v cerkev, z Lordom pa sva se začela sprehajati med fanti. Na obeh stopniščih so stala dekleta. Pristopil je k nama Jurlin. Pozdravil naju je ter zlobno pljunil na čevlje starejšega Alfredovega, brata, Albina, ki je stal tik ob nas. Albin je zardel ter nervozno prestopal. ^ »Oprostite, Albin!« je mirno rekel Jurlin. »Prosim«, jc zagodrnjal Albin ter si s papirjem otiral opljuvan čevelj. Približal sc je tudi KrisaJ »Verjetno mu ni prav, da si mu pljunil na čevelj«, je pripomnil; izzivalno. K Albinu so pristopili njegovi bratje, toda Krisa je nadaljeval': , , , »Zakaj otiraš s; papirjem? Poliži z jezikom! Potlej bo (Teveij sijal ko sonce! In ljudje si. bodo mislili: to vam je knez in ne sin branjevca!« • , , Alinčukovi so se zardeli odstranili. Jurlin se jc obrnil k Lordu:. ' »Se dva fanta, bi/potreboval. Precej blaga je, a nimam nikogar!« »Mar ni v mestu: dovolj fantov?« »Vsakogar ne maram.« »Ali bi ne šel?« me je vprašal Lord. Nekaj časa'sem 'tehtal. Denar je šel h kraju. Treba bo seči po delu.' Brezdelje mi je že presedalo. »Kdaj greš?« sem vprašal Jurlina. ŽENSKI KOTIČEK POUK SLUŽBO DOBI DENAR RAZNO VOZILA OBRT - TRGOVINA STANOVANJE ODDA POHIŠTVO OPREMA SOBO ODDA EKSPfcKIMtfNT. PUHOCftAtOlOCi naS život I OKULTNE TAJNE LOKAI Kdor hoče Imeti odgovor na male oglase naj pošlje din 3.— v znamkah na oglasni oddelek »Večernika«. MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo najceneje pri Š Ketiš-u. Stolna I. 11406-18 kovčke, kopalne torbice, nahrbtnike itd. priporoča Ivan Kravos Maribor, Aleksandrova cesta 13. 5164-18 HALO! Vsako sredo, četrtek in petek dobite jagnjetino in ovčje meso v mesariji Šerbec, Studenci, tel. 29-33. 5454-1 za pogasitev požarjev s specialno kemijsko zmesjo ASTROLOŠKA SPECIALISTKA Mme. FELICITAS za kratek čas v Mariboru ter sprejema dnevno Sodna 26, III-8. 5448-18 za skloniiča proti napadom iz zraka Izdeluje tovarna »UNION", Zemun. RadniCka br. t Telefon 37-066 Kupujem dnevno vsako množino lepih BRESKEV, HRUŠK 4 IN JABOLK za razpošiljanje po najvišjih cenah. Josipina Bole, sadje in zelenjava na veliko, Maribor’ Koroška c. 20, na dvorišču. 5452-23 Dijak išče INŠTRUKTORJA iz matematike za 6. razred realne gimnazije. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Matematika«. 5459-21 Continental Rabim DEKLO za takoj, plačam 200 din. — Glebov, Krčevina 7, za Kalvarijo. 5446-2 VELIKO KUHINJO in sobo takoj oddam. Studenci, Kralja Petra c. 24. 5426-5 KUMARCE za vlaganje, edina trajnočvr-sta sorta. Prednaročila prevzame Josip Krempl, Radvanje. 5416-18 Kdo mi posodi 5000—6000 DINARJEV na 6-mesečno odplačilo Za sigurno protivrednost. — Za obresti oddam zastonj ta čas čisto, separirano sobo v parku in bližini kolodvotra. Ponudbe na ogl, odd. »Večernika« pod »Obresti«. 5445-12 Dobra FRIZERKA dobi stalno službo- Pismene ponudbe pod »Stalno« na ogl. odd. »Večernika«. 5453-2 KUHARICA samostojna, zdrava, poštena, srednje starosti, dobi službo v večjem trgu od danes do konca avgusta. Predstavi naj se v Mariboru, Wildenrainer jeva 14, pritličje. 5461-2 Lepo sončnato TRISOBNO STANOVANJE v novi hiši Slovenska 37 se odda takoj. Povprašati Go-spojna 13. 5456-5 AKO RABITE SLIKE v prvovrsni izdelavi za legitimacije in portrete hitro, poceni. Vam nudi Foto »Jana«, briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup Oddam DVORIŠČNO STANOVANJE sobo in kuhinjo. Studenci, Krpanova ul- 27. 5462-5 na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ul. 30 Mublfana, Prešernova ni. 44 Prodam moderen globok OTROŠKI VOZIČEK Gregorčičeva 24-1. levo. »KERAMIKA« Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, prodno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo- Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 Maribor. Gosposka ulica 15 Oddata se s 1. avgustom 2 TRISOBNI STANOVANJI z vsem komfortom v novi hiši v sredini mesta. Naslov v ogl- odd. »Večernika«. 5284-5 ZA VLAGANJE SOČIVJA BREZ KUHANJA, ZANESLJIVO konzervira VLOŽENE KUMARCE. GOBE »KANC in ostale knjige o prejmete v veliki [ČROOEBIJl MODERNA SPALNICA skoro nova, poceni na prodaj. Gregorčičeva 14, vrata 6 _____________________5460-17 Ugodno prodam OGLEDALO IN UMIVALNIK (mušl), popolnoma nov. Vtvra šati Valvazorjeva 30, pri fri-zerju. 5457-17 SOBA lepo opremljena s posebnim vhodom se odda dvema gospodoma 1. avgusta. Vprašati Kejžarjeva 4, Melje. 5431-8 Maribor, Aleksandrova cesta 13 Telefon štev. 25-45. GOSPOD Išče za čas od' 22. julija do 25. avgusta mirno, separirano snažno, opremljeno sobo sredi mesta- Pon. na ogl, odd. »Večernika« pod »Posavčan« 5458-9 Lepo prilegajoče UPRAVA ZDRUŽENJA PREVOZNIŠKIH OBRTOV V MARIBORU naznanja, da je danes po daljši bolezni preminul naš član, gospod kopalne kostume kopalne kape in čevlje ALBERT HERGOLD ZNAMENITI GRAFOLOGI prinaša po ugodnih cenah avtoizvošček in posestnik Pogreb dragega tovariša se vrši v četrtek, dne 18. julija 1940, ob 17 iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. V Mariboru, dne 16. julija 1940. se je odločil izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnjost v življenju drugih ne glede na razdaljo meji na Čudovitost. Grafolog KARMAH Vam pove po resnici vso Vašo usodo, kdaj lahko dosežete uspeh ali najdete srečo tako v pogledu ljubezni, trgovine, loterije itd. Njegov popis minulih, sedanjih in bodočih dogodkov vzbudi Vaše začudenje in presenečnje. Ne bodite otožni in ne jadikujte, vse se o. pravem času obrne na bolje. F. T, KARMAH, ki se sedaj nahaja v Mariboru, sprejema obiske v hotelu »ZAMOftC« vsak dan od 9.—12. ure in od 3.—7. ure zvečer. Kupci knjige »NAŠ ŽIVOT 1 OKULTNE TAJNE«, imajo pravico na brezplačne nasvete. N. B. Ostane samo par dni! Dobro vpeljana MLEKARNA IN BRANJERIJA velik lokal, pripraven za kakršnokoli trgovino, na prometni točki ugctdno na prodaj. Ofcrte pod »Ugodna prilika« na ogl. odd. »Večernika«. 5444-10 Gosposka ulica LOKAL iščem za delavnico v mestu ali bližini. Ponudbo pod »Obrtnik« na ogl. odd, »Ve-černvka«. 5442-10 V globoki boli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš dobri soprog, oče, stari oče, stric, gospod franc umrl v Ljubljani dne 15. julija v starosti 70 let. Zemeljski ostanki so pripeljani v Maribor, kjer bo pogreb v četrtek, ob 16.30. uri izpred mrtvašnice na Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo v petek, ob 6. uri v magdalenski cerkvi. Maribor, dne 17. julija 1940. žalujoča soproga Marija, dr. Miro, Mimi poročena Ivanuša, Herman, otroci. Bruno Ivanuša, zet, llonka Oullč, snaha, Anamarija, vnukinja. Kupim HIŠO v centru Marbora z vrtom. Plačam do 120-000 din takoj. Gamzer. Zg. Kungota 50. 5418-11 Kupim SADOVNJAK z vinogradom v okolici Mari bora. Cena do 120.000 din, Ponudbe na ogl. odd. »Večer nika« pod št. »5451«. 5451-11 Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d.f predstavnik STANKO DETELA v Mariboru, us vračajo. - Uredništvo In upravat Maribor, Kopališka ulica 6. - Telefon uredništva štev. 25-67, In uprav« Štev. 28-67. - Oglasi po ceniku. — Rokopisi se Poštni čekovni račun štev 11. 40«. Spori Beograjski in zagrebški teniški igralci v Mariboru Sezona tenisa je v največjem razmahu. Zanimive prireditve belega športa se vrstijo druga za drugo in kažejo lep razvoj tenisa pri nas. Tudi rezultati teh borb so prav lepi. Po uspešnem gostovanju naših teniških igralcev v Beogradu bodo nastopili v Mariboru gostje iz Beograda in Zagreba. Tako bo zanimivo srečanje elitne ekipe BTK iz Beograda in ISSK Maribora pritegnilo 23. in 24. t. m. gotovo mnogo prijateljev belega . športa na naša teniška igrišča. Beograjčani bodo nastopili s favoritoma Branovičem in Borisom Smerdujem, Mariborčani pa bodo postavili na igrišče tudi najboljše moštvo. 28. t. m. bo v Mariboru odločilna borba za jugoslovansko prvenstvo moštev med zagrebškim ATK in ISSK Mariborom. Takrat bosta nastopila tudi z elitno ekipo Palada in Mitič. Teniška ekipa ISSK Maribora se že sedaj temeljito pripravlja na obe trdi borbi. Danes ob 15. bo tekma med obema mariborskima ekipama. V prvi garnituri bodo nastopili Albaneže, Korenčan, Škapin in Tončič, v drugi pa Kirfiiš, Vute, Bergen l in Voglar. 20. m 21. t. m. bodo Mariborčani sodelovali na teniškem turnirju v Planici. s Popularno desno krilo ISSK Maribora, Miloš Ogrizek je napravil le dni mojstrski izpit iz galvanoplastične stroke. Nevihta nad Zagorjem Včeraj popoldne je divjala nad Zagorjem ob Savi huda nevihta. Na več krajih se je utrgal oblak in voda je napravila mnogo škode. Debela toča je oklestila drevje in polja. Silni nalivi so povzročili poplavo. Nekemu kmetu je voda odnesla tri prašiče s svinjakom vred. Na pomoč so prihiteli gasilci, ki so reševali ljudi in živino. Zagorje je bilo podobno jezeru, k je poplavilo hiše in polja.