375 Farm Vestn 2024; 75 1Uvod Farmacevtska tehnologija ima tako v domačem sloven- skem prostoru kot tudi v tujini velik ugled. »Ljubljanska šola farmacevtske tehnologije«, ki je in še vedno botruje uspešnemu strokovnemu razvoju tako na pedagoškem kot raziskovalnem in industrijskem razvojno-aplikativnem področju, stoji na temeljih, ki sta jih postavila prof. dr. Bohinc in predvsem prof. dr. Šmid - Korbar in jih nadgra- jujejo njuni mlajši sodelavci na Katedri za farmacevtsko tehnologijo in strokovnjaki iz industrije oz. galenskih labo- ratorijev. Ob njenem častitljivem jubileju se njeni učenci in nekdanji sodelavci s spoštovanjem in hvaležnostjo oziramo nazaj na njeno delo in prispevek k razvoju farmacevtske stroke. Temelje Katedre za Farmacevtsko tehnologijo je postavil prof. dr. Pavle Bohinc, ki se mu je leta 1961, tj. v prvem letu po ustanovitvi popolnega štiriletnega študija farmacije na Univerzi v Ljubljani, kot asistentka pridružila prof. dr. POGLED NA DELO IN PRISPEVEK PROF. DR. JELKE ŠMID - KORBAR K RAZVOJU SLOVENSKE FARMACEVTSKO- TEhNOLOŠKE STROKE SKOZI OČI FARMACEVTSKE INDUSTRIJE ThE WORK AND CONTRIBUTION OF PROF. DR. JELKA ŠMID - KORBAR TO ThE DEVELOPMENT OF SLOVENIAN PhARMACEUTICAL TEChNOLOGY PROFESSION ThROUGh ThE EYES OF ThE PhARMACEUTICAL INDUSTRY AVTORJA / AUThORS: prof. dr. Franc Vrečer, mag. farm.1,2 dr. Aleš Rotar, mag. farm.1 1 Krka, tovarna zdravil, d.d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, Slovenija 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana, Slovenija NASLOV ZA DOPISOVANJE / CORRESPONDENCE: E-mail: vrecer@siol.net POVZETEK Profesorica Jelka Šmid - Korbar je pustila v sloven- ski farmacevtski stroki nedvomno velik pečat in pri- spevala k razvoju številnih področij znotraj farma- cevtske stroke. Njena vizija in dolgoletno predano delo na raziskovalnem, pedagoškem in strokovnem področju je pomembno prispevalo tudi k razvoju slovenske farmacevtske industrije. KLJUČNE BESEDE: farmacevtska tehnologija, prof. dr. Jelka Šmid - Korbar ABSTRACT Professor Jelka Šmid - Korbar undoubtedly left a big mark on the Slovenian pharmaceutical profes- sion and contributed to the development of many areas within the profession. her vision and extensive work in the research, educational fieldsand contri- buted to the development of Slovenian pharma- ceutical industry. KEY WORDS: pharmaceutical technology, prof. dr. Jelka Šmid - Korbar S TR O K O V N I Č LA N K I 376 Farm Vestn 2024; 75 bila pomembna za znanstveni in raziskovalni napredek ka- tedre oz. njenih sodelavcev ter hkrati zanimiva za industrij- ske projekte, npr. oprema na področju reologije (viskozi- meter) in kasneje termične analize (slika 1). Posebej termična analiza je ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja na široko odprla sodelovanje s partnerji iz slovenske industrije na številnih razvojnih projektih. To je omogočilo miselni preskok na področju razvojnega dela v industriji in uveljavitev novega področja predformulacijskih študij ter usmeritev razvojnih strokovnjakov v poglobljeno razumevanje fizikalno-kemijskih procesov, ki potekajo v farmacevtskih oblikah med njihovo izdelavo oz. pri njihovem shranjevanju, kar je prispevalo k še uspešnejšemu razvoj- nemu delu v farmacevtski industriji. Uspešno sodelovanje na aplikativnih razvojno-raziskovalnih projektih s slovensko farmacevtsko industrijo, še posebej na področju termične analize, je omogočilo nakup nove raziskovalne opreme na Katedri, ki je bila v danih časih unikum v Sloveniji in je bila kot taka posebej zanimiva za nadaljnje sodelovanje s slo- vensko industrijo. Takšen primer je nakup vrtinčnoslojnega oblagalnika Aeromatic Strea v začetku devetdesetih let Jelka Šmid - Korbar. Skupaj sta študente farmacije učila osnov oblikovanja zdravil najprej v zelo bornih prostorih v kleti tedanje Realke na Vegovi ulici v Ljubljani in kasneje, po preselitvi fakultete, v boljših, čeprav ne optimalnih pro- storih »Stare tehnike« na Aškerčevi cesti. Prof. Bohinc je pripravil tudi prva skripta za predmet Farmacevtska teh- nologija, ki so dolga leta služila številnim generacijam štu- dentov Fakultete za farmacijo v Ljubljani kot temeljno štu- dijsko gradivo. V teh začetnih letih sta prof. Bohinc in prof. Šmid - Korbar postavila tako strokovne kot organizacijske temelje za delovanje stroke in Katedre. Skupno delo je po letu 1968 nadaljevala prof. Šmid - Korbar, ki je Katedro za farmacevtsko tehnologijo strokovno in postopoma tudi ka- drovsko ojačala ter jo predvsem usmerila v mednarodni prostor (1,2). Prof. dr. Šmid - Korbar je v času svojega de- lovanja na fakulteti postavila številne mejnike, tako je bila prva izvoljena asistentka na farmacevtskem področju in prva doktorica farmacevtskih znanosti (3). S svojo odlo- čnostjo, karizmatičnostjo in prepotrebno »trdo kožo« je navkljub številnim preprekam, s katerimi se je srečevala na svoji akademski poti, tlakovala pot za številne raziskovalke in pedagoginje, ki so se vključile v akademsko okolje na Fakulteti za farmacijo. 2 pogled indUStriJSkih razvoJnikov na delo prof. dr. Jelke Šmid - korbar 2.1 PEDAGOŠKO DELO IN SODELOVANJE V RAZVOJNIh PROJEKTIh Na pedagoškem področju je prof. dr. Jelka Šmid - Korbar postavila temelje sodobne farmacevtske tehnologije in s tem bistveno doprinesla k dobri strokovni podkovanosti diplomantov fakultete na tehnološkem področju, kar je go- tovo prispevalo k uspešnemu razvoju stroke kot tudi slo- venske farmacevtske industrije in galenskih laboratorijev slovenskih lekarn. Njeno razumevanje potreb slovenske industrije – tako farmacevtske kot tudi druge, je pripomoglo k začetku dokaj intenzivnega sodelovanja na raziskovalno- razvojnem področju med Katedro za farmacevtsko tehno- logijo in industrijo vključno z obema slovenskima farma- cevtskima podjetjema – Krko in Lekom. Skupaj s svojimi sodelavci je skrbela za nakupe raziskovalne opreme, ki je PO G LE D N A DE LO IN P RI SP EV EK P RO F. DR . J EL KE Š M ID - KO RB AR K R AZ VO JU S LO VE N SK E FA RM AC EV TS KO -T Eh N O LO ŠK E S TR O KE S KO ZI O Č I F AR M AC EV TS KE IN DU ST RI JE Slika 1: Primer aparature za dinamično diferenčno kalorimetrijo in izpisa termične analize. Vir fotografije: arhiv podjetja Krka, d.d., Novo mesto. Figure 1: Example of Dynamic Scanning Calorimeter apparatus and print out of thermal analysis. Photo from the archive of company Krka, d.d., Novo mesto. prejšnjega stoletja, ki je omogočil na Katedri intenzivno ra- ziskovalno delo na področju oblaganja pelet. V omenjenem raziskovalnem delu generirano znanje in izkušnje so sode- lavci Katedre uporabili v številnih aplikativnih projektih s farmacevtsko industrijo. V teh projektih pridobljeno znanje so v obeh slovenskih podjetjih prelili v uspešne razvojne projekte in številna uspešna generična zdravila, temelječa na peletah. Kasnejša dopolnitev opreme za oblaganje pelet na Katedri z laboratorijskimi sistemi vrhunskih proizvajalcev (slika 2) je in še vedno predstavlja odlično materialno- tehnično osnovo, ki omogoča spoznavanje procesov vrtin- čnoslojnega oblaganja in granuliranja tako študentom kot tudi poglobljeno raziskovalno in razvojno delo raziskovalcev s Katedre in industrije. Ekspertiza na področju oblaganja, ki so jo ustvarili mlajši sodelavci Katedre, prof. dr. Stanka Srčiča, prof. dr. Roka Dreua, dr. Roka Šibanca, asist. dr. Zorana Lavriča in drugih, omogoča Katedri pridobivanje in uspešno izvajanje aplikativnih industrijskih projektov ter di- seminacijo te ekspertize v industrijo. Dolgoletni raziskovalni uspehi in velika ekspertiza sodelavcev katedre in slovenske farmacevtske industrije na področju izdelave pelet upravi- čuje naziv za katedro »Ljubljanska šola peletiranja«. 2.2 RAZVOJ FARMACEVTSKO TEhNOLOŠKEGA TIMA NA FAKULTETI ZA FARMACIJO IN MEDNARODNO SODELOVANJE Prof. dr. Šmid - Korbar je okviru možnosti skrbela za kadrovsko krepitev katedre. V letu 1977 sta se kot asistenta katedri pridružila prof. dr. Stanko Srčič in prof. dr. Julijana Kristl, kasneje še prof. dr. Franc Vrečer, prof. dr. Mirjana Gašperlin, prof. dr. Saša Baumgartner, prof. dr. Odon Plan- 377 Farm Vestn 2024; 75 S TR O K O V N I Č LA N K I Slika 2: Primer oblagalnika pelet (polindustrijska oprema). Vir fotografije: arhiv podjetja Krka, d.d., Novo mesto. Figure 2: Pelet coater (semiindustrial scale). Photo from the archive of company Krka, d.d., Novo mesto. inšek, prof. dr. Janez Kerč, mag. Liljana Zwittnig Čop, prof. dr. Rok Dreu, dr. Natalija Škrbina Zajc, dr. Robert Pišek in številni drugi mlajši sodelavci. Ob tem je pomembno, da je podpirala prehode raziskovalcev s katedre v industrijo – npr. prof. Kerč in mag. Zwittnig Čop sta se zaposlila v Leku, prof. Vrečer, dr. Natalija Škrbina Zajc in dr. Robert Pišek pa v Krki. Katedra je z ohranjanjem dobrih stikov z omenjenimi raziskovalci še krepila razvojno-raziskovalno sodelovanje in prenos znanja ter raziskovalnih izkušenj v industrijo. Profesorica Šmid - Korbar je s svojim ugledom in komuni- kacijskimi sposobnostmi vzpostavila številna sodelovanja z uglednimi strokovnjaki/profesorji oz. raziskovalno-pedago- škimi ustanovami v tujini. Med njimi je potrebno posebej iz- postaviti njeno sodelovanje s prof. hüttenrauchom z Univerze v Jeni, prof. Jungingerjem z Univerze v Leidnu, prof. Dittge- nom z Univerze v Greiswaldu, prof. Rupprechtom z Univerze v Regensburgu in prof. Erősom z Univerze v Szegedu, ki je omogočilo bistveni strokovni napredek Katedre in njenih so- delavcev. S svojim mednarodnim ugledom je pomagala tudi svojim sodelavcem k vzpostavitvi novih sodelovanj v med- narodnem okolju, s čimer je bistveno prispevala k medna- rodni prepoznavnosti Katedre in tudi slovenske farmacije. V časih, ko je bilo težko dobiti materiale za raziskovalno delo iz tujine, je s svojim ugledom in sodelovanjem s posameznimi proizvajalci pomožnih snovi omogočila mlajšim sodelavcem na Katedri dostop do takrat raziskovalno zelo aktualnih ma- terialov/pomožnih snovi, ki so mladim raziskovalcem omo- gočile mednarodno odmevne raziskovalne rezultate. 2.3 RAZISKOVALNO DELO IN NJEGOV ŠIRŠI POMEN ZA FARMACEVTSKO STROKO Profesorica Šmid - Korbar je bila pionir na mnogih razi- skovalnih oz. strokovnih področjih. Že zelo zgodaj, v za- četku 80. let prejšnjega stoletja, je raziskovalni pogled Ka- tedre usmerila v raziskave strukture poltrdnih farmacevtskih oblik, predvsem gelov polimerov na osnovi derivatov me- takrilne kisline (6, 7). V nadaljevanju je s sodelavci povezala strukturne raziskave poltrdnih sistemov s sproščanjem zdravilnih učinkovin (8), kar je bilo v tistem času novost in preboj v takratnem okolju Jugoslavije, s čimer je dosegla veliko prepoznavnost tudi v mednarodnem okolju. Na ta način je pogled raziskovalcev na področju farmacevtske tehnologije usmerila iz študija makroskopskih lastnosti far- macevtskih oblik v razumevanje interakcij med sestavinami v farmacevtskih oblikah na molekularni ravni kot temelj za razumevanje lastnosti farmacevtskih oblik. Raziskovalce na Katedri je spodbudila k raziskovanju povezav med mo- lekularnimi strukturnimi značilnostmi farmacevtskih oblik s sproščanjem in absorpcijo zdravilnih učinkovin (9). Ta mi- selni preskok je bil povezan z razvojem drugih področij znotraj farmacevtske stroke in znanosti oziroma kateder in raziskovalnih skupin na fakulteti, zlasti farmacevtske kemije in biofarmacije. Trend poglobljenega razumevanja povezave med molekularnimi in partikulatnimi lastnostmi zdravilnih učinkovin in pomožnih snovi na farmacevtsko-tehnološke procese ter lastnosti končnih farmacevtskih oblik je bi- stveno prispeval k uspešnemu razvoju industrijske farma- cevtske tehnologije v 90. letih v slovenski farmacevtski in- dustriji in njenem skokovitem razvoju. Katedra za farmacevtsko tehnologijo je pod vodstvom pro- fesorice Šmid - Korbar v farmacevtsko stroko vnesla tudi študij pojavnih oblik zdravilnih učinkovin in pomožnih snovi (10, 11). Prav tako so sodelavci Katedre skupaj s profeso- rico preko raziskovalnega dela in sodelovanja s farmacevt- sko industrijo v stroko uvedli predformulacijske študije, vključno s študijami fizikalno-kemijske kompatibilnosti zdra- vilnih učinkovin in pomožnih snovi v farmacevtskih oblikah, posebej trdnih (12). Zelo pomembna je tudi njena podpora sodelavcem pri odpiranju novih raziskovalnih področij zno- traj farmacevtske tehnologije, katerih izsledki so preko pre- nosa znanja iz akademskega v industrijsko okolje prispevali k uspešnemu razvojnemu delu v obeh slovenskih farma- cevtskih podjetjih, tj. Krki in Leku. Sem gotovo sodijo razi- skave fizi- in kemisorbatov zdravilnih učinkovin na trdnih nosilcih, ki so odprle področje uporabe trdnih disperzij v farmacevtskih izdelkih (13–15) in raziskave novih farma- cevtskih oblik – od liposomov (16) in drugih nanodelcev, preko oralnih filmov (17) do hidrodinamsko uravnoteženih trdnih farmacevtskih oblik (18). Pomembne so tudi razi- skave uporabnosti modernih analiznih metod pri poglo- bljenem študiju lastnosti farmacevtskih oblik, interakcij med zdravilnimi učinkovinami in pomožnimi snovmi ter zdravil- nimi učinkovinami in biološkimi sistemi (9, 19, 20). Z današnjega zornega kota je posebej zanimivo še po- dročje uporabe poglobljenih metod analize in uporabe po- datkov. V času, ko so bile multivariantne analize podatkov in simulacije v povojih, je profesorica Šmid - Korbar z razi- skovalci na Katedri že uvajala omenjene metode, na primer nevronske mreže, v raziskovalno delo (21). 2.4 MENTORSKO DELO Profesorica Šmid - Korbar je bila mentorica številnim štu- dentom Fakultete za farmacijo tako na dodiplomskem kot podiplomskem študiju. S svojimi usmeritvami je pomagala 378 PO G LE D N A DE LO IN P RI SP EV EK P RO F. DR . J EL KE Š M ID - KO RB AR K R AZ VO JU S LO VE N SK E FA RM AC EV TS KO -T Eh N O LO ŠK E S TR O KE S KO ZI O Č I F AR M AC EV TS KE IN DU ST RI JE Farm Vestn 2024; 75 študentom k večji strokovnosti, jasnosti in jezikovni ustrez- nosti njihovih nalog, hkrati pa je sprejemala utemeljene drugačne poglede na strokovna oz. znanstvena vprašanja, s čimer je krepila našo strokovno samostojnost in nam študentom omogočila tako strokovno kot osebnostno rast. Mnoge študentske naloge, pri katerih je sodelovala kot mentorica, so prejele Krkine nagrade in tudi druga priznanja (22). Mnogi njeni mentoriranci so postali pomembni pro- motorji farmacevtske stroke in uspešni strokovnjaki bodisi na Fakulteti za farmacijo, v farmacevtski industriji ali v le- karniški dejavnosti. 3 področJe SlovenSke farmaCevtSke terminologiJe Med pomembne aktivnosti in osebne uspehe prof. Šmid - Korbar gotovo šteje tudi njeno delo na terminološkem po- dročju. Prof. Šmid - Korbar je zelo aktivno sodelovala v delu komisije za Slovensko farmacevtsko tehnološko ter- minologijo, ki je bila ustanovljena v okviru Sekcije farma- cevtskih tehnologov Slovenskega farmacevtskega društva od njenega začetka v letu 1994. S svojo ekspertizo na ter- minološkem in farmacevtsko-tehnološkem področju pro- fesorica Šmid - Korbar od leta 1996 sodeluje v delu Komi- sije za pripravo nacionalnega dodatka k Evropski farmakopeji in pomaga k njenemu uspešnemu delovanju. Kot urednica pa je sodelovala tudi v pripravi prvega Slo- venskega farmacevtskega slovarja v knjižni obliki. 4 Sklep Profesorica Jelka Šmid - Korbar je in bo puščala jasno in močno sled v slovenski farmaciji in še posebej farmacevtski tehnologiji. Številne generacije študentov »Ljubljanske šole farmacije« smo ji hvaležne za znanje, zgled tako na stro- kovnem kot življenjskem področju in njeno odločnost v skrbi za dobro stroke. Profesorica je za svoje dosežke na znanstvenem, strokov- nem in pedagoškem področju prejela številna priznanja, od imenovanja Univerze v Ljubljani v naziv zaslužne profe- sorice, do Minařikovega odličja s strani Slovenskega far- macevtskega društva. Profesorica Šmid - Korbar si zaradi svoje vizije, vztrajnega pedagoškega in poglobljenega raziskovalnega dela zasluži posebno mesto pri razvoju farmacevtske stroke in znanosti, tudi zaradi njenega pomembnega vpliva na razvoj sloven- ske farmacevtske industrije. 5 literatUra: 1. Intervju – prof. dr. Jelka Šmid Korbar. https://www.sfd.si/novica/intervju-prof-dr-jelka-smid-korbar/ zadnjič pregledano 22.10.2024 2. Zbornik ob 50-letnici enovitega študija farmacije na Slovenskem 1960-2010. 2010: 47-52 3. Zbornik ob 50-letnici enovitega študija farmacije na Slovenskem 1960-2010. 2010: 132-134 4. Kristl J. Zaslužna profesorica dr. Jelka Šmid Korbar v tretjem življenjskem obdobju, dvajset let potem. Farm. vestn. 2019;70:395-396 5. Srčič S. Prof. dr. Jelka Šmid Korbar farmacevtska tehnologinja 70. Let. Farm. vestn. 2004;55:615-616 6. Srčič S, Šmid-Korbar J, Kristl J. Rheologische Untersuchungen der Struktur von Eudispert Natrium und Eudispert- Triäthanolamin Hydrogelen. Acta pharmaceutica technologica. 1980;26(2):121-127 7. Dittgen M, Šmid-Korbar J, et all. Einfluß der Quasiviskosität und der Fließgrenze auf die Arzneistoffdiffusion aus Polymethacrylathydrogelen. Pharmazie. 1983;38(6):396-399 8. Šmid-Korbar J, Kristl J, Srčič S. Einfluß einiger physikochemischer Parameter auf die Wirkstofffreisetzung aus PMMA-Salz-Hydrogelen. Pharmazie. 1984;39(9):606-608 9. Kristl J, Pečar S, Šmid-Korbar, J, Demšar F, Schara MV. Drug diffusion: a field gradient electron paramagnetic resonance study. Drug development and industrial pharmacy. 1989;15(9):1423-1440 10. Srčič S, Kerč J, Urleb U, Zupančič I, Lahajnar G, Kofler B, Šmid-Korbar J. Investigation of felodipine polymorphism and its glassy state. V: 10th pharmaceutical technologyconference : April 16-18 1991, Bologna, Italy. Vol. 2.: 240-261 11. Vrečer F, Srčič S, Šmid-Korbar J. Investigation of piroxicam polymorphism. International journal of pharmaceutics. 1991;68:35-41 12. Kerč J, Srčič S, Urleb U, Kanalec A, Kofler B, Šmid-Korbar J. Preformulation compatibility study of N-acetylcysteine and some commonly used tablet and capsule excipients. V: 6th international conference on pharmaceutical technology : papers on 2 June 1992, afternoon : Paris 2, 3 and 4 June1992. 1992:195-202. 13. Vrečer F. Študij adsorbatov in fizikalnih zmesi piroksikama s SiO2 : magistrsko delo. Ljubljana: . [6], Fakulteta za farmacijo, Ljubljana. 1988 14. Kerč J, Vrečer F, Srčič S, Šmid-Korbar J. Thermal decomposition of pure piroxicam and its surface deposit on amorphous ilicon dioxide : mechanism and kinetic data. Thermochimica acta. 1989;154:305-314. 15. Srčič S, Rupprecht H, Daca J, Šmid-Korbar J. Chemisorbates of phydroxybenzoic acid methyl ester on silica as a new type of pro-drug. IV.Drug release from chemisorbates dispersed in 379 Farm Vestn 2024; 75 S TR O K O V N I Č LA N K I lipohilic vehicles. International journal of pharmaceutics. 1993; 99:21-28 16. Gregorc K, Kristl, Gabrijelčič V, Šentjurc M, Šmid-Korbar J. Prediction of physical stability of liposomes by EPR method. V: 1st World Meeting on Pharmaceutics,Biopharmaceutics and Pharmaceutical Technology, Budapest, 9 to 11 May, 1995 : APGI 7th International Conference on Pharmaceutical Technology : 41st Annual Congress of APV. Budapest: 1995:553-554 17. Šmid-Korbar J, Kristl, Julijana, Čop Liljana, Grošelj D. Formulation and evaluation of oral mucoadhesive films containing metronidazole. Acta pharmaceutica Jugoslavica 1991; 41:251-258 18. Baumgartner Saša, Šmid-Korbar J, Vrečer F, Kristl J. Physical and technological parameters influencing floating properties of matrix tablets based on cellulose ethers. STP pharma sciences. 1998;8(5):285-290 19. Vrečer F, Kristl J, Šmid-Korbar J. Uporaba dinamične diferenčne kalorimetrije (DSC) za ugotavljanje porazdelitve paracetamola v svečkah. Farmacevtski vestnik. 1989; 40, (2):107-112 20. Kristl, J, Lahajnar G, Jezernik K, Šmid-Korbar J. Water behaviour in poly(methylmethacrylate) hydrocolloids studied by NMR techniques and electron microscopy. STP pharma sciences. 1992;2:265-269 21. Gašperlin M, Kristl J, Šmid-Korbar J. Artificial neural networks: a challenge in formulation and characterization of pharmaceutical semisolids. V: MRHAR, Aleš (ur.). 2nd Central European Symposium on Pharmaceutical Technology, September 25-26, 1997, Portorož, Slovenia : proceedings from the symposium. Ljubljana: Slovensko farmacevtsko društvo. Farmacevtski vestnik 1997;48( posebna št.):222-223 22. Oberstar Falkner M. (ur.), Gorjup M. (so-ur.). Krkine nagrade, 50 let z odličnostjo. Krka, d.d., Novo mesto 2020:108-191. 380 PO G LE D N A DE LO IN P RI SP EV EK P RO F. DR . J EL KE Š M ID - KO RB AR K R AZ VO JU S LO VE N SK E FA RM AC EV TS KO -T Eh N O LO ŠK E S TR O KE S KO ZI O Č I F AR M AC EV TS KE IN DU ST RI JE Farm Vestn 2024; 75