ŠOLA V NARAVI Petkovi gozdni dnevi Anica Kajba, dipl. vzgojiteljica, OŠ Podčetrtek, Vrtec Podčetrtek »Predšolsko obdobje je pomembno spoznavno obdobje, v katerem otrok spoznava svet okoli sebe in to na osnovi zaznav in umske dejavnosti, po kateri prihaja do spoznavanja narave oz. dogodkov v njej in okrog nje« (Katalinič 2006). Gozd oblikuje vrednote, ki se ne odražajo samo v pozitivnem odnosu do narave in okolja, ampak tudi v ustreznem doživljanju samega sebe in življenja. Naš vrtec stoji zelo blizu gozda in zato sva se s pomočnico odločili, da svojo skupino otrok starih od 2–3 let popeljeva v gozd vsak petek v tednu. Obisk gozda je majhnemu otroku del doživljajske pedagogike in mu omogoča, da gozd začuti, ga doživi z vsemi čutili; tako se preko igre in gibalnih izkušenj o gozdu otroci lahko veliko naučijo in mi z njimi. UVOD Seveda je prvi korak, da otroke čim pogosteje od- »Gozd nima samo svoje poezije in glasbe, marveč peljemo v gozd. Tam se iz lastnih izkušenj učijo in tudi svojo mistiko, pravljičen je; seveda samo za cenijo vse čudovite stvari, ki nam jih gozd daje. Ko otroško nedolžno srce, ki se podaja v gozd s hrepe- pride petkov dan, ni pomembna vremenska na- nenjem po sreči.« poved, mi se odpravimo v gozd z navdušenjem. V Anton Trstenjak gozd se podajamo z rekviziti, opremljeni od nog do glave ali pa preprosto odhitimo praznih rok. Obve- Kaj je gozd? Gozd je kraj, kamor se otroci in vzgoji- zno pa je potrebno poskrbeti, da smo tako mi kot telji vedno radi vračamo. Spoštujemo naravo in se otroci primerno obuti in oblečeni za v gozd. Pripo- zavedamo odgovornosti, ki jo imamo do ohranjanja ročljivo je tudi, da imamo zraven nahrbtnik, v kate- okolja takšnega, kakršen je. Gozd otrokom ponuja rem imamo osnovno prvo pomoč, mobilni telefon, veliko možnosti za razvijanje motoričnih sposobno- poleti pa tudi vzamemo vodo. Gozd je brezmejni sti in preseganje lastnih meja. V gozdu iščejo krea- prostor in na otroke vpliva pomirjajoče, sproščujo- tivne rešitve za različne gibalne izzive. Tako razvijajo če, je mediator in prijatelj. zaupanje v lastne sposobnosti in pozitivno vplivajo na lastno samopodobo. Zelo pomembno pa je, pra- Otroci se ob igri v gozdu spopadajo s številnimi vi avtorica, kako se odrasli obnašamo v nepredvidlji- opravljenimi izzivi in zaradi tega so dobrovoljni. V vih situacijah, na katere naletimo v naravi. Če nas gozdu lahko preizkušajo lastne meje, kot so nošnja otroci doživljajo kot negotove, zbegane in prestra- vej, plezanje čez deblo, pozibavanje na veji, teka- šene, bodo ta vzorec odnesli sabo in bodo najbrž nje po listju, skrivanje za drevesi … Zato se otroci videli vsepovsod same nevarnosti. Zato morajo tisti, v gozdu ves čas počutijo kot raziskovalci, saj gozd ki vodijo otroke v naravo, obvladovati samega sebe, ves čas raziskujejo. Pri tem je pomembno, da pri svoje strahove, skratka do narave je potrebno imeti zdrav odnos. Kogar narava ne osrečuje, ne sme de- lati z otroki (Zalokar Divjak 1998). KAKO GOZDNA IGRA VPLIVA NA OTROKA V naravi je mnogo kotičkov, ki vabijo k igri. V njej je prostor za raziskovalce in sanjače, prostor za ču- denje in odkrivanje, prostor, kjer se krepi zaupanje vase, prostor za ustvarjanje in ostritev čutov. Otro- ke narava privlači, v njih vzbuja radovednost in ču- denje. Na žalost pa odrasli njihove naravne rado- vednosti in sposobnosti čudenja pogosto ne spod- bujamo, saj otrokom ne zagotovimo kvalitetnega časa za igro v naravnem okolju. Res je, da jih pelje- mo ven, vendar z njimi drvimo skozi gozd in preko travnika, namesto da bi se ustavili in jim dovolili, da se čudijo, da potipajo, povonjajo, prisluhnejo … Le če bomo otrokom pomagali gojiti in negovati ljubezen do narave že od malih nog, bomo vzgojili odrasle, ki jih bo svet zanimal in ga bodo želeli ve- dno znova spoznavati (Danks in Schofield, 2007). Gibalna igra s palicami za razvijanje celega telesa 57 Didakta ŠOLA V NARAVI Poišči drevo: vsak otrok si poišče drevo, ga otipa in izrazi svoja čustva. Cilji: otrok razvija čutne zaznave, otrok razvija občutek varnosti. Hoja po drevesnem deblu: otrok hodi po podrtem drevesu. Cilji: otrok razvija koordinacijo, otrok razvija osnovne gibalne koncepte. Plezanje na drevo: otroci prosto plezajo po drevesu. Cilji: iskanje lastne poti pri reševanju problema, pre- magovanje strahu pred višino, razvijanje skladnosti gibanja. V gozdu smo izvajali tudi zanimive dejavnosti, kot so branje pravljic, meditacija, nabiranje naravnega materiala, ki smo ga uporabili za čutno pot v čutnem kotičku. Pred vsakim obiskom gozda so bili otroci se- znanjeni z gozdnim bontonom. Z gozdnim bontonom so otroci spoznali, da tudi v Risanje po drevensmem deblu gozdu veljajo določena pravila obnašanja, ki jih mo- ramo spoštovati: ■ v gozdu ne smemo biti preglasni, saj je gozd dom igri v gozdu otrokom nudimo čas za opazovanje, za veliko živali, mi pa pridemo tja le na obisk, doživljanje in preizkušanje. Proste igre naj bo ve- ■ drevesom in grmom ne lomimo vej, ampak poi- liko, naj bo zunaj, ne glede na vreme. Zato, ker je ščemo suhe veje, ki ležijo vsepovsod, gibanje v naravi nenadomestljivo in ker je človek ■ v naravi opazujemo spremembe, vonjamo, poslu- narejen, da se giba. šamo in tipamo, ■ ne uničujemo in ne trgamo rastlin, PETKOVE IGRALNE GOZDNE DEJAVNOSTI ■ vse, kar v gozd prinesemo, tudi odnesemo, »Ko opazujemo otroka, postane popolnoma jasno, ■ varnost je pomembna – bodi previden, da ne po- da se njegov um razvija s pomočjo gibanja«. škoduješ sebe ali koga drugega, Maria Montessori ■ od skupine se ne oddaljuj preveč, da se ne izgubiš, ■ v gozdu ne kurimo. »Potrebi po gibanju in igri sta primarni otrokovi potrebi. Z gibanjem telesa je pogojeno zaznavanje Namen je bil, da otroci z veseljem raziskujejo in od- okolice, prostora, časa in samega sebe.« krivajo, da se sami vključujejo v dejavnosti in pri tem Kurikulum za vrtce pridobivajo naravoslovne, gibalne in socialne izku- šnje. Zavedati se moramo, da ni vedno pomemben Petkove aktivnosti v gozdu sva s sodelavko izvajali le končen cilj dejavnosti, temveč pot, ki jo pri tem z enkrat tedensko in si pri izvedbi zastavili različne otroki prehodimo. Pri izvajanju dejavnosti so bile cilje, ki so bili povezani z različnimi področji in na- uporabljene naslednje metode: metoda poslušanja, čeli v kurikulu. Tako so otroci pridobili znanje, spre- metoda opazovanja, metoda čutenja, metoda la- tnosti in izkušnje, ki jih bodo obogatile in pripravile stnih aktivnosti, metoda raziskovanja in metoda igre. na življenje. To je najina naloga in odgovornost! Otrok si naj upa in želi, mi pa mu damo možnost. ODKRIVANJE GOZDA Z VSEMI ČUTILI Dana jim je bila možnost za izvajanje tedenske ak- »Samo v otroku lahko vidimo odsev veličastnosti na- tivnosti v bližnjem gozdu z naslednjimi vsebinami: rave, ki daje svobodo, neodvisnost, ki daje življenje samo.« Sprehod v gozd: otroci odidejo na daljši sprehod Maria Montessori v gozd, kjer se sproščeno gibljejo in hodijo po raz- ličnih terenih, koreninah. Cilji: otrok izvaja naravne Vsak posameznik preko različnih dražljajev in zaznav oblike gibanja, otrok pridobiva zaupanje. spoznava svet. Za spoznavanje sveta se moramo gi- bati. Moja naloga za gibanje na prostem je, da pri- Moj gozdni kotiček: vsak otrok si poišče svoj koti- pravim vsebino; situacije, ki izvajajo kognitivno, afek- ček v gozdu, kjer lahko riše, se igra, se skriva, poslu- tivno, emocionalno, motorično in socialno učenje ša različne zvoke. Cilji: otrok razvija socialne vešči- (Kraljič 2001). S pomočnico sva želeli, da gozd, ki nam ne, otrok se prepušča svoji domišljiji. je ponujen, spoznavamo preko čutil. Tako so otroci 58 Didakta doživljali gozd z vsemi čuti, velikokrat je prihajalo do čudenja, ki se ga otroci »nalezejo« drug od drugega. Tako je bilo niz dejavnosti namenjenih opazovanju narave z vsemi čutili. Pri vsaki dejavnosti smo se osredotočili na osnovi splošnih ciljev: ■ otrok dojema gozd skozi vsa čutila, ■ ločevanje in zaznavanje z različnimi čutili, ■ urjenje opazovanja, primerjanja in razlikovanja, ■ otrok se uri v pozornem in selektivnem poslušanju, ■ otrok preko igre usmeri pozornost na uporabo voha, ■ otrok usmeri svojo pozornost na tip in skuša pre- ko tega čutila priti do čim več informacij, ■ otrok uporablja svoj vid v kombinaciji s tipom in poišče stvari, ki jih je zatipal, Nabiranje gozdnih plodov v jesenkem času ■ otrok se igra in raziskuje z materiali, ki jih najde v gozdu, ■ otrok skozi igro v gozdu krepi svoje gibalne spo- sobnosti in spretnosti. Gozd – tako veličasten, miren, tih in čist … tako pri- vlačen za raziskovanje ima odličen vpliv na otroko- Vidno zaznavanje oko – vid; opazovanje stvari ve možgane. M. Montessori se strinja in pravi, »da so okoli sebe: opazovanje drevesnih živali – veverica čutila naše stične točke z okoljem. Um, ki mu čutila na drevesu in hitro poskakovanje, opazovanje živali, pošiljajo informacijo, se lahko izuri, tako kot se pianist ki letijo; različni metulji, ptiči, opazovanje talnih živa- nauči igrati različne melodije na istih tipkah. Čutila li; mravlja, martinček, deževnik, polž, rastlina; leska, odpirajo pot znanju, so raziskovalci sveta. Če otro- trobentice, vijolice, podlesna vetrnica, spoznavanje kom predstavimo svet na različne načine, jih učimo sprememb na drevesih, listih, plodovih, nabiranje abecede raziskovanja in jim damo ključ do znanja« gozdnih sadežev, plodov. (Montessori 2008). Slušno zaznavanje uho – sluh; poslušanje različ- ZAKLJUČEK nih zvokov in glasov: oglašanje živali, šum vetra, V prvi vrsti je prav gozd tisti prostor, kjer lahko otro- zvok prevoznih sredstev, kapljanje dežja, lastni zvo- ku na enem mestu ponudimo spoznavanje narave, ki ob hoji, teku in igranje na naravne pripomočke; čutno zaznavanje, spontano razvijanje oz. krepitev palčke suhih vej, udarjanje po deblu, vejah, štorih, motoričnih sposobnosti in pozitivno vpliva na celo- šumenje z listjem. stni razvoj otroka. Ne samo da načrtujemo dejavno- sti, z bivanjem v gozdu skrbimo tudi za svoje zdravje Zaznavanje okusa jezik – okus; poskušanje užitnih in dobro počutje. Obisk gozda nas sprošča in v ob- stvari: kostanji, orehi, lešniki, med. jemu narave otrok občuti mir in sprejetost. Meni se odgovor ponuja sam, da je gozd igralnica, kjer se bo Zaznavanje vonja nos – voh; vonjanje različnih prvič opraskal, pičil, padel in tudi pobral ob lastni iz- stvari v gozdu: rastline: vonj rož, sadežev, vlažnega kušnji. Prevečkrat smo obremenjeni s svojo storilno- listja, živali, različni vonji v zraku. stjo, zato je pomembno, da se umirimo in uživamo v opazovanju naravne igre otrok. Zaznavanje tipa – koža; otroci so preizkušali, kako čutijo dotik: zaznavanje dražljajev; toplo, hladno, vroče, Einstein pravi: »igra je najvišja stopnja raziskovanja«. mraz, vibracije, pritisk, bolečina, drevesna skorja; hrapa- Zdi se mi, da nobena učno igralna dejavnost, ki je iz- vost, gladkost, trdota, mehkost, tipanje lubja, storžev, peljana v igralnici, ne da otroku tistega bogastva, ki čutna pot; hoja bosih nog naokrog, lesene natikanke. mu ga da petkova igralna dejavnost v gozdu. Ustvarjalni gib: dražljaji, ki delujejo na mišice in sklepe: plesno gibalna ustvarjalnost – naraven način Literatura Danks, F. in Schofield, J. (2007): Igrišča narave. Igre ročne spretnosti izražanja, sproščanja, uprizarjanja, zadovoljevanja. in dejavnosti, ki bodo otroke zvabile ven. Radovljica: Didakta. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport; Zavod RS za šolstvo in šport. Zaznavanja časa in prostora: petkova dnevna ruti- Kraljič, D. (2001): Mojster, kako si se tega naučil? Učenje zaznavanja na, s katero so pridobivali občutek za čas: ko pridem skozi igro. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Montessori, M. (2008): Srkajoči um. Ljubljana: Uršulinski zavod za v vrtec, je zajtrk, družabni krog in potem gremo v vzgojo, izobraževanje in kulturo. gozd, razvijali so si občutek za prostor ob orientaciji Rems Arzenšek, G. Brezinščak, J. Katalinič, D. (2006): Z igro in naravo spoznavamo okolje in naravo III. Rogatec. pohodov. Zalokar Divjak, Z. (1998): Vzgoja za smisel življenja. Ljubljana: Educy. 59 Didakta