I KRANJ, torek, 2. 2.1982 CENA 9 din Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik v d Jože Košnjek Št. 9 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Preveč nalog hkrati Pred osnovnimi organizacijami nalog - Obravnava zaključnih in slabe strani gospodarjenja Radovljica - Na seji medobčinskega sindikalnega sveta za Gorenj-^o. ki sta se ga udeležila tudi tavnika republiškega sveta 1SS Franci Polak in Jože Hutar ter retar medobčinskega sveta ZKS Gorenjsko Zdravko Krvina, so ravnavali najbolj žgoča vprašanja programov dela občinskih sindi- 0 kalnih svetov, predloge stališč in meritev za 3. konferenco ZSS. iako bodo potekale obravnave za-iljučnih računov po delovnih organizacijah, na kratko so se pa tudi pogovorili, kako potekajo priprave na skupščine občinskih organizacij i ZSS in o nalogah sindikata v pripravah na volitve. Predstavniki občinskih sindikalnih svetov Gorenjske so menili, da se naenkrat nagrmadilo preveč log na predsednike in vodstva panovnih organizacij — pred njimi j> 3 konferenca sindikatov, razprave o zaključnih računih, volitve, vrsta tekočih nalog — obenem pa ni bilo fovolj poskrbljeno za njihovo izobraževanje. Na kongresih bi morali Uočiti stalne naloge, občasne pa porazdeliti po letih. Vsekakor bo največj* letošnja naloga občinskih sindikalnih svetov usposabljanje osnovnih organizacij za boljše delo v naslednjem letu. Slaba je povezava med republi-,im in občinskimi odbori sindikata, ko da se delo marsikje podvaja, a točka pa je tudi povezava med ibčinakimi odbori in osnovnimi organizacijami, saj jih prvi prepogosto zasipljejo z materiali, osebnih tikov. ki bi največ pripomogli k dobremu delu v osnovnih organiza-ljah, pa ni. Manjka metod dela. Obravnave zaključnih računov laj bodo v vsaki delovni organizaciji temeljite. Delavcem je treba odkrito povedati, zakaj ie prišlo do težav v pnpodarjenju, do izgub, do nujnih sindikata je naenkrat preveč računov naj pokaže na dobre dopustov in podobno. Pokazati je treba na odgovornost tistega, ki je planiral in tistega, ki je odgovoren za uresničitev planiranega. Podrobno je treba v vsaki delovni organizaciji pogledati njihovo samoupravno povezavo s surovinsko bazo. Ce se delovna organizacija zapira in ne išče povezav v reprodukcijski verigi, se bo slej ko prej pokazala slabost njihovega gospodarjenja. Vsekakor pa bi morale tu opraviti svoje delo komisije za uresničevanje zakona o združenem delu. ki so bile pred petimi leti ustanov- ljene pri občinskih skupščinah, pa s«, ponekod kar ugasnile. Preslabo je izkoriščeno strokovni) znanje delavcev z višjo in visoko strokovno izobrazbo, slaba je izkoriščenost celotnega strojnega parka, slaba je organizacija dela. Produktivnost je porasla le za nekaj odstotkov. Tudi o tem bo treba spregovoriti na zborih delavcev ob zaključnih računih. Posebno še tam. kjer se kažejo izgube. Ce ne bo jasno povedano, zakaj je do njih prišlo in če se ne bodo skupno zavzeli, da bodo napake odpravili, bodo ob polletju oziroma ob koncu leta izgube spet tu. I). Dolenc Smučarska nedelja - Minula sobota in nedelja sta bili v znamenju smučk, žičnic in gneče na cestah, saj je mlado in staro hitelo na sončne smučine naših smučarskih središč. Obisk je bil povsod velik in največji popoldne pa je na visokogorskih smučiščih zapiha? močan veter Preprečil je, da bi se z gondolo vrnili v dolino smučarji z Velike plani ne, Krvavca in Vogla. Lepo vreme pa nam spet obeta odlično smuča rijo, čeprav bolj previdno, kajti na sončnih legah sneg že pošteno pobira. J 3 N< ovi zdravstveni ~ dom obratuje DANES V GLASU: V današnjem GLASU objavljamo KAZALO predpisov občinskih skupščin, samoupravnih in drugih organov, ki so bili leta 1981 objavljeni v Uradnem vestniku Gorenjske. Gorenja vas - Čeprav so novi zdravstveni dom Gorenja vas odprli in slovesno predali namenu ob lan-tkem dnevu republike, bo nova zdravstvena postaja začela delati v prihodnjih dneh. V petek in prek nedelje bo v novih prostorih že delala dežurna služba, v ponedeljek pa bodo začele delati tudi druge ambulante: splošna, 2 zobni, posvetovalnica za žene in otroke in pa-tronažna služba. Delale bodo po ifttem razporedu kot do sedaj. Spremembe so pri dežurni službi. Do tedaj je bil v stalni pripravljenosti po teden dni en zdravnik iz renjevaške ali žirovske zdravstve-postaje. Po novem bo vsako noč uren drugi zdravnik. V pone-jek m četrtek bodo bolniki laiiKu tlicali dežurnega zdravnika v Goji vasi, v torek in sredo pa v Zi-j Od petka do ponedeljka bodo ^ravniki dežurni po naprej objavljenem razporedu. Način obveščanja Vi enak kot doslej. (L. B.) Velikanu revolucije v spomin Rateče — Na karavli na tromeji nad Ratečami, ki nosi ime po velikem revolucionarju Edvardu Kar-delju-Krištofu, je bila v soboto, 30. januarja proslava ob 72-letnici njegovega rojstva. Na tej karavli, ki jo je Edvard Kardelj izredno rad obiskoval, so se poleg graničarjev zbrali številni gostje, med njimi Stane Dolanc, član predsedstva CK ZKJ, Zdravko Krvina, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, več visokih vojaških starešin ljubljanskega območja, predstavniki sosednjih kara vi, skupščine občine Jesenice, krajevne skupnosti Rateče in drugi. Zbrane je najprej v imenu skupščine občine Jesenice pozdravil Branko Iskra, v nadaljevanju pa je delo in bogato dediščino revolucionarja, teoretika in misleca ter naj-boližjega sodelavca tovariša Tita onsal namestnik komandanta ljub- ljanskega armadnega območja, polkovnik Marko Negovanovič. V nadaljevanju so kulturni program izvedli učenci osnovne šole Božidar Maslanovič iz Borova, ki so v teh dneh na zimskih počitnicah v Kranjski gori, ter mladinci osnovne organizacije ZSMS iz Rateč. Sama proslav je izzvenela v nadaljnjih nalogah vseh naših delovnih ljudi in občanov pri nadaljnjem uresničevanju misli in idej Edvarda Kardelja, nadaljnjem utrjevanju bratstva in enotnosti. Prav graničarji na tej karavli imajo skupaj z vsemi občani še posebej odgovorno nalogo, da varujejo in čuvajo našo mejo. Navzoči so se obvezali, da bodo v naprej še z večjo odgovornostjo stopali po začrtani poti revolucionarjev Edvarda Kardelja in Tita. J.Rabič rt Inm) - Ruztintev proizvodnje Iskrinih Telekomunikacij na Laborah zahteva tudi več industrijske vode Stari m vjdnt rezervonr s približno 800 kubičnimi metri je postal premajhen in v začetku novembra so že zastavili eradnio ^ \*xga, velikega rezervoarja industrijske vode, ki bo lahko držal preko 2000 kubičnih metrov vode Kot so ^ vmMoedau pri Gradbincu, kije prevzel to gradnjo, dela potekajo po planu. Tlačna plošča je že narejena zdaj pa tU betonirati stene. Konec marca bo, če vreme ne bo preveč nagajalo, rezervoar nared. Predračunska 'vrednost ,1 Vgradnje, ki bo vsa skrita pod zemljo, znaša okrog pet najst milijonov dinarjev. - Foto: D Dolenc t Borci škofjeloškega odreda Domicilni odbor Škofjeloškega partizanskega odreda vabi borke in borce na zbor skupnosti borcev Škofjeloškega partizanskega odreda, ki bo v petek. 5. februarja, 1982. ob lb\ uri v dvorani občinske skupščine Skofja Loka. Poljanska cesta 2. dodatek jedem r V SREDIŠČU POZORNOSTI Za boljši premog Žeja po premogu je vse večja in rudarji jo skušajo čim bolj potešiti. Konec leta so bili deležni kopice pohval za svoje količinske uspehe. Toda potihem so bili vendarle grajani. Kakovost premoga, ki so ga pošiljali v termoelektrarne, je bila slaba. Tako so morali v šoštanjski termoelektrarni kuriti premog, ki je imel kar 60 odstotkov negorljivih primesi, 30 odstotkov več kot poprej. Naprave v termoelektrarni so zgrajene za določeno kurilno vrednost premoga, če ta meja ni dosežena, imajo kup težav, naprave pa se kvarijo. Primesi v premogu »brusijo« cevi v kotlih in lopatice ventilatorjev za vlek. Prenosne naprave, dodelilci premoga in naprave za odpepeljevanje so preobremenjeni in češče prihaja do okvar. V šoštanjski termoelektrarni so tako imeli kar 30 odstotkov več vzdrževalnih del. Posledica slabega premoga je bila manjša proizvodnja električne energije v naših termoelektrarnah. V zadnjih treh mesecih so dnevno dajale 16,5 milijonov kilovatnih ur električne energije, glede na instalirane zmogljivosti pa bi morale 19,5 milijona kilovatnih ur. Primanjkljaj torej, ki se pri sedanjih težavah oskrbe z električno energijo krepko pozna in te dni nas pred mrki rešuje uvoz elektrike. Rudarji v zasavskih premogovnikih so pripombe na kakovost premoga vzeli resno in iz jame že prihaja boljši premog. Zamislili so se torej nad številkami, da je bila leta 1971 toplotna vrednost njihovega premoga še 10.492 KJ / kg, lani novembra pa samo še 9.096 K JJkg. Tehnični delavci tako zdaj vse pogosteje merijo kako vost premoga, jamski nadzorniki brzdajo rudarje, da bi ob robovih širokih čel preveč v živo ne posnemali slojev z najslabšim premo gom, pri prebiralni mizi so okrepili posadko in zdaj štirje delavci izločajo jalovino ... Poglavitni vzrok težav pa so naložbe. Cene nafte so nas v preteklih desetletjih uspavale in premalo samo skrbel: za premogovnike. Energetska kriza je premogu skorajda čez noč spet dala vrednost in danes ga potrebujemo več, kot ga nakopljemo. Zaradi premajhnih naložb v rudnikih niso mogli v vse večjih globinah sproti nadomeščati izgubljenih delovišč in premog so hitreje izčrpavali kot z raziskavami odkrivali nova nahajališča. Plačujemo torej davek preteklosti. Tudi podatki zadnjih let niso nič kaj spodbudni. V zasavskih premogovnikih so predlani in vestirali le 47 odstotkov za /o leto po srednjeročnem načrtu pričakovanih sredstev, lani samo 3.3,9 odstotkov ... jvj Volčjak Teorija sopotnica praksi Kranj — Podobno kot večina slovenskih visokošolskih organizacij tudi Visoka šola za organizacijo dela v Kranju, vključena v mariborsko univerzo, v tem šolskem letu ni dobila toliko študentov, kot jih je bila na osnovi razpisa pripravljena sprejeti. V prvih letnikih ima okroglo 190 rednih študentov in 380 študentov ob delu, medtem ko je razpisala 290 oziroma 500 mest. Ob tako očitnem razkoraku bi se lahko vprašali, ali je zanimanje Težave zaradi močnega vetra Zaradi močnega vetra, ki je s sunki dosegal hitrost od 100 do 130 kilometrov na uro, so morali v nedeljo, 31. januarja, ustaviti gondolski žičnici na Krvavec in Vogel, močan sunek vetra pa je spodsekal tudi električni drog med Preddvorom in Bregom. • Na Krvavcu je zaradi vetra Čakalo okrog dva tisoč smučarjev, ki so se potem v spremstvu gorskih reševalcev sklenili odpraviti peš v dolino. Ko je ob 19. uri veter nekoliko ponehal, so preostale spustili v dolino z žičnico in do 20. ure so bili že vsi nedeljski smučarji na varnem. s Z Vogla žal v nedeljo niso mogli odpeljati 700 smučarjev, kajti veter je v sunkih pihal v bok žičnice s hitrostjo od 100 do 120 kilometrov na uro, zato raje niso tvegali prevoza v dolino. Smučarje so nastanili po kočah in jih zjutraj, ko je veter ponehal, odpeljali v dolino. Za tiste, ki niso imeli lastnega prevoznega sredstva, so organizirali prevoz z Alpetourovimi avtobusi. Tudi Vogel so vsi zapustili živi in zdravi. • Zvečer med šesto in sedmo uro pa so bili v Preddvoru, na Bregu in na Jezerskem brez električnega toka, kajti močan sunek vetra je ob samem vznožju odlomil električni drog in ga porušil. Delavci Elektro Kranj so potrebovali kako uro, da so postavili nov drog in omrežje spet usposobili za normalno oskrbo z električno energijo. D. Z. študentov za izobraževanje v organizacijskih vedah - močneje kot prejšnja leta so se vpisovali predvsem v računalniško smer - splahnelo ali pa so se potrebe združenega dela zaradi spremenjenih gospodar-sKin tokov naenkrat zasukale v tehnična področja. Korenine problema je vsekakor treba iskati drugje. V združenem delu se namreč Še niso osvobodili misli, da je kadrovsko-izobraževal na dejavnost neka posebna, od funkcije človeka v procesu dela in samoupravljanja odmaknjena dejavnost, dejavnost, ki hodi nekje daleč za ekonomsko-poslpvno problematiko, namesto da bi bila njena neločljiva sestavina. V zadnjem letu v Sloveniji veliko govorimo o preobrazbi visokega šolstva, ki zahteva hitrejšo in smelejšo samoupravno preosnovo. Prav noviv samoupravni družbenoekonomski odnosi lahko največ pripomorejo k vprašanju visokega šolstva v enoten sistem samoupravno združenega dela. Drug močan motiv pa ie v pričakovanih deležih in učinkovitejši vpregi visokošolskega pedagoškega in raziskovalnega dela v bitki za ključne stabilizacijske cilje. Povezava znanj in preveč razdrobljenih programov, tesnejša povezava s praktičnim delom ter višja raven prepletanja pedagoške in raziskovalne sestavine v procesu visokošolskega dela so zato zahtevne, a neodložljive nalog izvajalcev, študentov in uporabnikov. H. J. 23 G L, AS 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK. 2 FEBRUARJA PO JUGOSLAVIJI SREČANJE SAMOUPRAVU AVCE V V Kragujevcu bo 14. in 15. februarja že štirinajsti) srečanje samoupravljavcev Jugi tslai ye. na katerem se bo zbralo okoli 550 delegatov iz vse držaiv. Z letošnjo t »srednjo temo tega srečanja bodo razčlenili druž beno in materialno vrednotenje proizvodnega in ustvarjalnega dela kot pomembne sestavine stabilizacijske politike. Med pripravami na srečanje so že lam poslali idejnopolitična izhodišča za razpravo na okoli 5000 nasloviti' in s tem podprli najširšo razpravo tudi v orga nizacijah združenega dela. SKOK SPREGOVORIL PO SLOVENSKO Kgon Kapelan, novi koroški škof. pristojen za območje na katerem žive koroški Slovenci, te pred nekaj dnevi pri posve-čtnju v celovški stolnici spre ronl nekaj besed i sloi>en nt. To se še nikoli ni zgodilo. k? zlasti pa ne. da bi kdo od tokih osebnosti v tako slo-i esnem Ozračju v »drugem deželnem jeziku« razglasil, da tod žii>e tudi Slovenci. Takole je povedal, čeprav je njegoiKi slo '•enščina zi np-»rl Ostnli so se med stre- ljanjem prebili v Bašelj in pustili za sabo gorečo kočo. Govornik je sklenil pripoved z mislijo o veličini in moralnem zgledu mladih, zanosnih borcev, hkrati pa je poudaril, naj bi se dogodka v Semperovi koči odslej spominjali s tradicionalnimi pohodi borcev in mladine, podobno kot s tradicionalnim pohodom na Stol obeležujemo Jeseniško četo, ki je prve boje doživljala konec februarja istega leta. Slovesnost se je nadaljevala s gjsmijo moškega pevskega zbora z ele in recitacijami učencev osnovne šole Matije Valjavca iz Preddvora. Proslavo je sklenil predsednik krajevne skupnosti Bela Tone Rob-lek in spregovoril o prihodnjem letu, ko bo slovesnost združila borce in mladino na skupnem pohodu k pogorišču koče.' Obenem se je zahvalil sodelujočim, še posebej krajanom Šenčurja, odboru Kokr-škega odreda in kolektivu Rade Končar, ki so nad spominskim obeležjem prevzeli pokroviteljstvo. D. Z. Rezervirano za urednika Vaše sodelovanje za kvalitetnejši Glas V uredništvu ocenjujemo naše lansko delo in obenem snujemo letošnjega. Obiskali smo vse gorenjske občine in se pogovarjali o vsebinski in finančni problematiki Glasa z najodgovornejšimi predstavniki skupščin in družbenopolitičnih organizacij Skupaj z našim izdajateljskim svetom in medobčinskim svetom SZDL za Gorenjsko smo pripravili posvetovanje o Glasu. Vse to z željo kolektiva in družbene skupnosti, da bi postal Glas takšen, kakršen nam je potreben v sedanjem zahtevnem Času. Naše lansko delo je bilo na splošno dobro ocenjeno, obenem pa smo slišali ugotovitve, da mora časopis Se bolj postajati naša skupna tribuna, zrcalo dejavnosti Gorenjske in njenih prebivalcev, kronist uspehov in slabosti sporočil o življenju in delu ljudi tudi v drugih predelih Slovenije in Jugoslavije. Vsak izvod Glasa, smo ugotovili, mora pred bralca razgrniti utrip Gorenjske, hotenja, želje In načrte njenih ljudi. Se bolj se želimo vpeti v vsakdanjo aktivnost pri uresničevanju skupno dogo- vorjenih nalog kot enakopravni, kritični in ustvarjalni sobesednik, kot mesto srečevanj in soočanj Eogledov na probleme. Zato orno veseli vsakega sporočila in prispevka, vsakega mnenja, nasveta, vsake pobude. Časnik namreč ni nekaj zaprtega, togega, ampak izraz življenja. To bo za nas izraz priznanja in zaupanja, ki se mu ne nameravamo izneveriti. Prizadevali si bomo tudi zboljšati zunanji videz časopisa, njegovo tehnično, grafično oblikovnost. Zato naročnike in bralce pozivamo, da se nam oglašate in sporočite, kaj pogrešate v Glasu, kateri sestavki in rubrike so vam všeč in katerim bi se po vašem mnenju lahko odrekli. Vrata našega uredništva so vam odprta in veseli bomo vašega obiska ali sporočila. Takšno sodelovanje se bo obrestovalo vsem: tako nam v uredništvu, ker bomo vedeli, da delamo v zadovoljstvo naročnikov in bralcev, prav tako pa vam, ker bo Glas prinašal za vas več zanimivega branja. Vnaprej hvala za sodelovanje! J. Košnjek Slovenci na Koroškem Celovec — Naši rojaki na Koroškem so pred pomembnimi prireditvami. Ena osrednjih bo v četrtek, 4. februarja, ob 19. uri v javnem studiu Koroškega radia (Sponhei-mer strasse 13 — vhod s parkirišča), kjer prireja Slovenska prosvetna zveza Prešernovo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Obenem se bodo naši rojaki na Koroškem spomnili tudi 100. obletnice rojstva primorskega pesnika Alojza Gradnika in 60. obletnice rojstva partizanskega pesnika Karla De-stovnika-Kajuha. Slavnostni govornik bo profesor doktor Franc Za-dravec, v kulturnem programu pa bodo sodelovali pevci iz Železne Kaple, recitatorji Slovenske prosvetne zveze, sopranistka Danica Številne prireditve NAŠ SOGOVORNIK Alenka POR Delegatska obveznost in čast Grad - Predkandidacijski postopki so tudi v krajevni skupnostih v glavnem že mimo, določeni tudi roki temeljnih kandid*. cijskih konferenc. V krajevni skupnosti Grad bo le-ta prihodnji tedet do tedaj pa morajo še dobiti soglasja tistih, ki sestavljajo kandidacijah listo. Alenka Por, predsednica koordinacijskega odbora za kadre pp krajevni konferenci socialistične zveze v Gradu, razmišlja, da je prti kandidacijski postopek sicer uspel, a glavno delo jih še čaka. »Iz precejšnjega števila evidentiranih možnih kandidatov za de* gatske naloge smo oblikovali predlog kandidacijske liste. Pri izbei* smo se ravnali po aktivnosti in zavzetosti predlaganih kandidatov Kandidacijsko listo smo letos precej pomladili. Upoštevali smo ten-» alno sestavo, tako da je pet vasi zastopanih skladno s številom preh-valcev. Zato je pričakovati, da bodo krajani na temeljnih kandxie cijskih konferencah listo potrdili, saj jo sestavljajo zanesljivi ljudje L med krajani uživajo zaupanje. Kako so oblikovane delegacije krajevne skupnosti Grad? »Delegacijo za zbor krajevnih skupnosti sestavlja sedem de* gatov, oblikovali pa smo tudi predlog za dve devetčlanski zdrul* delegaciji za samoupravne interesne skupnosti. V zboru KS bomo inv> samostojno delegatsko mesto, v skupščine SIS pa bomo delegirali pm konference delegacij. V preteklem mandatu se sicer praksa konferr delegacij ni izkazala, vendar so jo tedaj sestavljali delegati vseh sediri* krajevnih skupnosti na Cerkljanskem. Čutiti je bilo precejšnje mmv in niti tega ni bilo moč odkriti, kje tiči vzrok za nedelavnost. Zdaj bež; konferenco delegacij sestavljale le krajevne skupnosti Velesovo. §9 turška gora in Grad. Tako bo laže razpoznati pomanjkljivosti, fcl bodo pojavile. Tudi sestajali se bodo lažje, pa tudi interesno so si te; krajevne skupnosti bližje.« Kako so krajani pripravljeni za sprejemanje delegatskih obvj nosti? . * .' , »Pred leti je bilo laže pridobiti krajane za politično delo. Tod* J odgovornost, ki so se je sprva zavedali, so mnogi pozabili. Tako smoUf letos previdnejši že pri evidentiranju in upoštevali le najzanesljivS kandidate. Evidentiranje samo sicer ne zahteva soglasja, zato pa »3 bati, da vsi predlagani ne bodo soglašali s svojo kandidaturo, kandidacijski listi. Do zdaj smo zbrali vsa soglasja, le dva delegatskih obveznosti branita, tako da bomo morali znova obliko vedali, da ni pa tudi zaupal D.2k3 OeiegatSKin onveznusi. »i«"'^, m»i»vf uihhu niumu /nova o01uq\*» predloge. Upam, da se bodo letošnji kandidati bolj zavedali, da njihfl ime na listi pomeni obveznost in odgovornost, hkrati pa tudi zaup*3 krajanov.« Priznanje delu izvršnega svet) ob}9^',ki Je ne nazadnje tud> va! k hitrejšemu urejanju 2*d Kranj — Na skupnem zasedanju kranjske občinske skupščine so delegati poslušali najprej poročilo o poteku priprav na spomladanske volitve in predkandidacijske in kandidacijske konference v februarju. Na dnevnem redu vseh treh zborov so bila med drugim tudi poročila o delu izvršnega sveta in upravnih organov, o izvršitvi programa dela zborov skupščine in pa Eoročilo o delu skupin delegatov, delegati so se v delegacijah lahko seznanili z obširnim in podrobnim poročilom o delu izvršnega sveta in upravnih organov ter z vsemi težavami in problemi, s katerimi se je pri svojem delu izvršni svet in tudi upravni organi srečevali. Na skupščini je bila še posebej izpostavljena in pohvaljena metoda izvršnega sveta, ki je z obiski v sedemnajstih krajevnih skupnostih kranjske občine skušal pomagati k hitrejšemu reševanju predvsem komunalnih pa tudi vseh ostalih težav, ki tarejo krajevne skupnosti. Takšen način dela se je izkazal kot zelo uspešen »intervencijski« ..klanju m pri upravnih organih. TakSn do dela pa je izvršni svet uj tudi, ko je razpravljal o skih temah iz organizacij ga dela, saj je lani bil na delovnih obiskih v organ _ združenega dela občine Krani^ gat iz ^ranjske Save združenega dela posebej opo« uspešno delo izvršnega tm I kega mnenja pa so bili tudi - .....-"j" ya au ou1 TUCll v zboru krajevnih skupnosti, i Delegati so nato na ločeniH sprejeli osnutek program* skupščine občine v letošnje po predlogih in pripombah gram pa no v februarju sprejela dokončni program letos. Zbor krajevnih skupnosti 0 združenega dela sta med ■ sprejela tudi odlok o pr* lastninske pravice na zemli Šenčurju, ki so zda; ris stanovanjski gradnji, prav so sprejeli odločbo o ui splošnega interesa za gradr,\: vezovalne ceste med staro is Zasavsko cesto Orehek-Dr Kežar in pianistka Shou-Jen Ho in glasbeni solistki Marija Stingler in K lavdija Rudolf. Drugo pomembno srečanje bo v nedeljo, 7. februarja, ob 11. uri ob grobu narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža in tovarišev na pokopališču v Svečah v Rožu. Na prireditev vabi glavni odbor Zveze koroških partizanov. Slovenska športna zveza. Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo Šentjakob v Rožu pa se že pripravljajo na 4. zimski pohod »Arihova peč«, ki se bo začel v nedeljo, 28. februarja, ob desetih dopoldne pri Polancu nad Šentjakobom v Rožu. Pohod ie tudi tekmovalnega značaja. Pred začetkom pohoda no svečanost v spomin padlim februarja leta 1945 pod Arihovo pečjo in v počastitev 40. obletnice nasilnega izseljevanja Slovencev na Koroškem in začetka protifašističnega odpora. Zveza koroških partizanov poziva k pomembni zbiralni akciji. Na partizanski Peršmanovi domačiji v Lepeni nad Železno Kaplo želijo urediti muzej NOB za območje Koroške. Deželna vlada za zdaj ni namenila sredstev zanj, notranje ministrstvo pa je dalo le 5000 šilingov. Kdor se bo odločil za pomoč, naj jo nakaže na konto številka 4105 ri Posojilnici Železna Kapla z ozna-o »Sklad za realizacijo Peršmanove V, domačije v muzej NOB« J. Košnjek O LAS iStS^SSm SS °^?,ke,koJ^Trf1Ln"' MDL Jesenice, Kr.nj, R.dovlJic, Škofi. Lok. in Tr«t - Irdaja C H_—_t n- EtEE G,MJt"nj " G,aVnLu^dBlk l*°r S,"v~ - V. d. odgovorni urednik Jote Koanjek - Novinarji: Leopoldi™ XJu2tft ZE££l2?L^EZL SI'«?' JeJlV*■,, Mencinger, Stoj.n S.Je. D.rink. 8edej-Kur.lt. Marij. Volcjak. £g? Jggg^^ffgjg- Tehnični urednik M.rj.n Ajdovec - Obllko-ZSfLttt J' I^J^SL ^SzSIriFf".,n Ifor *ok««i - «» oktobr. 1M7 kot tednik. odJ.nu.rj. 1»M kot U?^£Ifc' frT?^ — —Vi °2 ftfffcJS4 kot P°,to4B/k «* •» 3 iulij. VSU pi ob torkih .'i MoST^LTi. i iZJftSt iJi «n? £ Z~ l&d'ka vr"vie* 'jfeMM"1 NmIov urednittv. in upr.ve H.U: Kr«,j, KM "S*! \V^TJ!*i ~. ^ fLrt-???. k»«»Jii Mevilk. 51 Mv-aaS-Jlftt - Telefoni: direktor in glavni urednik M-483 KM red^CJa ,,1,"^Ji0d4^!0Ti UredH,k »,"«»«. »••«»•>«* 21-MJ, komerd.1.. prop.g.nda. racunovodaTvo IMtt. mL* «2*ri. J« n.ro*nin. 17-»t» - Oproičeno prometnega davki. p<> pH.tojnen, mnenju 4Jl-1/72.K Tolletn« nWnina 300. - din Pomoč pri krajevnih gradnji Tržiške krajevne skupnosti bodo letos dobile za naložben, grame blizu šest milijonov dinarjev sredstev občinak > ščine - V Tržiču in nekaterih drugih krajih bodo*, turistična društva Tržič — Na sejah zborov skupščine občine Tržič so delegati med drugim sprejeli tudi letošnji program takoimenovanih skupščinskih sredstev in skladov. Najpomembnejša so sredstva za financiranje negospodarskih investicij in družbenih služb. Teh se bo letos nabralo predvidoma nekai več kot šest milijonov dinarjev. Glavni vir predstavljajo prispevki organizacij združenega dela, za sofinanciranje naložb v krajevnih skupnostih, ki so odvisni od rasti družbenega proizvoda in jih bo za okroglo 4,3 milijona dinarjev. Pomembnejši prihodek predstavlja še približno 1,1 milijona dinarjev ostanka sredstev četrtega občinskega samoprispevka, ki je bil predčasno sklenjen sredi minulega leta. Šola usmerjenega izobraževanja je namreč iz gorenjske mreže izpadla, torej tudi iz programa samoprispevka, medtem ko za gradnjo športne dvorane, ki je bila prav tako načrtovana, do konca leta ne bi mogli zbrati dovolj denarja. Večina sredstev za financiranje negospodarskih investicij in družbenih služb bo letos namenjena za uresničitev naložbenih programov tržiških krajevnih skupnosti. Dobra dva milijonfl bodo dobile neposredno na osnovi sprejetega ključ* za okrog 3,7 milijona dinane bodo morale po predhodne jevanju dogovoriti v zboru skupnosti. Malenkostna vsota je > razsulu turističnega ržič. Namenjena bo izl turistično dejavnost. V . namreč letos končno spet turistično društvo. Zanj s občinskimi oboki že gradijo Razen tega bo nekaj dru" tudi v Krajevnih skui trenutno ga imajo le v — s tem pa bodo nastali ustanovitev občinske zveze. Sredstev za pripravo m nalno urejanje zemljišč glavna vira sta nadomestilo rabo stavbnega zemljišča ir nina za prodana zemljišča. M nekaj več kot deset milijv* narjev. Prvi znesek, gre za Š,i' na dinarjev, bo glede na prenos nalog s področja kc dejavnosti iz pristojnosti si« občine Tržič na samouprav*] munalno skupnost v celoti skupnost, drugi del vsote p« I menjen za izdelavo urbar kumentacije. H Je Stroški požirajo dohodek V lakri Reteče računajo letos na počasnejšo rast cen surovin in i epromaterialov - Izvozili bodo kar 41 odstotkov celotne proizvodnje, kar je po vrednosti za 15 odstotkov več kot lani B kotla Loka - Lani je po sta tMtičnin podatkih stroškovna inflacija preaeala 40 odstotkov, po podatkih SDK pa je bila za dobrih 50 odstotkov višja. Ko bodo znani zaključni računi, se bo na podlagi točnih izračunov najbrž pokazala še višja številka. Kaj pomeni takšen porast stroškov proizvodnje za proizvajalce končnih izdelkov, ki jih < ene odrejajo skupnosti za cene in to v znatno manjših odstotkih, kot to imonjo proizvajalci surovin in polizdelkov? Iskra Reteče oziroma tozd Gospodinjski aparati delovne organizacije Široka potrošnja je eden takšnih finalistov. Razen tega je velik del njihovih izdelkov namenjen za izvoz. Ob predpostavki, da bi se cene nurovin in repromaterialov letos obale v dogovorjenih okvirih, bi cene svojih izdelkov povečali za dobrih H odstotkov. Tako hi si zagotovili minimalna sredstva za aku- mulacijo, saj bi samo višje cene prinesle 53 milijonov dinarjev. Ce pa se bodo cene surovin in repromateriala skupno z ostalimi stroški dvignile enkrat več od dogovorjenih, ni morale cene njihovih izdelkov poskočiti za 16,2 odstotka, le tako hi lahko v tovarni dosegli dovolj velik prihodek, da bi nekaj denarja ostalo za akumulacijo. Celotni prihodek bi tako moral biti za 98 milijonov dinarjev višji. Ce pa bi stroški naraščali enako kot letos, bi morali cene izdelkov povečati kar za četrtino in prihodek za 151 milijonov dinarjev, da bi bil končni gospodarski oziroma poslovni dosežek enak Kako bodo na letošnje poslovanje vplivale cene surovin in repromateriala ter drugi stroški, bomo sele videli Želeti bi seveda bilo, da bi se tudi surovinarji držali dogovora o cenah. Slednji so do sedaj imeli domala popolno svobodo pri oblikovanju cen. medtem ko so finalisti pod stalno družbeno kontrolo. Po izdelkih Iskre Reteče je prav zaradi nizkih cen veliko povpraševanje, tako na domačem kot na tujem trgu. Tako imajo za letos sklenjenih pogodb za izvoz 4.125 milijona dolarje izdelkov, kar je F>ribližno za 15 odstotkov več kot ani in 41 odstotkov celotne proizvodnje, planirane za letos. L. B. Ce vas zanima... Kot ugotavlja Služba druž bene ga knjigovodstva Kranj, je investicijska aktivnost organi zacij združenega dela na Gorenjskem v enajstih mesecih leta 1961 v primerjavi z letom poprej močno oslabela. Nominalno so se izplačila za investicije, zbrana iz lastnih sredstev in sredstev Ljubljanske banke - TBG povečala za 11 odstotkov (lastna sredstva »o se povečala za 24 odstotkov, krediti Ljubljanske banke so se pa zmanjšali za 18 odstotkov). Delež izplačil iz kreditov se je z lanskih 32,1 odstotka zmanjšal na 23JB odstotka. Negospodarske organizacije so skupaj povečale izplačila za investicije za 10 ifdstotkov (iz lastnih sredstev so izplačali za 47 odstotkov več, iz kreditov Ljubljanske banke pa za 62 odstotkov manj kot leto Lani so se delovne organizacije na Gorenjskem odločale le za manjše naložbe, zlasti rekon utrukcije, adaptacije in komunalna dela. Prijavljenih je bilo 246 investicij v predračunski urednosti 2380 milijonov dinar jev. Največja med njimi je bila modernizacija proizvodnje v Iskri s predračunsko vrednostjo 530 milijonov dinarjev. Poprečna vrednost investicije, brez Iskrine, jt tako znašala samo 7.141.000 dinarjev. Ugotovljeno pa je tudi, da med prijavljenimi investici-jami m dosti takih, ki bi pomenile prestruktuiranje proiz lodnje za usmeritev v izvoz ali proizvodnjo surovin, ki bi nadomestile uvoz. Iskra v Murski Soboti Delovna organizacija Električna orodja bo zgradila novo tovarno električnega ročnega orodja v Murski Soboti — V Kranju bodo proizvodnjo posodobili — Večja konkurenčnost in boljše delovne razmere zaposlenih za to naložbo. Sredstev, ki jih bodo Eridobili prek konzorcija Ljubljnske anke — Združene banke, bo 144 milijonov din ali 29,5 odstotka. Ostala sredstva bodo pokrili s krediti izvajalcev gradbenih del ter komercialnimi krediti. Nova tovarna v Murski Soboti bo stala na območju industrijske cone IMP — tozd Blisk, ki je Iskri odsto- Eil 4,6 ha zemljišča. Nova tovarna o imela 3300 kvadratnih metrov, od tega 2.500 kvadratnih metrov delovnih površin. L. B. Kranj — Nekdanja temeljna organizacija Električna ročna orodja, ki je delala v okviru Iskre Elektromehanike Kranj, posluje od novega leta dalje kot samostojna delovna organizacija. Vendar si je že z dosedanjim delom, bila je ena največjih fskrinih tozdov, ustvarila pogoje za razvoj in prodor med svetovno znane proizvajalce električnih ročnih orodij'. Da bi se lahko čim hitreje in kvalitetno vključili v mednarodno menjavo, so ustanovili tovarno električnih orodij Perles v Švici z dislociranim obratom v Barceloni. Leta 1975 je bila ustanovljena tudi mešana firma Iskraemes v Ekvadorju v Srednji Ameriki. Ker so možnosti prodaje velike, imajo v načrtu razširitev zmogljivosti in posodobitev zastarele tehnologije. To bo povečevalo konkurenčnost Iskrinih električnih orodij in izboljšalo delovne razmere zaposlenih. Hkrati pa bi Iskra z novo naložbo — novo tovarno bo namreč zgradila v Murski Soboti — prenesla del proizvodnje na manj razvito področje, tja, kjer so delavci doma. Predračunska vrednost naložbe za gradnjo tovarne in nabavo opreme v Murski Soboti znaša 264 milijonov dinarjev, vrednost vlaganj v Kranju pa 229 milijonov dinarjev. Skupna predračunska vrednost je torej 494 milijonov dinarjev. Letos bodo v ta namen porabili 139, prihodnje leto pa 355 milijonov dinarjev. Precejšnji del tehnološke opreme bodo uvozili. Večina opreme je visoko avtomatizirana. Delovna organizacija Električna orodja bo zagotovila skupaj z drugimi delovnimi organizacijami v okviru sestavljene organizacije Iskra 71,5 milijona dinarjev, za 72,2 milijona dinarjev imajo podpisanih samoupravnih sporazumov s 14 delovnimi organizacijami iz Slovenije, Hrvatske, Srbije in Vojvodine, kar kaže na interes združenega dela v Jugoslaviji Tehtnica mora počakati Zazidalni načrt za Tehtnico, ki ga je izdelal Projektivni atelje Ljubljana, je pomanjkljiv, zato izvršni svet ni sprejel sklepa o javni razgrnitvi Skorja Loka - Delovna Organizacija Tehtnica Železniki, ki je edini proizvajalec najbolj preciznih tehtnic, laboratorijske opreme in uteži pri nas. dela v nemogočih delovnih razmerah. Kljub temu jim je uspelo razviti tehnološko izredno zahtevne programe, s katerimi so konkurenčni tako na domačem kot tujih trgih. Ker pa izredna natančnost njihovih izdelkov zahteva tudi vsaj normalne delovne razmere, takšnih pa v sedanjih prostorih prav gotovo nimajo, saj se stiskajo v starih stavbah na koncu Železnikov. V srednjeročnem družbenem planu občine Skofja loka kot tudi Tehtnice je dogovorjeno, da bo njihova nova tovarna stala v industrijski coni v Železnikih in sicer ob Iskri in Niku. To je najbolj racionalno, saj bo tako za vrsto dejavnosti lahko skrbela skupna služba oziroma bodo lahko uporabljali skupne prostore. To bo vsekakor pocenilo gradnjo, kasneje pa tudi poslovanje. Da bi Tehtnica lahko začela Čimprej graditi, je pooblastila delovno organizacijo iz Škofje Loke Lokainvest, da v njenem imenu naroči pri najboljšem ponudniku zazidalni načrt. Izdelal ga je urbanistični zavod Projetivni atelje Ljubljana. Nemalo je bil presenečen direktor delovne organizacije Tehtnica na zadnji seji izvršnega sveta občinske skupščine, ko so mu povedali, da je načrt izdelan pomanjkljivo in da zato izvršni svet ne more sprejeti sklepa o javni razgrnitvi. Izdelovalec je namreč »pozabil« na vrsto podatkov, ki so nujno potrebni za opredelitev do predvidene pozidave. Del greha seveda nosi tudi Lokainvest. saj bi kot strokovna organizacija moral poskrbeti, da bi bil zazidalni načrt v redu narejen. Kratko pa so seveda potegnili delavci Tehtnice. Na seji izvršnega sveta so predlagali, naj delovna organizacija sama čimprej poskrbi za manjkajoče podatke. Lokainvest pa mora poskrbeti, da jih bo izdelovalec vključil v zazidalni načrt. Tako se javna obravnava ne bi preveč zavlekla in ne bi zavlačevali gradnje. Omenjeni dokument je še ena slaba izkušnja, tokrat Železničarjev s projektivnim ateljejem Ljubljana, ki se je škofjeloškem koncu izkazal za zelo nesolidnega izdelovalca urbanistične dokumentacije in je zato občinska skupščina že prekinila vse pogodbe z njim. L. Bogataj Omejitev zaposlitvenih želja V tržiški občini bodo letos zaposlili največ 0,5 odstotka novih delavcev, medtem ko potrebe kažejo na 1,4 odstotka oziroma 80 delavcev več - Pri usklajevanju zaposlitvene bilance bo imela prednost materialna proizvodnja, v njenem okviru pa kadrovski štipendisti, učenci s poklicno šolo, invalidi, strokovnjaki in šele nato drugi iskalci dela Trtic — Tržičani so v letošnjo razvojno resolucijo zapisali, da bodo na novo zaposlili največ 0,5 odstotka delavcev, torej pnbližno polovico manj od začrtane rasti za to srednjeročno obdobje. Pristavili so še, da bo sicer imela prednost pri zaposlovanju materialna proizvodnja, da pa bodo tudi v njej omejevali administracijo. Novi bodo lahko le strokovni delavci, nepogrešljivi za izpeljavo tehnološke in proizvodne dejavnosti. Strogo nadzorovano bo tudi zaposlovanje v negospodarstvu. Brez soglasja komisije izvršnega sveta za zmanjšanje administracije v občini sprejetje novih delavcev ne bo mogoče. Letošnje potrebe po delavcih so v tržiški občini že znane. Skupaj naj bi jih na novo sprejeli 80 oziroma za 1,4 odstotka več kot jih je bilo po oceni zaposlenih lani. Industrija jih načrtuje za 0,9 odstotka več, gozdarstvo za 2,1, gradbeništvo za 3, promet in zveze za 2,6, gostinstvo in turizem za 9,6 odstotka več, le v trgovini in banki ne nameravajo zaposlovati novih delavcev. V gospodarstvu bi se na osnovi teh potreb število zaposlenih povečalo za 1,2 odstotka. V negospodarstvu pa kar za 4,1 odstotka. Res je, da so indeksi pogosto zelo varljivi. V negospodarstvu pomeni 4,1 odstotka komaj 16 novih delavcev. Kljub temu pa bo potrebno celotno letošnjo zaposlitveno bilanco krepko pretehtati in uskladiti z resolucijsko mejo dovoljene rasti. Pri usklajevanju zaposlitvene bilance bodo imeli prednost zaposlovanja kadrovski stipendisti, učen- ci s poklicno Šolo, invalidi, strokovnjaki in šele nato drugi iskalci dela. Ob tem pa organizacije ne bodo smele spregledati določil družbenega dogovora o kadrovski politiki, ki so ga v tržiški občini sprejeli pred letom dni, niti vsebine samoupravnega sporazuma o minimalnih življenjskih in kulturnih razmerah pri zaposlovanju novih delavcev. Vse kaže, da bo usklajevanje oziroma kleščenje zaposlitvenih apeti-tov zelo zahtevna naloga. Obstaja pa tudi bojazen, da bodo nekateri iskalci prve zaposlitve ostali brez primernega dela. Zato so se Tržičani odločili, da bodo v združenem delu čimbolj omejili vse oblike dela po pogodbi, da bodo krčili dopolnilno delo in upokojili delavce, ki bodo izpolnili pogoje za polno osebno pokojnino, upoštevajoč seveda možnosti kadrovskih zamenjav. H. Jelovčan Cilj je kvaliteta Prvo izvozno leto Eksperimentalne tkalnice iz Kamnika letos spodbuja k osvajanju novih tržišč — Razmišljanje o oženju proizvodnega programa v dobro kvalitete izdelkov — Gorenjska predilnica iz Škofje Loke jih zanesljivo oskrbuje s surovinami SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Ali so kadrovski plani »hišne številke«? Osnova kadrovske dejavnosti je vsekakor planiranje kadrovskega razvoja. Vemo sicer, da je razvrščanje pomembnosti posameznih nalog tvegano, ker se medsebojno prepletajo in učinkujejo druga na drugo. m$*m\u M v logičnem sosledju prav kakovosten načrt kadrovskega razvoja tista poteza, ki ji sledijo vse (Male Napake v »otvoritvi« se kmalu maščujejo / vsemi negativnimi ter nepričakovanimi posledicami. Planiranje kadrovskega razvoja zajema široko pahljačo opravil ali delnih planov (na primer obveščanja, delitve osebnih dohodkov, poklicnega razvoja, priliva in odliva kadrov itd). V tem prispevku M bomo omejili na planiranje kadrov po stopnjah strokovne izobrazbe, strokah oziroma panogah ter poklicih. Zgrešeni načrti se ne otepajo samo organizacijam, ki so jih pripravile, ampak se raztezajo na širšo družbo. Napake v kadrovskih načrtih namreč vodijo rio napak v mreži Šol, te pa do napačnega vpisovanja mladine in odraslih za izobraževanje. Posledica te verige ao presežki in primanjkljaji posameznih poklicev ali poklicnih skupin. Presežki pa pomenijo, da morajo ljudje (pre)dolgo čakati na ustrezno zaposlitev, da morajo sprejeti delo, ki le približno ustreza, večkrat pa se morajo enostavno prek valif i nrati ipd. To so objektivna dejstva za zunanjega opazovalca, seveda pa ni potrebno posebej dokazovati, da k najbrž dokaj neprijetno odražajo v doživljanju tistih, ki so postali »odveč«. Prav tako neugodni so primanjkljaji, saj združeno delo ne dobi kadrov, ki jih potrebuje — posledice so jasne. Priprava dobrega kadrovskega načrta je zapleteno delo: meriti mora. v daljšo prihodnost, upoštevati množico podatkov in oceniti vrsto neznank. Zato ni čudno, da se v javnosti pogosto govori o »hišnih številkah« in celo planerji včasih obupano zamahnejo z roko. Zanesljivost kadrovskih načrtov smo za Gorenjsko želeli preveriti z dvema podatkoma: minimalni kazalci potreb po kadrih, ki so jih OZD zapisale za obdobje 1981-85 ter razpisom kadrovskih štipendij za šol. leto 1981 — 82, ki v nekem smislu pomeni »materializacijo« teh napovedi. Izidi omenjene primerjave kažejo, da bi iz zunanjih virov (preko rednega izobraževanja) Gorenjska letno potrebovala v povprečju 2094 strokovnjakov (z odštetimi delavci brez strokovne izobrazbe). Razpisala pa je 2209 kadrovskih štipendij, kar dokazuje zelo dobro skladnost obeh napovedi, saj gre le za dobrih pet odstotkov razlike. Na prvi pogled bi torej sodili, da je vse lepo in prav. Na žalost se podatka ujemata le v seštevku, kajti takoimenovana strukturna neskladja so mnoga večja. Videti je, da so OZD preko štipendiranja občutno navile plane za nižje stopnje strokovne izobrazbe (stopnje II., III. in IV.), medtem ko so na »cedilu« pustile profil tehnika in delavcev z višjo izobrazbo (stopnji V. in VI /1). Pojav si lahko razložimo s težnjo OZD, da s štipendijskimi razpisi privabi povečano število »domačih« učencev za manj zahtevne programe, kajti uvoz iz drugih območij kopni. Hkrati se v tej luči potrjuje znana ugotovitev, da so se v »nemilosti« znašli predvsem kadri stopnje V. in VI >' 1. Primerjava tudi kaže, da je skladnost napovedi med panogami in poklici dokaj različna — od dobre skladnosti do velikih razhajanj. Rezultati pričajo, da kadrovskih planov vendarle ne moremo kar počez obsoditi za »hiše številke«. Če bi to bili, potem sploh ne bi bilo nekakršne skladnosti. Seveda pa to ne pomeni, da so hkrati že kakovostni; marsikje so še privesek, sestavljen površno in nestrokovno. Izboljšanja ne bo čez noč, kajti dober kadrovski plan zahteva sodelovanje številnih strokovnjakov v OZD in široko samoupravno preverjanje. Zdi se, da zaradi zagat pri zaposlovanju to spoznanje kljub vsemu dobiva vidnejšo vlogo kot doslej. Franc Belčič Kamnik - Eksperimentalna tkalnica iz Kamnika, proizvodna temeljna organizacija Tekstilnega instituta iz Maribora, ki izdeluje dekorativne tkanine za notranjo opremo stanovanj, je uspela že v enem letu osvojiti tuje tržišče. Usmeritev na zahtevni skandinavski trg, kjer si je pridobila sloves kvalitetnega proizvajalca, priča o konkurenčnosti izdelkov, ki se lahko kosajo s svetovno znanimi proizvajalci. Trije ljubljanski zmaji z ljubljanskega Sejma mode ta uspeh še povečujejo. Lani so izvozili deset odstotkov proizvodnje, kar je preseglo lanske načrte. Letos jih je uspeh navdal z optimizmom, zato so se odločili izvoz še za deset odstotkov povečati. Načrtujejo, da bodo izdelali milijon kvadratnih metrov tkanin, ustvarili 100 milijonov dinarjev prihodka, čeprav zunanjega trga ne bi bistveno širili. Mika jih le izvoz v Avstrijo in Nemčijo Slednji so letos že poslali prvo kolekcijo. Izdelki so za letos že vnaprej razprodani tudi doma, domače tržišče pa tudi terja vse več. Zato so se v tkalnici odločili, da bodo ostali pri 20-odstotni proizvodnji za izvoz in hkrati zadostili domačim Kotrebam, saj proizvodnje najbrž ne odo mogli razširiti. Letos so sicer dopolnili širok proizvodni program s žkimi tkaninami iz lanu. Vendar kaže, da bodo kljub povečanemu povpraševanju doma in na tujem prisiljeni ostati pri obstoječem, če ne celo ožjem programu. Na voljo so jim namreč omejene proizvodne zmogljivosti. Strojev je premalo, da toi delali nove vzorce in hkrati zadoščali vsem potrebam tržišča. Vendar se v prihodnje ne nameravajo širiti, saj sta jim cilj kvaliteta in modnost, ki lahko konkurirata kateremukoli svetovnemu proizvajalcu, ne pa količina, izdelkov, ki jih ne bi mogli nikjer prodati po ustrezni ceni. Eksperimentalna tkalnica letos nasploh beleži uspehe. Celo oskrba s surovinami, ki je za domala vse organizacije združenega dela problematična, je zgledna. Gorenjska predilnica iz Škofje Loke jim redno dobavlja prejo in tako so med tekstilci bržkone med redkimi, ki imajo trimesečne zaloge. Surovina zahteva tudi devizno udeležbo, saj vsak kilogram preje zahteva 2,8 dolarja. Doslej so bile devize bolj skopo odmerjene, zadnje uspešno leto pa je devizni sklad tkalnice bistveno pomnožilo. rj 2jemr Obsežno zdravstveno izobraževanje Jesenice — Občinski odbor Rdečega križca na Jesenicah je lani uspešno izvedel vrsto tečajev za zdravstveno izobraževanje občanov. Opravili so kar 14 tečajev, ki so jih po 20 ur obiskovali pripadniki enot civilne zaščite in delavci temeljnih organizacij, štiri 20-urne tečaje za učence 7. in 8. razredov osnovnih šol in en 80-urni tečaj za pripadnike civilne zaščite. Na koncu je uspešno opravilo izpite 400 udeležencev. Kandidate so vzgajali za pomožne bolničarje, izpraševali so jih predavatelji prve pomoči, višji medicinski tehniki in zdravniki. Razen tega so lani pripravili zdravstveni pouk za udeležence tečajev za šoferje, ki jih organizirajo avto-moto društva ter združenje šoferjev in avtomehanikov. Kot predvidevajo, bodo za kandidate voznikov motornih vozil enako kot lani tudi letos pripravili šest tečajev prve medicinske pomoči, sicer pa je načrt letošnjega dela na tem področju nekoliko obsežnejši od lanskoletnega. Poleg enakega števila 20-urnih tečajev za pomožne bolničarje bodo pripravili tri 80-urne tečaje za bolničarje enot civilne zaščite. ' Blenkuš G L, A S4.STRAN RADOVLJICA '33. seja zbora združenega dela skupščine občine Radovljica bo v sredo, 10. februarja ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica Gorenjska 19 DELEGATSKO ODLOČANJE TOREK 2 FEBRUARJA Dnevni red - potrditev zapisnika zadnje seje - predlog odloka n spremembi odloka o davkih občanov občine Radovljica osnutek proračuna občine za leto 1982 - programi interesnih skupnosti družbenih dejavnosti - pregled ovrednotenih programov in priapevnih stopenj - združevanje sredstev za dograditev prostorov osnovnega izobraŽevanja v občini Radovljica - aneks k samoupravnemu sporazumu za financiranje krajevnih skupnosti v občini Radovljica - osnutek sprememb in dopolnil statuta občine Radovljica - soglasje k statutu Komunalnega gospodarstva Radovljica - predlog odloka o določitvi delegatskih mest, oblikovanju konference delegacij in skupnih delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupAčine občine Radovljica - delegatska vprašanja 34. seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica bo v torek, 9. februarja ob 16. uri V mali sejni dvorani skupščine občine Radovljica Gorenjska 19 Dnevni red potrditev zapisnika zadnje seje - osnutek proračuna občine za letos - programi interesnih skupnosti družbenih dejavnosti a) pregled ovrednotenih programov in prispevnih stopenj bi združevanje sredstev za dograditev prostorov osnovnega izobraževanja v občini Radovljica - aneks k samoupravnemu sporazumu za financiranje krajevnih skupnosti v občini Radovljica - osnutek sprememb in dopolnil statuta občine - soglasje k statutu Komunalnega gospodarstva Radovljica 33. seja zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica bo v sredo, 10. februarja ob 16. uri v mali sejni . dvorani skupščine občine Radovljica Gorenjska 19 DOGOVORIMO SE Združevanje sredstev za šolski prostor Osnovno šolo Antona Tomaža Linharta v Radovljici nameravajo povečati, saj je zaradi pomanjkanja prostora šola morala preiti na dvoizmenski pouk - Višja prispevna stopnja za gradnjo r Radovljica - Zbori občinske skupščine so v minulem letu ob sprejemanju samoupravnih spo-ranimov o temeljih planov interesnih skupnosti občine Radovljica za obdobje lisi do 1M6 raspravljali tudi o pomanjkanju prostorov sa osnovno šolstvo in otroško varstvo. Takrt so predstavili obsežne analize, osnove za sprejeto usmeritev, da se pripravijo ustrezni programi kot motnosti za združevanje sredstev, s katerimi bi odpravili vsaj nekatere probleme. Iz podatkov in analiz, ki so na razpolago, so ugotovili, da predstavlja najhujši problem prostora osnovna šola Antona Tomaža Linharta v Radovljici, kjer so v letošnjem šolskem letu v celoti uvedli dvoizmenski pouk. Za rešitev tega problema ie izobraževalna skupnost pripravila več variantnih rešitev. Lani so posvetili posebno pozornost vzdrževalnim delom, uredili so kuhinjo v Lescah in v Radovljici, v teku pa so priprave za dela v Gorjah in na Bledu. Posebno problematiko v občini Radovljica predstavlja tudi prehod na celodnevno šolo, ki jo izvaja samo šoja v Bohinjski Bistrici. V radovljiški občini so po deležu otrok, ki so vključeni v celodnevno osnovno šolo, s 15,4 odstotka na predzadnjem mestu. Na Gorenjskem so prve Jesenice, sledijo Kranj, Tržič in Skofja Loka. V Radovljici bi z dograditvijo 24 učilnic odpravili pomanjkanje prostorov za obvezni izobraževalni program, poleg tega pa bi omogočili uresničevanje programa celodnevne šole od prvega do četrtega razreda. Sedanje prostorske razmere v osnovni soli Anton Tomaž Linhart v Radovljici: 22 učilnic, dve telovadnici, zunanja športna igrišča, kuhinja z možnostjo za prizidek, ostale naprave in prostori. Skupna površina prostorov je 5.800 bruto kvadratnih metrov. Dnevni red — potrditev zapisnika zadnje seje — osnutek sprememb in dopolnil statuta občine Radovljica — soglasie k statutu Komunalnega gospodarstva Radovljica — predlog odloka 0 spremembi odloka o davkih občanov občine Radovljica — osnutek proračuna občine za letos — programi interesnih skupnosti družbenih dejavnosti a) pregled programov in prispevnih stopenj b) združevanje sredstev za dograditev prostorov osnovnega izobraževanja — aneks k samoupravnemu sporazumu za financiranje krajevnih skupnosti v občini Radovljica — delegatska vprašanja Programi interesnih skupnosti DOGOVORIMO SE Statut Občine Delegati vseh treh zborov bodo spregovorili o osnutku statuta občine, kot predlog pa ga bodo obravnavali marca letos. Izvršni svet priporoča, naj bi v javni razpravi sodelovalo čimveč delovnih ljudi, da bodo lahko na pod lagi stališč v javni razpravi /bon občinske skupščine sprejeli končno besedilo statuta! Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti so pripravile vrednotenje programov za letos. V globalu predstavlja zbirni vrednoteni program, skupno s sredstvi za adaptacije osnovnošolskih prostorov, povečanje za 16,6 odstotka v primerjavi z dovoljeno porabo v lanskem letu. Decembra so bile po dogovoru z interesnimi skupnostmi objavljene začasne prispevne stopnje z veljavnostjo od 1. januarja dalje, vendar je bila sprejeta tudi odločitev, da bodo interesne skupnosti opredelile svoje programe, da ho možno izračunati odgovarjajoče prispevne stopnje. Pri oblikovanju predloga so upoštevali, da so programi sprejeti v interesnih skupnostih, upoštevali so vpliv presežkov in primanjkljaje, načrtovani bruto osebni dohodek, dodatni program združevanja v občinski izobraževalni skupnosti za nove šole. upoštevali so prednostne naloge republiških programov. Na tej osnovi se skupna prispevna stopnja za interesne skupnosti družbenih dejavnosti na občinski ravni poveča od 21,33 odstotka na 21.79 to je za 0,46 odstotka. Po tem naj bi bile v odstotkih začasne prispevne stopnje naslednje: otroško varstvo 1.52; izobraževalna skupnost 5,28;, za kulturno skupnost 0,94; za telesnokulturno skupnost 0,55; za socialno skrbstvo 0.79; za zdravstveno skupnost 10,79; zaposlovanje 0,24; raziskovalno skupnost 0,03 Predlog stopenj v od-odstotkih od 1. marca dalje pa naj bi bil: za otroško varstvo 1,06; za izobraževalno skupnost 5.50 plus 1.00; za kulturno skupnost 0,94 is telesnokulturno skupnost 0,55; za socialno skrbstvo 0,79; za zdravstveno skupnost 10.48, za zaposlovanje 0.22; za raziskovalno skupnost 0.03. Povečanje prostorov z novo- radnjo: 16 učilnic v prvi fazi in učilnic v drugi fazi ter izgradnja telovadnice oziroma preureditev prostorov za bazen v prostore telovadnice. Analiza možnosti za združevanje sredstev, potrebnih za novogradnjo, kaže, da bi z manjšo spremembo prispevne stopnje lahko začeli združevati sredstva. Za nove prostore nai bi združili največ 1 odstotek od bruto osebnega dohodka. Skupna sredstva v višini 1 odstotek od bruto dohodka bodo sestavljena iz 0,54 odstotka v okviru sedanje prispevne stopnje s prerazdelitvijo in iz 0,46 odstotka iz povečanja prispevne stopnje. Poleg sredstev, združenih iz bruto osebnega dohodka, bi za uresničevanje programa uporabili še del sredstev amortizacije od osnovnih sredstev v izobraževanju in del sredstev proračuna občine. Pri ocenjevanju predračunske vrednosti in virov je treba upoštevati, da bi kljub temu. da sredstva začnejo takoj zbirati, z gradnjo lahko pričeli šele po letu 1983, ker ni možno pridobiti premostitvenih virov. Pri izračunih ni možno upoštevati današnjega nivoja cen, ampak je treba upoštevati podražitve. Upoštevajoč 15-odstotno rast osebnih dohodkov in 25-odstotno rast gradbenih stroškov bi po ocenah z zbranimi sredstvi lahko zgradili približno 3.000 kvadratnih metrov šolskih prostorov, če pa bi gradili fazno, nekaj več in bi postopoma zniževali stopnjo združevanja. V obdobju petih let bi iz prispevne stopnje zbrali 200 milijonov, iz združene amortizacije 20 milijonov dinarjev, iz proračuna 35 milijonov dinarjev. Večji del bi zbrali v okviru spremenjene prispevne stopnje. Prispevna stopnja bi se zvišala s 1. marcem od sedanjih 21,33 odstotkov na 21,79 odstotkov. Izvršni svet predlaga, da se sporazum o temeljih plana izobraževalne skupnosti dopolni. Predvidena naj bo dograditev radovljiške osnovne šole v prvi fazi s 16 učilnicami, v drugi fazi pa z 8 učilnicami. Z združevanjem sredstev za dograditev v planih predvidevajo združevanje v okviru prispevne stopnje v višini 1 odstotek za leto 1982 in v ustrezno proračunani višini nadaljnjih pet let od pričetka združevanja. Imenovati bodo morali odbor za pripravo investicijskih programov in izvedbo dograditve, v enem letu od pričetka združevanja sredstev pa mora odbor predložiti konkreten program in predlog financiranja. V proračunu občine in planih osnovnih šol naj predvidijo obveznost združevanja sredstev: proračun 1982 S milijonov in v naslednjih letih ustrezno valorizacijo, amortizacija osnovnih šol pa ostane v višini vsaj polovica obračunane. Sredstva bodo združena pred začetkom gradnje, do takrat pa bodo uporabljena kot obratna sredstva pri združevalcih. Proračun občine Radovljica Izvršni svet skupščine občine predlaga zborom skupščine občine, da sprejmejo proračun občine za letoj* - 30 dni v javni razpravi Radovljica — Izvršni svet skupščine občine Radovljica je *> obravnaval osnutek proračuna občine Radovljica za letošnje K Sprejel je več pripomb splošnega značaja - pomanjkanje izdelaj ovrednotenih programov uporabnikov proračuna, pomanjkanje toč*i kriterijev in primerjav. Prav tako je imel nekaj konkrtnih pripomb N tem je pozval vse uporabnike proračuna, da pošljejo ovrednotc* programe, upoštevajoč stališča finančne komisije, da se letos otet* dohodki dvignejo za 18 odstotkov, materialni stroški pa za 15 odah* kov. V tem smislu dopolnjeni osnutek proračuna naj bi predložili razpravo finančni komisiji, nato pa prišli z zaključki ponovno na *y| izvršnega sveta. Izvršni svet skupščine občine zato predlaga trem zborom skupir* I občine, da osnutek proračuna sprejmejo ter ga predložijo v *vj razpravo za obdobje 30 dni. Za nosilca javne razprave se dokr^ uprava družbenih prihodkov in sekretariat za občo upravo in družbe* dejavnosti. Plan prihodkov za letos temelji na določilih družbenega d o usklajevanju davčne politike in vsebuje predvidene reiultu, sprememb odlokov, ki jih bo treba sprejeti, da bo uskladitev upofc* vana. Spremembe vplivajo na več postavk. Stopnja davka iz oseka* dohodka iz delovnega razmerja je po sedaj veljavni stopnji 0,15 4 stotkov upoštevana za tri mesece, za čas od 1. aprila letos dalje * stopnji 0,50 odstotkov. Pri davku iz kmetijstva je upoštevano poviuj, dodatne, kompenzacijske stopnje za nekmete, ki je doslej znašali odstotkov in jo je treba povečati na najmanj 30 odstotkov. Pri davk obrtne dejavnosti bodo šele letos vidni učinki znižanja lestvice nižjih osnovah ter olajšav, ki so bile sprejete. Poleg tega bodo prupe^ za interesne skupnosti, ki se plačujejo iz dohodka, v bodoče odbirnit ugotavljanju osnove za davek. Stopnje prometnega davka od alkotk nih pijač bodo zaradi uskladitve povečane na najnižjo možno višino sicer pri pivu za 10 odstotkov, pri žganih pijačah za 5 odstotkov in uvoženih za 10 odstotkov. Stopnjo davka na dohodek od iger na je treba povečati od 10 na 15 odstotkov. Pri davku na posest to\__ vozil je po oceni prištet še davek na posest nekaterih osebnih voij( čolnov. Izračunana d voljena poraba za letos je 155 milijonov l dinarjev, planirani prihodki skupaj pa znašajo 177 milijonov dinarjev. Osnutek so v občini pripravili na podlagi zahtevkov proraču uporabnikov. Tako so opredelili višino sredstev za dejavnost d nopolitičnih organizacij, občinskega sodnika za prekrške, druži.., pravobranilca samoupravljanja, postajo milice Radovljica, sredstvi sofinanciranje medobčinskih pravosodnih organov, za skupščino renjskih občin, za upravo inšpekcijskih služb za Gorenjsko Kran skupnost slovenskih občin, stalno konferenco mesta Beograd, sli,, pravne pomoči Radovljica, funkcionalno dejavnost skupščine občin« izvršnega sveta, 3troške volitev, ljudsko obrambo, dejavnost druži nopolitičnih organizacij in društev, občinsko konferenco SZDL tet druge skupnosti in organizacije. Prav tako proračun predvideva d za negospodarske investicije, za socialno skrbstvo, za zdravu t varstvo, komunalno dejavnost, dejavnost krajevnih skupnosti stopljene prihodke in za intervencije v gospodarstvu Sredstvi pospeševanje kmetijstva bodo porabljena po programu sklada za speševanje kmetijstva. V predlogu je predvideno milijon tJOiik dinarjev za zavarovanje živine zasebnih kmetov kooperantov in liv v družbenem sektorju. Ostaneta še tekoča proračunska rezervi rezervni sklad, v katerega se planirajo sredstva v višini 1 odstotki dovoljene porabe iz tekočih prihodkov proračuna. v-------- Prispevki za krajevne skupnosti Lani so delavci v temeljnih organizacijah sprejeli sporazum o načinu združevanja sredstev za krajevne skupnosti in se obvezali, da bodo v tem srednjeročnem obdobju prispevali del dohodka za skupne potrebe v krajevnih skupnostih, kjer živijo. Za lansko leto so namenili del dohodka, ki predstavlja 450 dinarjev na zaposlenega. Za nadaljnja leta so se dogovorili, da bodo o višini odločali z aneksom vsako leto posebej. Sekretariat za Občo upravo in družbene dejavnosti je pripravil aneks, po katerem naj bi delavci letos prispevali po 450 dinarjev na zaposlenega za financiranje krajevnih skupnosti. \ skupnosti Bohinjska Bistrici i dodatnih 1.000 dinarjev na nega oziroma 0,8 odatc dohodka, ustvarjenega v letu. Izvršni svet je prip__ morajo krajevne skupnosti žiti tudi poročila o \i\ sredstev. V predloženih sklepih svet predlaga, da naj te S,veča od 450 dinarjev narjev in odstotek 03 hodka za Bohinjsko preračuna v absolutni L_ aneksu naj bi še odločali v temeljnih organizacijah. Dom dr. Janka t^nedika v Radovljici nameravajo povečati. - Foto: D. Kuralt TOREK. 2 FEBRUARJA 1982 DELEGATSKO ODLOČANJE DOGOVORIMO SE k 5 iN tili »v K* 3 P1 a ■4 s* on [Delovne organizacije, ki niso prispevale V radovljiški občini so napravili seznam organizacij združenega dela. temeljnih organizacij združenega dela in skupnosti, ki niso podpisale samoupravnega •porazuma za financiranje potreb krajevnih skupnosti za naslednje srednjeročno obdobje. Te delovne organizacije in »aupnoHti so: Alpetour TOZD Hoteli Bohinj, Mladinski dom Bohinj Elita Bled. čevljarsko podjetje Triglav Bohinjska Bistrica. Brivski salon Nada Radovljica. Šolski center Radovlji-a gremo poslušat plošče. Gospod pa naj si najde boljšo družbo.« { »Dobra ideja.« je rekla Tatjana in tudi Barbara se je strinjala. Ko smo že šle proti hiši. je Jaka zavpil za nami: »Hej. dekleta. pk>\xl r bi tudi jaz poslušal.« f Zavila sem oči: »Pomislita, tudi on bi poslušal plošče.« I v »Zanimivo!« »Interesantno.« »Nc lomite ga,« je Jaka valjal s skoraj prosečim glasom. »Tisto pv-J 1 sem rekel kar tako. Pa tudi nekaj resnice je. Kako bi se, na pnmcr.V '[ z vami vojno ali kaj podobnega?« »Tudi partizanke so bile,« ga je prekinila Tatjana. »Že, že. toda to je nekaj drugega. Dobro, polomil sem ga. Ro\v bi pa kljub temu rad poslušal.« »Kaj pravita. Tatjana in Barbara?« »Pa naj gre zraven,« je prva popustila Barbara, ki se mu nikoli, hotela zameriti. »Naj mu bo,« se je nasmehnila Tatjana. »Prav, pa pojdi z nami. Samo podcenjevati nas ni treba. Včasih cvetiš od domišljavosti. Če se boš obnašal še naprej tako, bom po* dedku in konec bo vajinih debat o vojni mornarici.« »Hej, Urša, dedku nič ne povej,« je poprosil Jaka. Zdaj je go resno in resnično ga je bilo strah, da ga ne bi zatožila. Ko smo v moji sobi nekaj časa poslušali plošče in se nam je po povrnilo dolgočasje, sem se spomnila nečesa fantastičnega. Vstala dvignila roko visoko pod strop in vzkliknila: »Imam idejo! Plošč im že polna ušesa. Naredimo sami orkester?« »Kako le?« je malodušno vprašala Tatjana, ki ni imela nobene domišljije. . »Tudi jaz ne vem, kako?« je pristavila Barbara. Jaka pa je bil navdušen. Iz žepa je potegnil orglice, zaigral taktov in rekel: »Orglice znam. Osnovo že imamo.« »Ti pa res vse znaš!« je navdušeno vzkliknila Barbara. »Orglice še niso orkester,« je pripomnila Tatjana. Odkimala sem. Res brez domišljije! »Nič ne razumete,« sem razlagati. »Sestavili bomo specialni orkester. Ti, Tatjana, boš igrali^ pokrovke. Ti, Barbara, .dobiš palici m boš udarjala po prazni škatli čevlje. To bo boben. Jaz bom drsala po starem ribežnu za pranje pc Jaka pa bo igral na orglice. Ste razumeli? »Ne popolnoma,« je priznala Tatjana. Barbara pa je rekla, da v nikoli ni udarjala po škatli za čevlje, kaj šele po bobnu. Ko sem ju tako poslušala, sem se spomnila na Jakove besede da se ne more z dekleti igrati in, med nami rečeno, sem se z njinVk neke mere strinjala. Vsaj, kar se Barbare in Tatjane tiče. Punci nista i* prav nobene domišljije. Skušala sem jim razložiti: »Poglejte in poskjj Zdaj bom zapela Moj očka ima . . ., zraven px bom tolkla takt.« Začela sem peti, z dlanmi pa sem udarjala po robu mize taki sem končala, sem vprašala: »Sta razumeli?« »Razumeli sva, le znali ne bova igrati.« Sploh ju nisem več poslušala. V sobo sem znosila »instrument^ ki smo jih potrebovali za orkester. In ko smo bili pripravljeni, sem stj h gramofonu in rekla: »Tike, tike, tačke ... vsi znate. Položila bom J gramofon to ploščo. Me bomo zraven le pele in spremljale na instrumJ tih. Jaka pa bo igral na orglice.« ,, ' . »To pa že, tako bo šlo,« se je razveselila Tatjana. Štela sem do tri, vključila ploščo in koncert se je začel. Tatjam tolkla na pokrovke, ki so rabile kot činele. Barbara je tolkla po ška: čevlje, jaz sem strgala ribežen, Jaka pa je skušal ujeti melodijo z orglicar Rečem vam, bilo je famozno. Zal, koncert ni trajal dolgo. Nenadoma se je prikazal na vratih pjJ či. Kot neumen je krilil z rokami in nam skušal nekaj dopovedati. In%| menti so utihnili drug za drugim. m. i jože Življenje in smrt vidic Tugomirja Vidmarja-Jožeta Ko sta leta 1919 Franc Vidmar in njegova žena Antonija pričakovala četrtega otroka, sta v Ljubljani gledala predstavo zgodovinske drame »TUGOMER«, ki govori o neenotnosti Slovencev in lahkovernosti kneza Tugomerja. Tugomer šele v smrti spozna, da je edino sporazumevanje s Franki neizprosen boj. Drama je zakonca Vidmar tako prevzela, da sta sklenila sinu dati ime Tugomir. Tugomir je bil rojen lf). septembra leta 1919 v Ložu na Notranjskem, kjer je bil tedaj v službi njegov oče. Leta 1925 se je družina preselila v Tržič, kjer je deček začel hoditi v šolo. Po očetovi upokojitvi se je družina preselila v Kranj, ker je bil oče doma iz okolice Kranja. S skromno pokojnino je oče težko preživljal šestero otrok in ženo, zato se je Kriložnostno zaposlil kot nočni čuvaj v Jugo-runi, kasneje pa je dobil službo vratarja v hotelu Evropa. Tugomir je v Kranju uspešno končal gimnazijo in hotel študirati pravo. Ker pa zaradi številne družine in majhne očetove pokojnine to ni bilo mogoče, se je vpisal v vojno pomorsko akademijo. V drugem letniku šolanja je v Dubrovniku dočakal razpad stare Jugoslavije. Vrnil se je v Kranj in se zaposlil na davkariji Tugomir je bil skromen, skoraj bledoličen fant, ljubitelj narave in glasbe. Rad je igral na violino in pel mornarske pesmi. Po njegovi zunanji podobi bi težko opazili, da bije v njem srce revolucionarja in neutrudljivega organizatorja mladine. Poleti 1941. leta je bil izvoljen za sekretarja mestnega komiteja SKOJ za Kranj. Bil je najožji sodelavec Staneta Žagarja mlajšega. Zaradi organiza-torskih sposobnosti so ga imenovali za inštruktorja Pokrajinskega komiteja SKOJ za Gorenjsko. Tugomirjeva aktivnost ni ostala skrita in čutil je, da ga opazujejo in nadzorujejo. Zato je pokrajinsko vodstvo tako partije kot SKOJ sklenilo, da gre v ilegalo in naj odslej deluje v krajih, kjer ie manj znan. Tako je od septembra do decembra 1941. leta organiziral mladino v Tržiču, Škof j i Loki in Radovljici, največ pa je deloval na Jesenicah in njeni okolici. Za vsak primer je imel v žepu ilegalno izkaznico. Cirila Curk iz Ljubljane, ki jo Javorničani poznajo kot Rebernikovo Cilko, je bila leta 1941 kurirka okrožnega komiteja partije Jesenice. Takole obuja spomin na Tugomirja: »V jesen leta 1941 me je sekretar okrožnega komiteja Viktor Kejžar spet poklical na zvezo in sporočil, da bodo poslali na jeseniško področje organizatorja mladine.*To je bil Tugomir Vidmar iz Kranja. Z njim sem se Ervič srečala na podstrešju pri Marjanu iavalarju na Javorniku (Kavalar je bil član okrožnega komiteja). Tam sta bila tudi sekretar Kejžar in njegov namestnik Preželj. Kejžar mi je povedal, da niso dobili primerne družine za Vidmarja. Nekaj časa bo stanoval kot ilegalec na Javorniku, je pojasnil Kejžar. Tugomir je imel ponarejeno legitimacijo. Iz hiše je šel samo ob uri, ko so šli delavci v službo. S seboj je nosil kanglico z malico, kot da gre na delo v tovarno. Da je Vidmar stanova} v mojem stanovanju, ie vedela samo sekretarka javorniških skojevcev Mimica Zupan (skupaj s Tugomirjem ustreljena v Dragi). Pri nas je stanoval kakih 14 dni. V tem času je obiskoval in vodil skojevske sestanke, ki so bili v hiši pri Mimici Zupan, včasih pod Stolom, v Podmežaklji pri Baianču, sekretarju jeseniških skojevcev (tudi ustreljen s Tugomirjem). Decembra 1941. leta so se začele aretacije jeseniških skojevcev in aktivistov OF. Osmega decembra so zaprli Zofko Traven, 17. decembra so aretirali Kurta Okrožnika, Staneta Rožiča in Milana Ropreta. Naslednji dan so aretirali Mimico Zupan in Jožeta Zalokarja. Enaindvajsetega decembra so aretirali mojega moža Karla Kozjeka in mene, nato pa še Marjana Kavalarja, Viktorja Gregorača in Elo Treven, v Podmežaklji pa Staneta Balan-ča, Mirka Dimca in Staneta Laha ter še mnogo drugih aktivistov ... Pokojni Slavko Trelc iz Radovljica je pred leti pripovedoval: »Okrog prvega decembra 1941 mi je Kejžar sporočil, da bo prišel Vidmar v ljico organizirati skojevsko organ V večernih urah Vidmar nikakor ni najti moje hiše, ki je bila tik polen Grajski dvor (hišo so pred leti porušili terem je bila izpostava gestapa. Ker s*i žala policijska ura, je Vidmar prenočil I drvarnici blizu cerkve v mestu. Sele iju ves premražen potrkal na naša vrata dni je bil v naši hiši. Skozi okno j* opazoval gestapovce na oknih a! hotelom. Ponarejeno legitimacijo sem jaz, ker sem imel strica na občini. 7 zaupne fante in Vidmar jim je vsako ali pa ob večernih ursh govoril o Os.« fronti. Kadar je imel Vidmar sestanek bil na straži pred hišo ...« O plodnem delu in vzornem značaju mirja Vidmarja so mi pripovedovali narodna heroina Mira Svetina-Metka, V— Hafner, Ignac Sterlekar in sorodniki nuj skojevcev, ki so bili z Vidmarjem potem postreljeni v Dragi. Kdo je skrivnostni sošolec? Tugomirjeva sestra Majda mi je nachJ opisala bratov odhod v ilegalo in sknvtv>J okoliščine ob njegovi aretaciji: »Po odhodu v ilegalo se je Tugomir ^ dni zadrževal pri sorodnikih v Trboiai Kranju. Z mamo sva ga v tem času enkrat obiskali. Povedali sva mu, da pa šef na davkariji, Nemec po rodu. vabi v službo. Le-ta je Tugomirja že prv varjal nav vstopi v nemško monu,\| Tugomir je odločno izjavil, da zanj ni mn\J nazaj, predvsem pa, da ne zaupa Nec\\/ Potem dalj časa nismo dobili nobenega sjv\| čila od njega. (Podelitev Prešernovih nagrad Jesenice - Podelitev letos njih gorenjskih Prešernovih nagrad, priznanj za kulturno delo. ki jih skupaj podeljujejo gorenjske kulturne skupnosti, bo leto* na Jesenicah. .Slovesnost bo v petek. 5. februarja, ob 19 un v gledališču Tone Cufar V kulturnem sporedu bo na-.?<>pil Slovenski oktet. Prešernova proslava na Koroškem Celovec — Slovenska prosvetna jveza iz Celovca bo ob slovenskem kulturnem prazniku pripravila Pre-♦ernovo proslavo, ki bo posvečena tudi lOO-letnici rojstva Alojza Gradnika m 60-letnici rojstva Karla Dentovnika-Kajuha. Slavnostni govornik ho univerzitetni profesor tir Franc Zadravec. v kulturnem Kredu bodo nastopili, moški pevski r SPD Zarja iz Železne Kaple. recitacijska skupina Slovenske prometne zveze, sopran istka Danica Kežar in pianistka Shou-Jen Ho ter dasbeni solistki Marija Stingler in Klavdija Rudolf Proslava retrtek. 4. februarja, ob 19. i»vnem studiu Koroškega Sponheimer strasse 1.1 (vhod kinVai bo uri v radia. ; par- Nagrado poimenovali po Draganu Janko vidu Po ustanovitelju kranjskega festivala športnih in turističnih filmov in dolgoletnem generalnem sekretarju CIDALC Draganu Jankoviču. ki je preminil pred letom dni, je sklenila generalna skupščina CIDALC /Mednarodnega komiteja za širjenje umetnosti s posredovanjem filma) na svojem zasedanju v Parizu poimenovati nagrado tega komiteja. Na bienal-nem festivalu športnih in turističnih filmov v Kranju jo podeljuje francosko ministrstvo za šport, mladino in okolje. Nagrada je doslej nosila zveneče trne pobudnika olimpijskih iger moderne dobe Pierra de Cou-bertina in novo poimenovanje je vsekakor visoko priznanje kranjskemu festivalu ter seveda doboko spoštovanje našega filmskega delavca, ki je izjemen trud vložil v prizadevanja za mednarodno uveljavitev jugo-• lovanskega in še posebej slovenskega nima. L Zahtevni ljubiteljski oder Člani kulturnoumetniškega društva iz Velesovega so za uvod v slovenski kulturni teden sklenili uprizoriti dramatizirani roman Ivana Cankarja Hiša Marije Pomoćnice — Na premier-ski predstavi v soboto, 6. februarja, bodo gledalcem dokazali, da so bili zahtevni nalogi kos Velesovo - V tesni dvorani velesovskega kutlurnoumetniškega društva v Adergasu se 21 članov dramske skupine z režiserjem Silvom Sircem na čelu vneto pripravlja na prvo predstavo dramatiziranega romana Ivana Cankarja Hiša Marije Pomočnice. Lotili so se je pred dvema mesecema, zdaj pa počasi dobiva obliko, ki so si jo zamislili. Hiša Marije Pomočnice je bila dunajska bolnišnica v četrti revežev Ottakring, kjer je Cankar živel med študijem. Trpljenje mladih, pohabljenih deklet, ki čakajo na smrt in hrepene po življenju zunaj bolnišničnih zidov, je Cankarja navdihnilo, da je ustvaril pretresljivo podobo mističnega hrepenenja. Mladi vele-sovske dramske skupine so skušali drami vtisniti kar najbolj avtentično občutje pustote in žalosti. Na oder so postavili le nekaj bolniških postelj in pustili, naj gole stene, samostanska podoba in asketsko okolje sami po sebi govore o bedi deklet. Svojo vlogo so razmišljajoče mlade igralke pravilno doumele in sleherna njihova izpoved je pretresljiva življenjska zgodba trpeče, prezgodaj zrele mladosti. Tudi glasbeni učinki, ki dopolnjujejo prostor in živo ibralsko besedo, skušajo doseči kar najbolj pristno občutje bede in brezupa. Oprli so se zlasti na Bacha, na turobno glasbo orgel, ki je skozi vse dogajanje eden najpomembnejših in najbolj dramatičnih elementov. Režiser Silvo Sire pravi, da so dramo skušali čimbolj nribliSati Cankarjevi predlogi, čeprav je njeno besedilo zelo zahtevno Igralci so dumeli pretresljivost dogajanja, tako da naloga približati, to vsebino gledalcem ne bo pretežka. Gre bolj za to. ali ne bo drama občinstvu, ki je vajeno lahkotnih komedij in iger iz kmečkega okolja, pretežka. Vendar je Cankar dovolj razumljiv in sugestiven. da bo njegovo delo znalo pritegniti. Ce jim ho uspelo osvojiti domače občinstvo, bodo gostovali po bližnjih odrih D.Zlehir Številne filmske projekcije Skofja Loka bino vojaškega - Za kulturno vse-življenja ima po- membno vlogo predvajanje filmov. Poleg vzgojnih so to tudi dokumentarni in igrani filmi. V škofjeloškem garnizonu načrtujejo, da bodo letos predvajali več kot 500 filmov, od katerih bo 25 igranih. To bodo predvsem domači filmi novejše produkcije, ki so dobili priznanja na domačih in tujih testivalih. Tako bodo lahko vojaki med drugimi videli filme: »Padec Italije« in »Okupacija v 26 slikah« Lordana Zafranoviča, »Samo enkrat se ljubi« Rajka Grlica in »Dečko, ki obljublja« Miše Radivojeviča. Tako bo potrjeno večletno in plodno sodelovanje s »Filmoteko 16« iz Zagreba. Milan Pilipovič V sredo, 3. februarja, ob 19,30 v Delavskem domu Koncert skupine Paraf Na solidarnostnem koncertu za Eoljsko ljudstvo, ki bo v četrtek v jubljani, jutri pa v Kranju, bo nastopila reška skupina Paraf, ki že nekaj let deluje na naši novovalov-ski sceni. Paraf namreč spada v tisto generacijo, ki ie prebila jugoslovanski punkovski led in s svojimi angažiranimi teksti opozorila na mnoge napake in pomanjkljivosti. Sprva sta bila velika centra te glasbe Ljubljana in Reka. Skupina je dosegla prvi vrhunec svojega ustvarjanja z izdajo plošče »A dan je tako lijepo počeo«. Neposredno nato je prišlo do krize v ansamblu, saj jo je zapustil pevec. Mladi literati v Gradišču V Gradišču v Slovenskih goricah bo 13 in 14. februarja potekalo že deseto srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Tokrat se bo predstavilo enajst avtorjev, ki so jih izbrale območne žirije osmih občin ikih zvez kulturnih organizacij. Predstavili se bodo tudi nekateri avtorji prejšnjih srečanj, predvsem tati, ki še naprej ustvarjajo, ki so izdali literarni prvenec ali se pojavljajo v literarnih revijah. Razstavo iijajovih publikacij bodo pripravili v knjižnici v Lenartu. Zveza kulturnih organizacij Slovenije pa bo pripravilo še razstavo vseh slovenskih literarnih revij in časopisov, ki občasno izdajajo literarne priloge. V nedeljo, 14. februarja, pa bo tekel pogovor o literarnem ustvarjanju, o možnostih uveljavljanja in objavljanja. Na Gorenjskem so bili za osrednje slovensko srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov izbrani: Miroslava Škerl-Omrzel iz Begunj, Darja Teran iz Kranja in Boris Pintar iz Poljan. kitarist in idejni vodja Valter Kocijančič. V izdaji plošče je namreč videl vrhunec svojega ustvarjanja in zato tudi nobenega smisla, da bi s to glasbo še nadaljeval. No, preostala dva člana — Zdravko Cabrijan (bas) in Dušan Ladavac (bobni) — nista obupala, temveč sta poiskala dva nova člana - kitarista Ritchieia in pevko Vim Colo. Sledila je seveda nova glasba Parafov, ki si je kaj hitro opomogla od zamenjave članov in danes lahko rečemo, da so Parafi spet ena vodilnih jugoslovanskih alternativnih skupin. Njihova glasba resda ni več tako punkovsko ostra in neposredna, vendar je v njej več glasbenih in estetskih kvalitet. Pri tem so se v zadnjem času še posebej naslonili na uporabo elektronike. Da je skupina spet v vrhunski formi, priča izid novih plošč — mala »Tužne uši« in »Fini dečko« ter najnovejši album — »Izleti«. Tako bo jutrišnji koncert predvsem predstavitev njihove najnovejše plošče in s tem tudi novega repertoarja ansambla, seveda pa ne bodo manjkale tudi stare uspele kompozicije, kot na primer Narodna pjesma (v originalni verziji posneta na kompilaciji Novi punk val) pa Živjela Jugoslavija in druge. Marko Jenšterle Kranjske prireditve v mesecu kulture Teden slovenske drame 82 — Prešernovo gledališče Kranj J. Jurčič - S. Makarovič - M. Herzog: Kozlovska sodba v Višnji gori F. Kozak: Punčka M. Logar: Krik žabe, rig R. Šeligo: Svatba Teden slovenske drame je gotovo edini festival pri nas, ki v svojem programu upošteva vse gledališke predstave. Mislimo predvsem na lutkovne uprizoritve, ki jih večinoma na drugih festivalih ni. Lutkovna gledališča si že vrsto let prizadevajo, da bi jih obravnavali enakovredno. Teden slovenske drame je tako že pred leti izbrisal ločnice med lutkovnimi in »živimi« predstavami. Za to razlikovanje pa niso krivi festivali, ampak predvsem tisti lutkovni ustvarjalci, ki so se sklicevali (in se na žalost še vedno) na posebnost lutkovnega izraza, češ da nima tesnejših vezi z gledališkim izrazom. Tako so se v svoji samozaverova-nosti hote ali nehote osamili in onemogočili. Na letošnjem TSD v Kranju se bo Lutkovno gledališče iz Ljubljane predstavilo z Jurčičevo KOZfcOVSKO SODBO V VIŠNJI GORI Znani prozni4akef»ui za gledališče adaptirala S. Makarovič in režiser uprizoritve M. Herzog. Ljubljanskim lutkarjem se je gotovo posrečila izjemna predstava, kjer se meja med lutko in igralcem učinkovito briše. Uspelo jim je pripraviti uprizoritev, ki ji lahko z vso pozornostjo slede tako mladi kot stari. Spomnimo naj na njihovo uspešno gostovanje na Kitajskem, kjer so prav gledališki elementi, kljub nerazumevanju jezika, prevzeli »tolmačenje« dogajanja ter spojili gledalce in izvajalce. S predstavo so lutkarji počastili stoto obletnico smrti Josipa Jurčiča. Jurčičevo besedilo je sicer pisano kot humoreska in z izrazitimi poudarki na družbeni satiri, skozi uprizoritev pa se Jurčičev tekst kaže kot eden najboljših političnih tekstov, ki kljub starosti ne more zbledeti. Stalno slovensko gledališče iz Trsta, ki že več let kljubuje nezavidljivim finančnim in kadrovskim težavam se na kranjskem festivalu predstavlja s PUNČKO Ferda Kozaka. Z nana dramatična zgodba v petih slikah se dogaja v Ljubljani leta 1936. Za uprizoritev v Trstu jo je priredil režiser Jože Babic. Ferdo Kozak je s svojimi sedmimi znanimi igrami eden najpomembnejših slovenskih komediografov tega stoletja. Se tega sploh še zavedamo ob današnjih plitkih komedijskih »štosih«. Pripada mu prvenstvo v razbijanju slovenskih političnih mitov in v tem pogledu je začetnik slovenske »uporniške« dramatike po drugi vojni. Tržaškemu igralskemu ansamblu je uspela zanimiva in prodorna uprizoritev, tako da so ovrgli tezo o negledališkosti Kozakovih iger. Uprizoritev »Punčke« sodi brez dvoma med najpomembnejše gledališke dosežke letošnje slovenske igralne sezone. Slovenski gledališki ansambel iz Trsta je po številu igralcev najmanjši med slovenskimi poklicnimi gledališči, toda klpub temu iz leta v leto uspešno širi slovensko besedo tako med našimi rojaki v zamejstvu kot v matični domovini. Napori tega vitalnega ansambla bi morali biti končno že poplačani z boljšimi delovnimi (finančnimi!) pogoji. Prešernovo gledališče, ki že vrsto let nepretrgoma organizira Teden slovenske drame, se bo v okviru izbranega repertoarja (izbrala ga je dramaturginja Mestnega gledališča ljubljanskega Mojca Kreft) predstavilo svojemu občinstvu doma in na gostovanju z dvema uprizoritvama iz leta 1981. Obe predstavi dokaj značilno odsevata vsa prizadevanja kranjskega gledališča, saj bo uprizorilo lutkovno predstavo za otroke ter predstavo za odrasle. Konec lanskoletne sezone so lutkarji Prešernovega gledališča uprizorili krstno lutkovno besedilo M. Logarja: KVTK ŽABE, RIG. Samo besedilo nima večjih literarnih pretenzij, toda uprizoriteljem je z vsemi mogočimi sredstvi živega gledališča in.lutk uspelo pripraviti zanimivo predstavo z vrsto vizualnih atrakcij. Predstava je seveda znotraj TSD namenjena najmlajšim. Prešernovo gledališče se bo predstavilo še z uprizoritvijo Seligove SVATBE, ki je gotovo najzahtevnejši projekt kranjskega gledališča v zadnjih letih. O predstavi je bilo že dovolj napisanega, doživela je vrsto »nizkih udarcev«, pa tudi priznanj. Organizator TSD se je odločil, da »Svatbo« odigra v jeseniškem gledališču, ker je kranjskemu že znana, istočasno pa se terminsko nabit TSD razbremeni. Gotovo bo »Svatba« za jeseniško publiko zanimiva informacija o slovenski dramatiki ter o kranjskem gledališču. Vsekakor ta selitev ne pomeni pompoznih širitev festivala v druge kraje. Pri vsakem festivalu gre le za vrsto strnjenih gostovanj, toda marsikdo to izkoristi ter na veliko govoriči o festivalskih predstavah, ki da so namenjene kmetom in delavcem . .. Prešernovo gledališče se zadnja leta posveča uprizoritvam slovenskih dramskih tekstov. V zadnjih desetih letih je uprizorilo 16 slovenskih krstnih predstav, kar je, seveda tudi zaradi kvalitete, postavilo kranjsko gledališče ob bok vsem ostalim slovenskim gledališčem. Močna zastopanost kranjskih gledališčnikov na TSD seveda to samo potrjuje. Gostitelj bo krstno uprizoril še neigrano in pred desetletji polemično dramo Vitomila Zupana STVAR JURIJA TRAJBASA. Premiera je predvidena ob svečani otvoritvi TSD, ki ga letos omogočajo pokrovitelj Ljubljanska banka - Temeljna banka Gorenjske, Kulturna skupnost Kranj in Slovenije ter seveda vsi sodelujoči ansambli skupaj s kolektivom Prešernovega gledališča. M j greda. 3. februar j| 18 uri Razstava v Prešernovi hiši: — Prešernovi nagrajenci 1950- 1956 Razstave v galeriji Mestne hiše: — dosežki v letu 1981 — dela akademskega slikarja Štefana Hauka — slovenski gledališki plakat Petek, 5. februar ftl ]% uri V renesančni dvorani Mestne hiše: — Stane Šinkovec bo predstavil zbornik Dachau Nedelja, 7. februar /, 16 uri Svečanost v Prešernovem gaju na grobu Franceta Prešerna in Simona Jenka. Sodeluje Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj Koncert v dvorani Kina Center, s podelitvijo malih in velikih Prešernovih plaket. Sodelujeta Koroški partizanski pevski zbor z dirigentom Brankom Cepinom in Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja z dirigentom Tomažem Fa-ganelom (ti 1800 večer podoknic pred Pre- šernovo hišo. Sodeluje Moški pevski zbor Iskra Elektromehanika iž Kranja Od 9. do 19. februarja Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Od 15. do 19. februarja Prvo srečanje gorenjskih lutkarjev v Kranju Sreda, 24. februar ob 18. uri Mestni vizualna hiši: poe- ob 19. uri ob 17. uri Razstava v west-east — zija V koncertni dvorani Delavskega doma Franca Vo-dopivca; Studio Signum — obsedenost, glasba in zvočna poezija * Četrtek, 26. februar ob 9. uri V kadilnici Prešernovega gledališča: drugo srečanje slovenskih pesnikov — literarni večer Petek, 26. februar ob 9. uri V kadilnici Prešernovega gledališča: drugo srečanje slovenskih pesnikov — sim- Kozij o poeziji loncert v avli Gimnazije Kranj: MPZ »Obala« iz Kopra z dirigentom Mirkom Slosarjem Sobota, 27. februar ob 19. uri V koncertni dvorani doma Franca Vodopivca: občinska revija pevskih zborov Prireditve društva »Gledališče, lutke, glasba« v gradu Kiselštajn Torek, 2. februar ob 19. uri Literarni večer poezije in proze: sodelujejo Duša Sto-janovič, Milena Marijanac in Brane Smola (lutnja) Sreda, 3. februar ob 19. uri Koncert skupine Osamljeni Četrtek, 4. februar ob 16. in 17. uri GLG Krani »Cesarjeva nova oblačila«, lutkovna predstava Petek, 5. februar ob 19. uri Filmski večer - amater- ska filmska skupina Duplje Torek, 9. februar ob 19. uri Literarni večer ročk poezije: avtor Brane Smole, recita-torki Martina Golob in Dje-vakira Omeragič, glasbena spremljava Dino Gojo (čelo), Dušan Soklič (ki. kitara) in Brane Smole (ak. kitara) Sreda, 10. februar oblH. uri Otvoritev razstave del Cveta Zlateta ob 19. uri Koncert: Brane Smole z gosti Četrtek, 11. februar ob 16. in 17. uri Lutkovna igrica »Izgubljena lutkovna glavica« -lutkarji iz Smihela na Koroškem Petek, 12. februar ob 19. uri Filmski večer - amaterska skupina Iskra Torek, 16. februar ob 19. uri Literarni večer poezije in proze Svetlane Makarovič Sreda, 17. februar ob 19. uri Koncert dueta »Buva in Djurc« (Drago MojstroviČ in Danilo Kanalec) Četrtek, 18. februar ob 16. in 17. uri Pisateljica Svetlana Makarovič se bo predstavila otrokom Petek, 19. februar ob 19. uri Filmski večer Skupine kranjskih kinoamaterjev Torek, 23. februar ob 19. uri Literarni večer poezije in proze. Sodelujejo Janja Zlebnik, Matevž Košir in Bernard Bečan, glasbena spremljava Dino Gojo (čelo) Sreda, 24. februar ob 19. uri Koncert dueta »Dino in Roman«. Sodelujeta Dino Gojo (violončelo) in Roman Pavlin (zvočni efekti) Četrtek, 25. februar ob 16. in 17. uri Lutkovna igrica »Nenavadni polet« lutkarjev Osnovne šole Lucijan Seljak Petek, 26. februar ob 19. uri Filmski večer Kranjske avtorske skupine Torek, 2. marec ob 19. uri Literarni večer poezije in proze. Sodeluje Miha Petek, glasbena spremljava Brane Smole Oh vsakem večeru bodo poskušali razviti pogovor z nastopajočimi. C L,ASl?.STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK 2 FEBRUARJA 1«; Smučarski teki Spominske smučine na Srednji Dobravi Na drugem tradicionalnem patrolnem smučarskem teku je na Srednji Dobravi sodelovalo 186 ekip — Prireditev postaja vse bolj množična, udeležuje se je vedno več mladih Srednja Dobrava - Minulo soboto j« hilo na Srednji Dobravi že drugo tekmovanje v teku patrol v s|x>min na narod nega heroja Staneta Žagarja Tekmovanje so vzorno pripravile krajevne organizacije ZZB NOV in športna druAtva lipmAke doline, da bi krepili množični Aport in obrambno sposobnost ter obenem obudili spomine na NOH ter prenaAali tradicije na mladi rod Narodni heroj Stane Žagar je bil član glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet in voditelj gorenjskih partizanov Ob Atindesetletnici dražgoške bitke je prav, da so tudi na Srednji Dobravi obudili spomin na tisto obdobje naAe zgodovine, ko se je odločni« usoda slovenskega naroda, ko sta si nacizem in faAizem razdelila naAo zemljo in hotela uničiti vse. kar je izpričevalo naAo samobitnost Stane Žagar je osemnajst let učiteljeval na Dobravi in opravil pomembno peda-goAko. vzgojiteljsko, gospodarsko kulturno in politično delo Pedagoško delo osnovne Aole je vodil po naprednih načelih delovne vzgoje, ustanovil je podružnico sadjarskega in vrtnarskega druAtva ter nasploh Želel, da hi bil povsod viden napredek. Politično delo na Gorenjskem je postalo bolj organizirano leta 1936. ko je ustanovil celico Komunistične partije na Dobravi in pozneje v Kropi. Postal je sekretar komiteja KP za jeseniAko okrožje, vključil se je v NOB. sodeloval v draž-goAki bitki. 27 marca pa je padel s soborci Selške čete. Letos je sodelovalo 136 ekip ter posebej Ae invalidi, ki so člani drufttev invalidov. Letošnji prireditvi je kot gost prisostvoval sin narodnega heroja Staneta Žagarja — Iztok. Prireditev je potekala pod pokroviteljstvom tovarne vijakov Plamen Kropa V moAki patroli do 45 let starosti na 8 kilometrov dolgi progi je tekmovalo trinajst ekip. v ženski patroli do 45 let pet ekip. v moAki patroli do 90 let starosti na 15 Kilometrov 20 ekip, v moAki patroli do 140 let skupne starosti 50 ekip. v moAki patroli nad 140 let skupne starosti 15 ekip. v ženski patroli do 75 let starosti na petnajst kilometrov ena ekipa, v ženski patroli nad 75 let starosti na 15 kilometrov 19 ekip in v patroli v uniformah in s terenskimi smučmi JNA. TO, UJV. NZ. CZ, lovci in gasilci na 8 kilometrov 1.1 ekip. V prvi skupini do 45 let je bila prva ekipa SD Brezje (Vovk Stibelj. Praprot nik); drugi so bili člani SD Stranje (Sitar. Alpner in Uršič); tretji SD Strenje (Jelenčič, Pogačnik. Grilc) V drugi skupini ženskih patrol do 45 let »kupne smrosti: prva ekipa OS Stane Žagar Lipnica (ReA, Bešter in M. BeAter): druga ekipa SD Lesce (Lipovec, Čop. Pogačar); tretja SD Stane Žagar (Pfajfar Janja in Branka, Rakovec). Moškim prvim ekipam do 90 let skupne starosti je podelil priznanja sin narodnega heroja Staneta Žagarja, Iztok. Prva je bila ekipa Elana v postavi Kopač, Jelene, Zupan, druga ekipa DražgoS v postavi Lotrič. Jelen. Pfajfar, tretji so bili člani kluba Kamnosekov Kašper Pivka v postavi Šolar. BeAter. Krišelj. V skupini moAkih do 140° let skupne starosti so bili prvi člani ekipe TO Skofja Loka v postavi Sraj, Pirman, Štancer; drugi člani ekipe iz Kranja GraAič, Paik. Ažbe in tretji člani ekipe SD Mošnje ReA. Globočnik. Dobre. V skupini moških patrol nad 40 let starosti so se najbolje odrezali člani ekipe TVD Partizan Smlednik v postavi Jenko. Osovnikar, Bahar: drugi so bili člani TVD Naklo v postavi Dolenc. JoAt Ivan in Alojz, tretji pa so bili člani ekipe Avto-komerc iz Ljubljane v postavi Cernivec. Sturm in Ilijaš V skupini ženskih potrol do 75 let skupne starosti je bila edina in prva ekipa Partizana Duplje v postavi JoAt. Stano-nik in Ahačič. V ženski patroli nad 7"> let skupne starosti so tekmovali na progi 8 kilometrov in 1"> kilometrov. Na H kilometrov so bile prve članice ekipe Partizana iz Škofje Loke v postavi Vodnik. Seguia in Cadez pred Partizanom iz Vrhnike v postavi Grom - Mateja. Boža. Anka. tretje pa so bile članice ekt|>e ftl) Dobrava Tonejc. Pfajfar in Novak. Na 15 kilometrov pa so bile prve članice ekipe SD Dobrava v postavi Cop. Pogačnik. Fister pred članicami ekipe Prezrenje Jerala. Marija in Nada Fister. tretje pa so bile članice ekipe PreAeren. Mat jašič in Majcen. V patrolah s terenskimi smučmi je bila prva zaAčitna enota milice RSLZ v postavi Kopač, KoAčak m Zehelj pred za-Ačitno enoto milice RSLZ v postavi Fajfar. Brelih. Grižon. tretja pa je bila postaja milice Logatec v postavi Godnja-vec, Pergovnik in Lahovnik Med invalidi je bil prvi Jože Pfajfar. član DruAtva invalidov Radovljica, drugi je bil Stular Ivan-Ciro in tretji Tone Stu-lar. oba člana DruAtva invalidov Radovljica 1) K ura It V Bohinjski Bistrici Cveto Podlogar BOHINJSKA BISTRICA - Na FIS tekaški progi, kjer bo čez štirinajst dni sedemindvajseto mednarodno FIS tekmovanje Bohinj '82 v smučarskih tekih za alpski pokal, je smučarski klub Bohinj Knredil triindvajseti Godcev memorial. la letošnjem je nastopilo nad sto tekačev iz štirinajstih klubov. Na dobro pripravljenih progah je v osrednji disciplini članov tokrat na 15 km zmagal Cveto Podlogar iz Gorij. Med drugimi je premagal tudi letošnjega republiškega prvaka na 15 in 30 kilometrov Dušana Djuričiča iz Mojstrane. Tudi ostali naAi reprezentantje in drugi člani tokrat niso bili kos razpoloženemu Cvetu Podlogarju. Prehodni pokal Tomaža Godca pa so tokrat osvojili tekači iz Kranjske gore. Rezultati - pionirji (3 km) - 1. Vodulek (Lovrenc) 8:44,13, 2. Logar 9:53,11, 3. Repinc (oba Bohinj) 10:00,04: st. pionirji (S km) - 1 Raišp (Pohorje) 15:41.95. 2. Velepec (Dol) 16:11,06, 3. KerAtejn (Rateče) 16:30,16; ml. pionirke (2 km) - L Dovnik (Hoče) 7:34,43, 2. Markelj 7:47,07; 3. Rozman (obe Bohinj) 7:47,13; «t. pionirke (3 km) 1 Smrekar (Dol) 8:29.82, 2. Kling (Pohorje) 9:18,10, 3. Lesjak (Lovrenc) 9:32,55; ml. mladinke (6 km) - 1. Mlakar (Kranjska gora) 15:57,58, 2. Raišp (Pohorje) 17:43,96, 3. Nagode (Gorje) 19:27,26; »t. mladinke (5 km) - L M Martinovič (Kranjska gora) 17:14,88, 2. Kovačič (Bohinj) 22:28.03; ml. mladinci (10 km) - 1. Grajf (Pohorje) 30:43,30, 2. MaSovič (Kranjska gora) 31:04,89, 3. Kling 32:30,78; »t. mladinci (10 km) - 1 KrAinar (Olimpija) 28:25,95, 2. Lapajne (VP Kranj) 29:39,82, 3. Kustec (Kranjska gora) 29:43,88; člani (15 km) 1. C. Podlogar (Gorje) 43:18,42. 2. D. Djuričič (Mojstrana) 43:21.09, 3. Carman a(VP Kranj 43:27.66: članice (S km) - 1 Jelovčan (Triglav) 1*: 20,60. 2.Munih (Olimpija) (Triglav) 16:20,60, 2. Munih (Olimpija) 16:36.96, 3. Cerkovnik (Bohinj) 21:23,22: moatveno - 1. Kranjska gora 1;33:27,40, 2. Partizan Gorje 1; 35:22,69 V Bohinjski Bistrici bo od 4. do 7. februarja tudi letoAnje državno prvenstvo. -dh f* f$ fW Zaprta vrata Doma v planici - Dolino pod Poncami - Planico obiiče tako poleti kot pozimi veliko turistov, željnih gorskih lepot, smučanja in svežega zraka. Dom v Planici pa je zaprt in sameva pod svetovno znanimi skakalnicami. Kazalo je, da bo po obnovi odprt, saj so za prenovo porabili precej denarja. Nekaj časa je bil res in domačini ter turisti so bili tega veseli. Danes pa obiskovalca v Planici spet pričakajo zaprta vrata doma. Cesta je lepo vzdrževana in spluže na, toda vhoda v dom in depandanso sta zasuta s snegom. Obvestilo, da je dom zaprt, se je že odlepilo s stekla in z njega ni moč razbrati, zakaj je tako. Tako dom z restavracijo in kuhinjo ter okrog 90 ležišči sameva, obiskovalci pa se nezadovoljni vračajo iz Planice, zdaj, ko je zimska sezona na višku. Pri sosedih onkraj meje bi za dom verjetno drugače poskrbeli. - A. Kerštan Pripravljajo 17. pohod na Stol •Jesenice - Odbor za pohod na Stol. ki deluje pri koordina < ijskern odboru planinskih dni štev v (eseniAki občini in občinskega odbora Združeni /veze borcev NOV / Jesenic, bo med 19 in 21 februarjem izvedel 17. zimski spominski pohod na najvišji vrh Karavank. Z letošnjim pohodom, ki je prerasel v množično planin sko in družbenopolitično manifestacijo, bodo udeleženci počastili tudi 40 obletnico junaške borbe jeseniške čete s premočnim nemškim sovražnikom Dosedanjih pohodov se je skupno udeležilo prek :W tiso«' pla mneev. borcev pripadnikov armade, mladincev in Članov drugih organizacij Ker gre /a zahteven zimski vzpon, so člani odbora že na prvi seji za pripravo 17 pohoda poudarili, da bo treba vsem udeležencem zagotoviti kar največjo varnost Le će ne bo preveč snega na pobočjih Karavank in bo pot resnično varna, se bodo pobudniki lahko povzpeli na vrh Stola V nasprotnem primeru bodo pohod speljali po planinah pod Stolom, na vrh pa bo odšla samo skupina izkušenih alpinistov; le-ti bodo v imenu vseh udeležencev položili venec na kraj borbe, kjer je padel -Jože Koder Člani odbora priporočajo, naj bi udeleženci prišli na pohod bolje organizirani, predvsem t manjših skupinah. V skupini na bi bilo okrog 20 pohodnikov, med njimi več izkušenih planincev, alpinistov in gorskih reševalcev. Prvi dogovor o pripravah letošnjega pohoda so posvetili tudi p<>častitvi 40. obletnice bitke na Stolu. Odbor bo letos izdal novo hroSuro o zimskih spominskih pohodih na najvišji vrh Karavank. J Rabič Osemindvajseto svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah Podeljene prve kolajne SCHJLADMING-HAU8 - Švicarka Krika Hess. 6. marca bo stara dvajset let. je prva dobitnica zlatega odličja na letoA-njerh svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah. Hessova je bila najboljša v kombinaciji smuka in slaloma. Srebro je presenetljivo osvojila Francozinja Perin Pelen. na tretje mesto pa se je uvrstila Cris Cooper iz ZDA. Od naših se je po pričakovanju najbolje uvrstila Andreja LeskovAek. ki je bila deseta. S tem je izenačila naiboljAo jugoslovansko mesto na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. Na svetovnem prvenstvu leta 1974 v Sant Moritzu je bila Irena Jež deseta v kombinaciji. Na tem svetovnem prvenstvu so vozili Ae vse tri discipline. Ne glede na to pa je za Andrejo LeskovAek to izreden uspeh, saj je znano, da na.Ae smučarke ne vozijo smuka Odlično nastopajo v slalomu in veleslalomu Dobro so se držale tudi ostale Jugoslovanke Štirinajsto mesto je osvojila Metka Jerman, šestnajsta je bila Za- vadlavova in osemnajsta Bojana D» nig T h mesta so im> zaslugi majM zaostankov v smuku in dobrega na«« naših deklet v skalomu V tem kombtt cijskem slalomu, ki je bil v Hau«« nedeljo, so bile naAe vse med prvi * najsterico. Vrstni red - slalom - I (Švica) 1:22.03. 2. Pelen (Franm 1:22.16. 3. Cooper (ZDA) 1:22.17. 9 U vadlav 1:24.25. 11 LeskovAek 1.24.84. . Dornig 1:24.92. 13. Jerman (vse Juge«« vija) 1:25,62: Kombinacij« - 1 Hess iSvical Pellen (Francija). 3. Cooper (ZDA' LeskovAek. 14 Jerman. 16 Zavadlav Dornig. Prvenstvo se je nadaljevalo v čeri', kombinacijskim slalomom za mošat , katerem so nastopali tudi Jugoslova* Danes je na sporedu ženski velenlaka. jutri pa bo v Schladmingu Ae „ veleslalom. Upajmo, da bomo tudi i2t« tekem dobili razveseljive novice. dh Slovenska ženska alpska turneja Kranjčani na Kobli Vodi OŠ S. Žagar KRANJ— V zimskem bazenu v Kranju se je končalo letošnjo vaterpolsko prvenstvo za osnovne Aole. Nastopalo je pet moštev, ki so pokazala lep vaterpolo. Po prvem delu vodi OS Stane Žagar. Izidi - I. kolo - S. Jenko : F PreAeren 7:3, J. B. Tito : Planina 1:3, S. Žagar : F. PreAeren 11:0, S. Jenko : J. B. Tito 6:3, II. kolo — S. Žagar : Planina 17:2. F. PreAeren : J. B. Tito 3:3, S. Jenko : Planina 7:6, S. Žagar J. B. Tito 15.0, III. kolo - S. Žagar . S. Jenko 12:0, Planina : F. Prešeren 5:3. Vratni red - 1. S. Žagar 8, 2. S. Jenko 6, 3. Planina 4. 4. F. PreAeren 1. 5. J. B Tito 1. Smučarski skoki Zupan in Gašperin gorenjska prvaka 2iri — V soboto je bilo na dveh skakalnicah v Žireh letoAnje gorenjsko prvenstvo za cicibane. Nastopilo je okoli 50 najmlajftih skakalcev, med katerimi so imeli največ uspeha Kranjčani in skakalci iz Žirovnice. Rezultati: mlajši cicibani: 1. Zupan (Triglav). 2. Urh (Žirovnica). 3. Spenko (Triglav) 4. Košelnik (Žirovnica), 5. Pogorele (Žirovnica); starejAi cicibani: 1. GaSperin, 2. Knafelj (oba Žirovnica), 3. Batistič (Triglav). 4. Zupančič (Ziri), 5. Kopač (Ziri). 6 Semrl (Triglav). 7. Zumer (Tnglav) itd. J. J. Ažman najboljši Beenica — Na letoAnjem slovenskem prvenstvu v smučarskih skokih za mlajše cicibane, ki je bilo na 20-m skakalnici v Besnici, je nastopilo 25 najmlajših skakalcev iz 11 slovenskih klubov. Presenetljivo je zmagal Franjo Ažman iz Braslovč, medtem ko je bil favorit Zupan (Triglav) drugi. Kranjčan je po prvi seriji zanesljivo vodil, v drugem skoku pa je bil za pol metra prekratek, da bi osvojil naslov republiškega prvaka. Rezultati: 1. Ažman (Braslovče-An-draž) 179,9 (15, 15,5), 2. Zupan (Triglav) 179,1 (15,5, 14,5), 3. Cepelnik (T Velenje) 173,0 (15, 15), 4. Ravnikar (Moravče), 5. Urh (Žirovnica). ... 8. Spenko (Triglav), 15. Košelnik (Žirovnica) itd. J. Javornik V Planici ob koncu tedna državno prvenstvo Kranj — V nedeljo bi moralo biti v Planici letoAnje državno prvenstvo v smučarskih skokih za starejše mladince, vendar so po 16 izvedenih skokih tekmovanje preložili zaradi premočnega vetra na petek. 5. februarja. Prav tako je bilo preloženo tudi državno prvenstvo v klasični kombinaciji za člane in mladince. Tako bo ob koncu tedna v Planici dokaj zanimiv spored. V soboto ob 10. uri bo na 90-m skakalnici državno prvenstvo za člane na srednji skakalnici. V nedeljo ob 10.30 pa bo državno prvenstvo na 120-m skakalnici. Prenovljena Bloudkova velikanka bo sedaj dopuščala skoke do 140 metrov. Prav zaradi tega se v nedeljo obeta v planiški dolini dokaj zanimivo tekmovanje. Naslov prvaka branita Norčič in IJlaga. j .j LJUBLJANA - Na Zatrniku. kjer je homologirana progra FIS. ne bo v petek ob 10. uri s prvim slalomom začela letošnja slovenska alpska smučarska turnerja. ki že drugo sezono šteje za točke v evropskem pokalu. Čeprav ta prireditev sovpada z letošnjim svetovnim prvenstvom v Schladmingu. organizatorji na Bledu, Kranjčani na Kobli in Ljubljančani s pomočjo Vrhničanov na Ulovki pričakujejo udeležbo nad sto smučark iz osemnajstih držav. Svojo udeležbo so že napovedale tekmovalke iz ZDA, Italije in SZ. Smučarke bodo na to turnejo pnšle s tekmovanja za švicarsko-francoski evropski pokal. Blejčani imajo Se dovolj snega, da bodo lahko v petek organizirali oba slaloma. Pokrovitelji so Turistična poslovna skupnost, TD, Kompas in TRS Radovljica. Več skrbi ima SK Triglav, ki bo v soboto veleslalom moral prestaviti na Koblo. Po-' krovitelji tekme so Merkur, Triglav konfekcija. Iskra Občinski sindikalni svet, I BI, BPT Tržič in Alpetour ter Ae druge delovne organizacije. Na Krvavcu je v tem času skoraj nemogoče pripraviti ve-leslalomski progi. Z enakimi težavami se borijo tudi Ljubljančani Vrhničani so v lanski sezoni na Ulovki uredili smučišče, ki ustreza vsem predpisom FIS. Zaradi pomanjkanja snega bodo svojo ponedeljkovo tekmo v slalomu morali prestaviti na Koblo ali na Soriško planino. O tej tekmi bodo odločili na seji organizacij skesa odbora danes zvečer. Pokrovitelji so Industrija usnja Vrhnika, TKS Ljubljana in SO mesta Ljubljana. Tekme ni ku, Kobli in Kobli ali Soriški planini kakor bodo. Lahko samo še upamo, daj«] lahko nastopila na zaključni tumeu :«t naša A ženska reprezentanca, ki us nastopa v Schladmingu Začetek soriškega pokala 24. januarja se je z veleslalomom | Soriški planini začelo že šesto tt vanje za pokal Sorica v smučanj« I rekreacijo. Do konca zimske sezone fc» okviru te prireditve še pet nastop«] veleslalomu ali slalomu. Starta vsakdo od cicibanov do veteranov, fai Ereveriti svoje smučarsko sposobno*, ondicijo. Prijave za vsako tekmo h sprejema organizator na startu pi četkom. Sredi aprila bo slovesna sitev in podelitev nagrad za vse iti rije. Dosežki vsake tekme se iui točkujejo in ob koncu sezone seštt Z veleslalomom v nedeljo se i* Sorica začel. Proga je bila lepo ljena in primerna za vse. Člani dru*t\s, poskrbeli za nemoteno izvedbo in tekmovanja. V prvi preizkušnji so bili po kat« najboljši: cicibani — Igor Taler; — Vid Kejžar: mladinci — Zvone člani — Rado Pintar: veterani -PleŠko; pri ženskah pa: cicibani«' Katarina Kačar: pionirke — Frelih: članice — Jožica Egart Osrednje strelišče na Hujah odprtj ni zgolj slučaj, da smo na Hujah m KRANJ — »Naj zaključim poročilo z željo, da bi strelci s pridom uporabljali novo strelišče in dosegali še večje športne uspehe. Vsem, ki ste omogočili to investicijo, prisrčna hvala in upamo, da bomo s skupnimi močmi slavili še eno športno zmago, izgradnjo M K Strelišča v Preddvoru. V naših vrstah imamo republiške in državne prvake, bivšega mladinskega evropskega prvaka ter udeležence olimpijskih iger in svetovnih prvenstev. Zato V četrtek so na Hujah slovesno oo*-prli novo strelišče za zračno puško in pištolo. Trak je prerezal najboljši kranjski strelec s pištolo Franc Pp-ternel starejši. - Foip: D. H. Karavanška rokometna liga KRANJ - Pred dvema tednoma se je pričelo tekmovanje med koroškimi in gorenjskimi ekipami v rokometu. Letos nastopajo v članski konkurenci Zabnica, Bntot in Jelovica. Pri ženskah nastopata le Alples in Preddvor Zal se v tekmovanje zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso vključili Tržičani in Dup-Ijanke. Rezultati: moški - Turnir v Celovcu, odigran 16/1: SCA St. Veit : Zabnica 20:23 (8:12), SC Borovlje : Jelovica ml. 14:18 (7:8). TV Borovlje Zabnica 21:28 (9:13). SCA St. Veit : Britof 19:23 (9:9): Turnir v Skofji Loki, odigran 23/1: Britof : SC Borovlje 15:16 (9:11), J-lovica ml : SCA St. Veit 33:17 (14:8), Britof : TV Borovlje 22:17 (13:9), Zabnica : SC Borovlje 25:19 (12:8), Jelovica ml.: TV Borovlje 31:12 (14:7). V vodstvu so mladinci Jelovice 6, sledijo Zabnica 6. Britof 4, SC Borovlje 2, SCA St. Veit 0 in TV Borovlje 0; ženske — odigran je bil prvi turnir v .Skofji Loki: Alples : TV Celovec 22:9 (10:4). Preddvor : SC Borovlje 19:5 (10:0). Preddvor : TV Celovec 17:2 (7:0), Alples : SC Borovlje 22:12 (13:8). Vodita Preddvor in Alples s 4 točkami pred TV Celovec in SC Borovlje. Franc Porenta sodobno centralno zračno strelišče, bal deset strelnih mest,« je na otvoritvi t*{ pomembnega športnega strelskega ta v Kranju, ki ima še poro«*] obrambni vidik, dejal predsednik pa&f nega odbora Henrik Peternel. Cetnkv otvoritve so se udeležili tudi pred**, SO Kranj Stane Božič, republiški S tar za narodno obrambo Martin W sekretarka OK ZK Kristina Kot*, predsednik OK SZDL Franci Tnal« 1 in številni strelci in gostje so bili n*m| šeni nad novimi adaptiranimi prosnr.i bodo res lahko služili kranjskemu skemu športu. V programu izgradnje družbenih otaf tov v občini Kranj v obdobju 197S-M so delovni ljudje Kranja izglasovtti t«f izgradnjo nekaterih športnih obwta med njimi strelišče za malokalibrskc, zračno puško. Prvi program \t m videval skupno lokacijo za Mk 4 strelišče za zračno puško na že dvaj.vu' rezerviranem zemljišču pri letnem ' lišču. Strelci pa so se morali tenisačem. V drugem programu j» |L predvidena izgradnja M K strelišča sbfti z vojaškim za potrebe TO v Stnirml Vendar je pri tem nastal problem itp»t nje samostojnega objekta za zračno« li&če. Da bi bilo uporabno tudi času in bi lahko vključevali v trena« večje število pionirskih vrst in mlada* so hoteli lokacijo prestaviti čim HI mestu. Zato se je gradbeni odbor v ¥ 1980 odločil za adaptacijo stavbe na *> jah, ki je bila last SLP. Občinska stnto zveza je že nekaj let s proatovdja delom strelcev in skromnimi finanba sredstvi poizkušala usposobiti strelišče za deset mest. S prostov delom je bila takrat adaptirana stavba in obnovljena dotrajana Toda kranjski strelci se niso zado s tem. Junija 1981 so pričeli s tc_ adaptacijo. Stavba je bila nadzidana n eno nastropje. V sedmih mesecih ia uspelo, da so strelišče v celoti u Izvajalec del je bil Gradbinec, nadm je vodil Domplan. Vrednost gradbenih del. opreme m prav je 5.'270.000 dinarjev. To vso« zagotovil iz družbenih sredstev KO izgradnjo družbenih objektov. V rani stavbi so strelci pridobili dve dvorani, v vsaki je deset mest sobo, klubsko oziroma sejno sobo. dišče, garderobe in sanitarije ter občinske strelske zveze. Ta pridobitev za strelce Kranja no pomeni, saj je predvideno, da strelišče uporabljale tudi šole in organizacije. Računajo tudi na >*> množičnost in nadaljnji dvig kvalttesa« je bila že sedaj na zavidljivi višini \*# načrtov še ni konec. Se deset let m* možno usposoboti MK in voiaSf strelišča v Struževem. Zato načrtu*** bodo s prostovoljnim delom in i J milijoni dinarjev dogradili na ad sp jeno MK strelišče v Preddvoru. uporni in prepričani smo, da bodo s* strelišče za M K puško v Preddvora | končali. D. H«M ■ Vzornemu šoferju ročna ura Na nedavni slovesnosti ob 30-letnici Združenja šoferjev in avto mehanikov Kranj je Velimir Pešič. direktor TOZD Potniški promet Alpetoura Skofja Loka. šestnajstim šoferjem avtobusov in tovornjakov podelil nagrade -ročne ure. ki jih je tem vzornim voznikom podarila tovarn«, kjer ao bila vozila izdelana. Tokrat ao bile to ure od MAN in Mercedesa. TAM pa jih je podelil že jeaeni. Taksno nagrajevanje imajo tovarne te dlje v navadi. Zavedajo se. da ni dovolj, da dajo iz proizvodnje brezhibno vozilo. Prav toliko je pomembno, kako bo voženo, kako vzdrževano. Vse to pa je seveda v rokah voznika. Ce ie ta dober, potem bo tudi vozilo dolgo vzdržalo brez večjih popravil. Ročna ura je simbolična nagrada za njihovo pozor-noat do vozila. Doslej ao jih podeljevali p^i Alpetouru ob raznih priložnostih., letos so jih pa prvič na občnem zboru združenja. In to prav » posebnim namenom, da bi spodbu-dilivse šoferje, da se povežejo, in da bi dosegli, da bi vse delovne organi-taci je. ki zaposlujejo poklicne šoferje, sodelovale in pridobile priznanja za svoje šoferje, podelili bi jih ps skupno na zboru združenja. Letos so jih bili deležni se vedno samo Alpetourovi šoferji. Franc Ajdovec. Venčealav Gerkman, Ivo Zupan in Jože Hacin, šoferji avtobusov so dobili ročne ure za 100.000 prevoženih kilometrov, seveda brez večjih popravil. Za 300.000 kilometrov vame in vzorne vožnje in skrbi za avtomobil pa je dobilo ročne ure deset Alpetourovih Šoferjev avtobusov znamke MAN: Andrej Ažman. Silvo Bolka, Anton Pipan. Anton Jeraj, Milorad Arsič, Janez Krmelj. Marjan Praprotnik, Anton Rožič, Jože Peternelj in Marjan Kastelic. Za 1200.000 prevoženih kilometrov s tovornjakom znamke Mercedes, prav tako brez večjih popravil, pa sta bila z ročno uro nagrajena voznika Jože Krmelj in Vlado Česen. Večina so to šoferji z dolgoletno prakso, ki se zavedajo, kako je njihov poklic odgovoren,, ki skrbe za vozilo, ki želijo potnike prepeljati varno in da v prometu ne povzročajo zastojev. Franc Ajdovec, Šenčur: »Dvajset let sem že šofer, zadnji dve leti vozim zglobnik ali »harmoniko«, kakor radi pravijo temu dolgemu avtobusu. Za 100.000 prevoženih kilometrov sem dobil zdaj ročno uro, vendar napravil sem že čez 200.000 kilometrov brez okvare. Šenčur — Kranj —Skofja Loka je moja proga. Same postaje. Šestnajst v eno stran. Noben« normalne vožnje. Najbolj trpijo zavore. Zdi se neroden avtobus, vendar, ko se ga navadiš, kar gre. Le vzvratno voziti je težko. Stroj je zaenkrat še v redu in upam, da bo nagrada tudi na 300.000 kilometrov. Zadovoljen je človek, da se te nekdo spomni.« Lastnikom mopedov in koles z motorji Delavci Uprave za notranje zadeve Kranj so v letu 1981 našli ali odvzeli večje število mopedov in koles s pomožnim motorjem. Nekaj so jih že vrnili lastnikom. 16 mopedov in tri kolesa s pomožnim motorjem pa še čakajo svoje lastnike Zaradi tega Uprava za '. notranje zadeve poziva občane, ki »o v letih 1980 ali 1981 pogrešili m ..ped ali kolo s pomožnim mo-•orjem. pa tativine niso prijavili. MU se oglasijo na najbližji postaji I milice. V__J Andrej Ažman, doma s Suhe pri Kranju: »Dvajset let sem že šofer, šestnajsto leto že na avtobusu. Ukraden par smuči dnevno V noči na nedeljo, 31. januarja so z avtomobila, parkiranega pod vilo Tanja pn hotelu Erika v Kranjski gori. izginili štirje pari smuči skupaj I prtljažnikom, na katerega so bile zaklenjene. Vse smuči so znamke Elan, opremljene z okovjem, vredne •kupaj 25.000 dinarjev, izposojene pa so bile od Turističnega društva Kranjska gora. Primer ni osamljen, saj že ves januar beležijo vrsto predrznih tatvin muči. Oškodovanci v večini primerov niso poskrbeli za ustrezno zavarovanje. Smuči puščajo kar pred gostišči v snegu, na prtljažniku avtomobila, v nezaklenjenem avtomobilu, prislonijo jih pred vrata hotela, kgmor »kočijo le »za nekaj minut«. Ko ae vrnejo na kraj, kjer so malomarno pustili svoje zimskošportne rekvizite, le-teh ni več. V januarju so zabeležili krajo 29 parov smuči, če primera, omenjenega na začetku, ne upoštevamo. Najpogosteje so se storilci polastili imuči v Kranjski gori, kjer je bilo ukradenih kar 14 parov. Trije pari so zmanjkali v Gozd Martuljku, po dva para v Bohinju in na Jesenicah, šest parov pa je izginilo izpred Pletne na Bledu. Večinoma lastniki svojih smuči niso primerno zavarovali, primerilo pa se ie tudi, da so predrzni storilci vlomili v zaklenjen avtomobil, sneli zaklenjen prtljažnik ali smuči odnesli iz zapahnjenega prostora za shranjevanje. Da bi v naslednjih mesecih zimske sezone preprečili ali vsaj omejili nadaljnje kraje smuči in zimske opreme, uprava za notranje zadeve opozarja na bolj samozaščitno obnašanje. Smučarji so v prvi vrsti dolžni sami poskrbeti za svojo lastnino, šele nato naj se znašajo na miličnike, ki naj jim pomagajo izslediti tatu. Oškodovance velja opozoriti tudi na to, naj bi natančneje poznali podatke o opremi (tovarniška številka smuči, tip smuči, vrsta okovja in ostale značilnosti), saj je na ta način laže izslediti storilca in poskrbeti, da lastnik znova pride do svoje opreme. D. 2. Ze dolga leta vozim v primestnem prometu Suha — Kranj - Kamnik. Ce hočeš ohraniti vozilo, moraš redn,o skrbeti zanj: vsak dan pregledati vodo. kajti pri napravi za hlajenje pride lahko hitro do velike okvare. Pa seveda zmerna vožnja. Srednja brzina, da ni prehitrih zaviranj. Počasi se naredi 300.000 kilometrov v primestni liniji. Veliko je ustavljanj. Pa vendar se lahko pohvalim, da sta štarter in dinamo še vedno prva, še nikoli zamenjana, čeprav je vozilo staro že pet let. Veliko je seveda odvisno od samega motorja, in tudi od delavnice, ki vozilo vzdržuje. Pa seveda, kako voziš!« Anton Pipan, Vodice: »Devetnajst let sem že šofer, šest let že na avtobusu Vodice —Kranj —Vodice. Tole je že tretja ura, ki sem jo dobil kot šofer. Prej za tovornjak za 200.000 kilometrov, za 100.000 kilometrov na avtobusu in zdaj za 300.000 kilometrov na tem istem avtobusu. Težka je šoferska. Nikdar nisi prost, nobene sobote nimaš. Za nedelje smo se pred mesecem dni dogovorili, da bomo delali le vsako četrto. Pa se veliko pozna. Sploh pa je biti šofer na avtobusu zahtevna stvar. Pri tovornjaku odgovarjaš le za avto, tu pa še za ljudi in za denar. Pametno je, da so se spomnili na take nagrade za šoferje. Saj skrbiš za avto, toda še vse drugače je, če veš, da te na koncu čaka nekaj lepega. Saj ni toliko obveznosti za šoferja pri vzdrževanju avta, le osnovne stvari, kot je pregled olja, čistilcev zraka, vode, tekočine proti zmrzovanju. Toda to je treba pregledovati redno. Če zamudiš pravi trenutek, pa so že lahko velike sitnosti.« D. Dolenc NESREĆE Nesrečen spust z dvigalom Brezje — V petek, 29. januarja, se je pri delu hudo poškodoval Branko Angelov, star 24 let, doma z Brezij pri Radovljici, zaposlen v obrtni delavnici Sodavičarstvo Vilija K lanjska na Brezjah. Angelov je skupaj s sodelavcem nalagal kartone z oranžno emulzijo v nedograjeno tovorno dvigalo. Vanj sta naložila tovor kakih 650 kilogramov, skupaj s tovorom pa se je sklenil spustiti v klet tudi Angelov. Pri spuščanju se je odtrgal svornik, ki povezuje košaro dvigala z nosilno verigo, in dvigalo je zgrmelo v klet. Angelov je Eri padcu utrpel tako hude poškod-e, da se je onesvestil in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Pri raziskovanju vzroka nesreče so ugotovili, da je dvigalo skonstruiral Jakob Kristan, obrtni kovač iz Zgornjega Otoka, ki ga je pred kratkim tudi montiral. Dvigalo sta poganjala veriga in elektromotor, ki ga je Klanjšek uvozil iz Zahodne Nemčije Kavelj elektromotorja ie Kristan odstranil in vstavil svornik, ki ga je sam izdelal. Pri obremenitvi se je svornik odtrgal tik ob varu in povzročil nesrečo. d. z. Vrnite se zdravi! Med počitnicami otftlfi niso prav nič manj izpostavljeni nevarnostmi \ prometu kot vsak dan na poti v solo m domov. Nekateri bodo sicer večino počitniških dni preživeli na snegu ali na ledeni ploskvi, veliko šolarjev pa se tudi med počitnicami vsak dan srečuje s prometnim vrvežem ob domači cesti ali v kakem drugem kraju. Zato ni prav nič odveč otroka opozoriti, naj se previdno vključuje v promet, naj hodi po pločniku, prečka cesto po prehodu za pešce in podobno Snega trenutno sicer ni toliko, da bi se najmlajši šolarji lahko sankali kar pred domačo hišo in zato ni velike nevarnosti, da bi se otroci prisankali pred vozila. Toda take nezgode so se že pripetile in ni odveč, če starši otroke napotijo na manj nevarne predele, kjer vozil na cesti ne bodo mogli srečati. Otroci so med počitnicami navadno še bolj sproščeni, še preveč živahni so na cesti, majhna neprevidnost pa je dovolj, da se pripeti nezgoda. Posebno v večernih urah in zgodaj zjutraj je na cesti rada poledica, saj se zaradi opoldanskih višjih temperatur na cesto steka staljeni sneg. Marsikaterega voznika na cesti zanese ali pripelje prehitro in srečanje s premalo pozornim otrokom je lahko usodno. Starši, če ostaja otrok med počitnicami doma. ko ste na delu. opozorite ga na nevarnosti na zimski cesti! Vozniki motornih vozil, vozite previdno, bodite pozorni na otroke v prometu! Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Kranj Prehitra vožnja tovornjaka v križišču - V križišču Koroške, Kidričeve ceste in obvoznice se je v četrtek, 28. januarja, ob pol petih popoldne zgodila prometna neseča. Voznik tovornega avtomobila Slavko Nestohovski iz Gostivarja je s precejšnjo hitrostjo pripeljal s Koroške ceste in zavil na obvoznico, tam pa je zadel r zadek osebnega avtomobila, ki ga je vozil Ludvik Konjar iz Ljubljane. V nesreči sicer ni bil nihče ranjen, škode na vozilu pa je za 60.000 dinarjev. Poleg prevelike hitrosti Nestohovskemu očitajo tudi tehnično pomanjkljivost tovornjaka, (dž) - Foro. S. Saje Za stavo odtrgal mački rep Krnica pri Gorjah — V ponedeljek, 11. januarja, je prišel zvečer Jože Frčej iz Višelnice nad Gorjami k sovaščanu in ga poprosil, naj mu da svojo staro mačko, staro sedem do osem let, češ da jo bo odpeljal k znancem na Lancovo pod Radovljico, kjer imajo veliko miši, mačka pa nobenega. Ker je imel gospodar doma še eno mačko, mu je staro po Frčejevem dolgem moledovanju le izročil. Toda mačka ni prišla do Lancovega, temveč v Krnico pred gostilno »Betaniio«, kjer se je je lotil Zdravko Smolej ml. iz Krnice. V gostilni so menda stavili, da ji bo ali pa ne bo odtrgal rep. Kot se je izkazalo pozneje, je sadistično dejanje uspelo in mačka je bila ob rep tik ob telesu. Po vsej verjetnosti ji je Smolej moral pri tem poškodovati tudi notranje organe, kajti mačka je poginila in kasneje so jo našli v bližnjem ribezovem nasadu. Ves dogovor za to zverinsko dejanje se je menda »skuhal« v omenjeni gostilni, polni zrelih, polnoletnih ljudi. Vendar, ob kakšni zavesti?! Kot govore, so stavili za sto ali dvesto tisočakov. Kako je vse to potekalo in kdo vse je imel prste vmes, bo pokazala nadaljnja preiskava, saj imajo zadevo v rokah organi milice na Bledu, dokončno besedo pa bo povedal sodnik za prekrške v Radovljici. J. Ambrožič V. Družbena samozaščita (2) Oblike organiziranja Podružbljanje varnosti v naši socialistični aunoupravni družbi je zgodovinsko dejanje z izrazito revolucionarno in razredno vsebino. To je proces preoblikovanja funkcij naše •oeialistične države v funkcije samoupravno organiziranih delovnih ljudi in občanov. .Spreminjamo odnose vseh družbenih dejav-mkov, od organov samoupravljanja in dele-t« takih skupščin do posebnih služb in organov zaščite, odkrivanja in pregona, ko organiziramo tako pomembni področji življenja, kot au varnost in zaščita. Nosilci podružbljanja zaščite in varnosti so delovni ljudje, organizirani v svojih družbenopolitičnih organizacijah, organizacijah združenega dela, krajevnih in interesnih skupnostih ter drugih organizacijah in skupnostin Torej je družbena samozaščita zelo pomembna funkcija organiziranih delavcev, kmetov in drugih občanov. Ce se ozremo nekoliko v zgodovino, potem moramo ugotoviti, da je vsak družbeni red od praskupnosti do socializma razvijal svoja sredstva, oblike in metode za ugotavljanje varnosti ljudi in premoženja. Nedvomno so se v vseh dosedanjih družbah pojavile različne oblike razrednih in drugih nasprotij, ki so razjedala medsebojne odnose ljudi, kršila Eraviia družbenega obnašanja in druge izo-likovane družbene vrednote, ki so bile temelj določenega družbenopolitičnega sistema. Temu se pridružijo še zunanje nevarnosti, pritiski in agresije, ki so ogrožale družbeno skupnost. Zato vsaka skupnost oblikuje posebne sisteme varnosti in obrambe za svojo zaščito in varnost, seveda primerne času in družbenemu okolju. V tem okviru je za zunanjo nevarnost praviloma organizirana vojska, za notranjo zaščito pa so organizirani državni organi »za notranje zadeve«. Organi odkrivanja, pregona in sojena pa so namenjeni za preprečevanje raznih vrst kaznivih dejanj. Iz tega izhaja tudi oblikovanje kazenske zakonodaje in kaznovalne politike, ki naj učinkovito zatira družbi nevarna dejanja. Z uveljavljanjem naprednejših političnih in socialnih tendenc se začne spreminjati tudi politika preprečevanja oziroma zatiranja kaznivih dejanj. Represivne ukrepe vse bolj nadomeščajo preventivni ukrepi, zlasti pa prodira spoznanje, da je učinkovit boj zoper negativne družbene pojave možen le s širšo akcijo državljanov in sicer v organiziranih oblikah delovanja. To še posebej velja za socialistično samoupravni politični sistem, ki je postavil nove osnove družbeno gospodarskim in političnim odnosom, ki omogočajo uspešnejše zoperstav-Ijanje kriminaliteti vseh vrst, od klasične in gospodarske do politične. I.Kavčič G L* A S14.STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE TOREK. 2 FEBRUARJA It r VAŠA PISMA. KAKO JE Z BLEDOM Dostikrat v (ilasu (na tudi drugod) beremo, da je bil nekdo na primer »na Mlinem pri Bledu« ali »na Rečit i pri Bledu« in podobno V petkovi številki Glasa (22. 1 1982) smo že ob površnem pregledu kar dvakrat prebrali (obakrat podpisana I). Kuraltl zapis s tako napako. »Rečica pri Bledu« - Na križišču ceste, ki pelje na Rečico proti Bledu . .« To je pod fotografijo na zadnji strani Se večja napaka pa je pri podpisu k fotografiji na tretji strani, kjer pravi relo »Na Jaršah pri Bledu« Napako v ptvem primeru je še nekako mogoče razumeti, dasi-ravno tudi ni opravičljiva za novinarja, ki piše stalno u teh krajih, nerodnost v drugem primeru pa teže. To je na primer tako. kot če bi rekli na Savi pri Jesenicah ali na Pungartu pri Kranju in podobno. Jarše so namreč sredi Bleda, prav tako sta Mlino in Rečica sestavni del Bleda. (in za naslednje: Veliko ljudi ne ve, kje je pravzaprav Bled. kaj obsega, katera naselja sodijo k Bledu. Če nekdo pravi »pri Bledu«, potem verjetno šteje za Bled tisti del. kjer so hoteli »Golf«, »Park« ali »Toplice« pa morda še cerkev, šola in grad. Toda »Golf« in »Toplice« sta v Zelečah. »Park« v Zagoricah. cerkev, šola in grad pa v Gradu. Občutek imam, da so se te vrste težave in napake začele tedaj, ko so nekateri rojaki na Bledu »veleumno« ta kraj Rrekrstili v mesto. Le zakaj? je je ustrezno jedro, središče ali kaj podobnega? Le kaj bi kraj izgubil, če bi še naprej ostal letovišče, letoviški kraj. kar tudi v resnici je?! In zdaj - kateri kraji, katere vasi se skupaj imenujejo Bled? To so: Mlino, Zeleče. Zagori-ce. Grad in Rečica. Zaradi »mesta« pa so table z imeni izginile, teoretično teh vasi ni več. vse skupaj so Bled. Toda g>zor! Ze bližnje vasi kot Selo ohinjska Bela. Ribno. Bo-dešče. Koritno. Zasip, Podhom. Sebenje, gorjanske vasi to niso več. Opazni so že drugačni naglasi v govoru itd. Torej ne LIP na Rečici pri Bledu, ne Jarš«- pri Bledu nt podobno, temveč Rečica-Hled. Mlino Bled ud Zato \v bil včasih na pismih naslov n.pr. Grad št 19. zdaj pa Prešernova 37. ali Rečica 23. zdai pa je Triglavska 13 Na prvi pogled je to /.a dopisnika dokai zapleteno, toda mora mil bit i /nano Ivan Jan. blejski rojak, rojen na Rečici 98-Bled ( zda i je tista pot Triglavska cesta toliko in toliko) REZERVIRANO ZA INVALIDA Oglašam se v zvezi s člankom »Rezervirano za invalida«, ki me je zelo prizadel, saj si v letu invalida resnično ni moč misliti, da boj za invalidski sedež v avtobusu resnično obstaja. Srce se mi je stisnilo, ko sem prebrala, da se mora tako težak invalid, kot je Anica 1'šeničnik. boriti za sedež. Da ljudje ne vedo. kaj se skriva pod njenimi rokavicami, ne bo držalo, saj je Anica že 34 let invalidka Leto dni je. kar sem jo spoznala, ko so jo pripeljali v bolnišnico in jo umetno hranili, ker njeno šibko telo ni moglo sprejeti niti žličke čaja. V treh tednih skupnega bivanja v sobi mi je Anica o marsičem potožila. Pripovedovala je, kako težko ji je bilo, ker dolgo ni dobila službe. Ko pa so ji slednjič ponudili delo v Jelovici, je bila vsa srečna in niti tega ji ni bilo mar. da se mora na delo voziti tako daleč. Vesela je bila, da si. čeprav šibka, sama služi kos kruha, saj ni bila rada drugim v breme. Sprva si najbrž ni mogla misliti, da ji bo pot na delo tako grenka, da bodo ljudje tako brezbrižni do njene invalidnosti. Tak odnos meji že na mučenje. Ni še dolgo, kar je v Glasu pisalo, kako človeka nevredno in nekulturno je mučenje živali. Takšen odnos do sočloveka, zlasti še do invalida, pa je še toliko bolj vreden obsodbe. Tisti potniki avtobusa, ki se skupaj z Anico vozijo na delo. prav gotovo poznajo njen nezavidljivi položaj, zato naj ne bodo kruti in naj ji enkrat za vselej odstopijo sedež. Saj je vendar s svojo brezbrižnostjo in sebičnostjo ne bi radi prisilili, da bi pustila delo, ostala doma in vzdihovala med štirimi stenami! Če je v njih kaj človeka, jo bodo razumeli. P. I. iz Tržiča J Razvoj otrok skupna skrb Interesnega združevanja krajanov ie veliko. Zlasti v družbenih organizacijah in društvih ljudje razrešujejo mnoge probleme in zadovoljujejo skupne potrebe, zato naj takemu združevanju' velja večja skrb Med društva s posebnim pomenom sodijo Društva prijateljev mladine, ki prevzemajo nalogo po-družbljanja skrbi za otroke in šolsko mladino ter nudijo pomoč staršem pri vzgoji, izobraževanju in razvoju otrok Številne razprave v družbenopolitičnih organizacijah so oblikovale mnenje, naj bi društva prijateljev mladine ustanovili v vseh krajevnih skupnostih Da bi bilo pri ustanavljanju, poživljanju in vsebinskem delovanju čim več enotnosti, je Zveza prijateljev mladine Slovenije že lani pripravila vrsto posvetov za predstavnike društev in socialistične zveze v krajevnih skupnostih. Oktobra je bil tak seminar za občine Kranj. Skofja Loka in Tržič. Zal se je od sedeminosemdeset vabljenih posveta udeležilo le triindvajset aktivistov. Razpravljali so o pomenu čim širšega sodelovanja pri skrbi za otroke, enotnejše pogoje varstva, vzgoje, socialnega in zdravstvenega varstva otrok, izobraževanja in razvedrila. Laže bo delati, če bo v krajevnih skupnosti čim več aktivnih društev prijateljev mladine. Od društev bodo prihajale pobude na primer urbanistom za načrtovanje prostorov za igro in zelenih površin, športnim društvom za organizacijo športnih dejavnosti, vzgojnovarstvenim zavodom za razširjanje programov tudi za otroke, ki niso vključeni v varstvo, šolam, krajevnim skupnostim ... Nekatera društva prijateljev mladine v kranjski občini take naloge že opravljajo. Trenutno deluje v občini Kranj devet društev prijateljev mladine, pet pa jih ustanavljajo. Vanje bi se morali vključiti vsi tisti, ki so jim otroci pri srcu, v odbore društev pa naj bi izvolili svoje delegate vse družbenopolitične organizacije, društva, delovne organizacije, ki so kakorkoli povezani s skrbjo za otroke. Naloge teh društev so številne in pomembne. Svojo vlogo bodo uspešno opravljala, če bo v njih delovalo zadostno število zavzetih krajanov. Zavzemati se je treba, da čimprej ustanovimo društva v krajevnih skupnostih, kjer še ne delujejo. Ana Fabjan IZBRALI SO ZA VAS Po tovarniško in sezonsko znižani ceni dobite te dni na oddelku moške konfekcije v GLOBUSVhlepe žametne moške obleke. Vseh barv in velikosti jih imajo na voljo. Pa tudi v drugih kvalitetah imajo obleke prav tako znižane cene. Cene: za žametne od 2988.45 do 3054.11 din, za ostale od 2500 do 4500 din Poleg pralnega stroja El Niš je v blagovnici Fužinar na Je senicah ponovno na voljo stroj za likanje perila istega proiz lajalca. Cena pralnega stroja: 16.891 din. likalnega stroja: 14.937 din. Tudi bogato izbiro zelo poceni ženskih bluz imajo na voljo te dni v GLOBUSU. Največ je sešitih iz kvalitetne mešanice bombaža in poliestra. Vse od kraja so pa modne, lepo krojene. Velikosti: od 38 do 46. Cena: samo od 200 do 390 din L SKUPŠČINA OBČINE JESENICE Sekretariat za občo upravo in splošne zadeve Razpisni komisiji delovnih skupnosti upravnih organov objavljata v delovni skupnosti Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj dela in naloge: 1. statistika — analitika ter v delovni skupnosti Uprave družbenih prihodkov dela in naloge: 2. inšpektorja 3. kontrolorja ' 4. strojepiske 5. pripravnika Izbrani kandidati bodo združili delo za nedoločen čas s polnim delen nim časom. Poleg splošnih pogojev za sprejem na delo morajo kandidati imeti: pod L: višjo strokovno izobrazbo statistične ali ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo traja 2 meseca; pod 2.: višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali upravne smeri. 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo traja 3 mesece; pod 3.: srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo traja 2 meseca; pod 4.: nižjo strokovno izobrazbo administrativne smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo traja 2 meseca: pod 5.: končano višjo šolo ekonomske ali upravne smeri. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih ^ * sprejemata razpisna komisija delovnih skupnosti uprani organov Občine Jesenice, 15 dni od objave. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. m r : Pogoj* y REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVF SR SLOVENIJE objavlja prosta sezonska dela in naloge za določen čaa v počitniških domovih UMAG, SAVUDRIJA in DEBELI RTIČ: 1. VODJE KUHINJE - vodi delo v kuhinji, kuha in skrbi za kvaliteto hrane m sodeluje pri pripravi jedilnikov 2 SKLADIŠČNIKA ŽIVIL - vodi skladišče živil 3 SKLADIŠČNIKA INVENTARJA - vodi skladišče inventarja 4 EKONOMA - ŠOFERJA - skrbi za nabavo živil, pijač in pomaga pri drugih delih 5. FINANČNEGA MANIPULANTA - RECEPTORJA - vodi evidenco o izdanih blokih za prehrano, sodeluj vodstvom glede zasedenosti kapacitet, vodi pomote! blagajno 6 KUHINJSKE POMOČNICE - pomaga pri pripravi, kuhanju, delitvi hrane in pomivanj posode 7 TOČAJKE - prodaja pijačo in vodi obračun opravljenega prometa 8 SERVIRKE - servira hrano gostom in pomaga pri pripravi hrane \ kuhinji 9 PERICE - pere in lika perilo 10 DELAVCA - VZDRŽEVALCA - opravlja razna vzdrževalna dela 11 SNAŽILKE - pospravlja in čisti skupne prostore, sanitarije ter pomaa pri drugih pomožnih delih Poleg splošnih pogojev, ki jih morajo kandidati izpolnjevati po zakc* o delovnih razmerjih se zahteva, da izpolnjujejo Ae pogoje 84 (HtM zakona o notranjih zadevah (da niso v kazenskem postopku da ns* bili obsojeni za kakršnokoli kaznivo dejanje iz nečastnih nagih, Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi poiliit« 15 dneh od objave republiškemu sekretariatu za notranje zadrn SR Slovenije, upravi za organizacijo in kadre, Ljubljana Kufc čeva 2, telefon št. 327-290. Prar tako ugodno lahko te dni v GLOBUSU kupite moške srajce, vseh kvalitet in vzorcev. Velikosti: 37 do 44. Cena: 327 do 458 din Ekskluzivni kristalni izdelki »Čuku, kot so vaze, žardinere, pepelniki in podobno, vse v elegantnih oblikah so prvič na voljo v Blagovnici Fužinar na Jesenicah. Cena: .od 1.233 do 4.573 din. FEBRUARJA 1982 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE .5 STRAN G L, A (nsaproti po rod ni in ice) C SLA 16 uprava komerciala 28-4o3 PRODAM prodam več ton REPK. Srednja vas 51. Vnčur 847 Prodam KRAVO po telit \ t. Kezar Vrbnje 11 848 Prodam 4 mesece stare KOKOŠI. Bi dovec Srednja vas 7. Gorice 849 Prodam TELETA. Golnik št. 20 850 Prodam KRAVO s teletom. Lovro Noč. Selo Z7. Žirovnica ^51 Prodam otroško POSTELJICO. STE IjILNIK Gorenje (2 plin. 2 elektrika* novo VRATNO KRILO LIP. navadno Vtem. desno in nove zavorne obloge za W«rtburf Tel 78-22-3 852 Prodam sobno POHIŠTVO bele barve Informacije Bled. tel.: 78-018 85.) prodam mladiče nemške ovčarje brez rodovnika Mlin - Globoko H. Radovljica 854 prodam ELEKTROMOTOR 7.5 KW anamke ELIN z reduktorjem Turistično ifrijtrvo fiorie pri Bledu H5.r> prodam jalovo KRAVO za zakol Pun-^rt »t 16 Sk Ix>ka H74 Prodam HLADILNIK G oren ie 175 ftr,ki Tel 27-083 H77 prodam novo Marlesovo OMARICO .Petunija« tbela). Po 100/K - levi. Ropret ,8B/e. Hruška KUPIM--==g Kupun dobro ohranjene otroške POL-P^STARJE «t M. Jezerska 46. Kranj Kupim rabljen betonski MEŠALEC. Kabtč Kranjska cesta 33, Šenčur 856 Kupim ohiAje za televizor NlS VIDEO MATlK - Elektron Muftič Derviš. KejJtarjeva :I2/A Jesenic«' 857 Kupim po delih motor lambreta 175 kub cm Telefon 40-575 VOZILA ^ligpćno prodam FIAT 750. letnik 1975. Kotna 18. Bled 858 >«A*m ŠKOLJKO za ZASTAVO 101. rek) aii po delih. Ivan Gorenc. Pševo 2 Kranj &59 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1971 Ojrjed v sredo in četrtek od 15. do 20. ure. fran« Zadnikar. Praprot no 18 p. Selca 860 RENAULT 4, letnik 1978 dobro ohranjen prodam Janko Mrak, Podobeno 5, Pohane «61 [j alMCO 1300 prodam. Tehnično presojana januarja 1962, odlično ohranjena Tel 83-102 862 SPAČKA letnik 1976 prodam Tel.: 054.75-531 863 i prodam karambolirano ZASTAVO 101 Komfori Informacije vsak dan od 6. do STor* po tel.: 76-209 864 BUfodno prodam LADO 1200, -tarejsi rjjffjjfc Ogled popoldne Ivan Jeram, Tre-» " Gorenja vas 865 prodam FIAT 124 karamboliran Tel.: $ft «66 prodam ZASTAVO 101. letnik 1977 ►lefon 064-67-121 int 256dopoldan 875 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1970, nerefinthrana, v-voznem stanju in motor ter aaenialnik za Zastavo 750 - obnovljeno. Mohonč. Zabrekve 9, Selca nad >l ,i[Bi)l iv- ri . <•; c TOM oi^jon'' JANEZ BRANKOVIC Za vso pomoč se zahvaljujemo :sosedom: Zalokarjevim. Andrejevim, Tilkovim, Matevževčevim in Mrleževim. Zahvalo smo dolžni tudi zvonarjem in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi Šmartno, 27. januarja 1982 V SPOMIN našemu ljubemu možu. očetu in staremu očetu FRANCU ČUFARJU Drugega februarja mineva leto dni odkar Te je kruta usoda iztrgala iz naše sredine. Obiskovali smo Te v bolnici in ko smo že upali, da bo Slo na bolje, si nas nenadoma zapustil. Nismo mogli verjeti, da si za vedno odšel od nas. V našem domu je tišina in Žalost, v srcih pa bolečina in nenadomestljiva izguba. Narava se vsako leto prebuja, spomini na Tebe dragi pa ostanejo za vedno v naših srcih. Ko Te obiskujemo na Tvojem grobu se soočimo s kruto resnico, da te ne bo nikoli več med nami, prižigamo sveče, polagamo cvetje na Tvoj grob in solze, ki se ne morejo ustaviti, nenehno drsijo po naših žalostnih licih, kakor bi hotele re<*i. hudo nam je za Te- b o j. Zahvaljujemo se vsem. ki se Te spominjajo in prinašajo sveče in cvetje na Tvoj grob. ŽALUJOČI: žena Marija, sinova: Franci t družino. Tomaž in Majda Lesce, 2. februarja 1982 ZAHVALA Mnogo prezgodaj nam je zahrbtna bolezen iztrgala našo drago hčerko, ženo, mamo. staro mamo. sestro, teto in snaho MALKO SIMĆIČ Zahvaljujemo se vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem ter delovnim organizacijam: Gorenjski predilnici, LTH - računovodstvu. Iskri Železniki ter LjubljariRki banki za darovane vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni TORAKALNEMU ODDELKU Kliničnega centra za zdravljenje med njeno boleznijo. Zahvaljujemo se tudi pevcem in g. župniku za obred. VSI NJENI Sk. Loka, Zabnica, Šmartno Komunisti povsod v ospredju 1 Člani Zveze komunistov v kranjski vojaški enoti so ocenili lansko delo in se dogovorili za bodoče naloge - Uspešni na več področjih - Do slabosti kritično in odgovorno Kranj munistov — Organizacija zveze ko-v kranjski vojaški enoti, kjer delujejo vse starešine, okrog 40 odstotkov vojakov in približno 70 odstotkov prebivalcev na delu v armadi, je lani v celoti uresničila svoj delovni načrt. Osrednjo pozornost je namenila izgrajevanju vseh vrednot, ki so pomembne za izpolnjevanje najzahtevnejših nalog v miru in morebitni vojni. Prav zaradi njene vodilne vloge pri usmerjanju dela posameznikov in vojaških kolekti- vov je enota dosegla dokaj visoko oceno borbene pripravljenosti, so ob pregledu lanskoletnega dela na splošno ugotovili komunisti v kranjski vojašnici na nedavni konferenci Ko so govorili o uresničenih nalogah, so pozitivno ocenili vključevanje mladih v Zvezo komunistov. Kljub ostrejšim merilom za sprejem se je krog komunistov v enoti lani povečal kar za blizu 600 vojakov Prav tako so bili zadovoljni z vključenostjo komunistov v delovanju Kranj — Konec prejšnjega tedna je bda V gostdni Benedik v Stražišču prisrčna slovesnost, na kateri so se kranjski zdravstveni delavci poslovili od dr. Julija Mayerja, Ančke Košnik, med.cestre in dr. Ivana Hribernika, svojih kolegov, ki so najmanj tri desetletja svojega dela opravljali prav v kranjskih ambulantah, vendar pa z upokojitvijo, kot je v nagovoru poudaril dr. Bavdek, niso prenehali biti zdravstveni delavci. Srečanja se je udeležilo tudi nekaj znanih znanstvenih in kulturnih delavcev pri nas kot dr. Pavle Blaznik, prof. dr. Anton Dolenc, Matej Bor. Janko Messner in drugi. Zlata poroka v Lahovčah - Marija Janhar, Anžetova mama iz Lahovč pravi, da je najbolj srečna, kadar se doma zbero vsi njeni otroci z vnuki in pravnuku vred. Takrat se ji zdi, kot bi se povrnili časi, ko so bili še majhni, ko je zanje še ona skrbela. Osem jih je rodila, sedem je pa še živih. Vsi so poročeni okrog Kranja in Kamnika. Kadar imata ona ali oče Matevž rojstni dan, pridejo vsi skupaj. V soboto, 6. februarja, se bodo spet zbrali, venaar na drugačni slovesnosti: Marija in Matevž Janhar bosta praznovala 50 letnico njune poroke. 3. februarja 1932 sta se poročila v Cerkljah. Čez Savo, s Podreče se je hodil oče Matevž ženit k Anžetovi Micki. Štiri leta sta »hodila«. Lepa trdna kmeti ja je bila pri Anžetu, toda, trdo je bilo treba poprijeti. Gledal j*> Matevž, da so sproti kupovali vse stroje, kar se je le dalo dobiti. V stroje in gospodarska poslopja je šel vsak dinar sproti. Zato je kmetija še danes vzor trdne kmečke domačije. Sin zdaj kmetuje a tudi oče se še ne da. Za vsako delo še prime, čeprav ga zadnje čase precej »sapa daje«. Včasih, ko so pa še vse na roke delali, tedaj je pa bila muka. Rad kmetuje, veliko je prigospodaril. Zemljo naj ima tisti, ki jo ima rad, ki jo z ljubeznijo obdeluje. Še vedno ne smeš gledati na ure, ne na sobote, ne na nedelje, ne na praznike. Kmetija zahteva svoje. Le to bi rad, da bi je ne kosali več. Najhuje ie bilo med vojno, sedai pa, če bo zdravje, bo najlepše. Veliko bremen sta prevzela mlada dva. Nov rod raste gor. - D. Dolenc Vzorno delo turističnega podmladka Mojstrana — Turistični podmladek na osnovni šoli 16. december v Mojstrani je eden najbolj delavnih v jeseniški občini. Na lanskem tekmovanju na Bledu je med enajstimi z vse Gorenjske zasedel drugo mesto, glede na celotno delo pa v okviru Gorenjske turistične zveze šesto mesto. Člani so pridno pisali tudi nalogo s turistično vsebino. Jure Košir, učenec četrtega razreda, je bil najboljši med svojimi vrstniki na Gorenjskem. Turistični podmladek na osnovni šoli v Mojstrani dela od septembra 1979, v njem sodelujejo vsi učenci. Mladi iz osmega razreda z mentorico Elizabeto Telalovič pripravljajo in vodijo tedenske očiščevalne akcije od Mlačc do Savskega mostu v Kamnjah in po vaseh krajevne skupnosti. Vsak razred ima določen teren, ki ga očisti. Temeljitost dela nato pregledajo in ocenijo. Ugotovili so, da je največ smeti raztresenih na avtobusnih postajališčih, kjer običajno najdejo do vrha poln in često še prevrnjen smetnjak. Želo lepo so minulo leto skrbeli za okolico šole. Uredili so park, zasadili rože in redno pleli. Jeseni so gredice Eognojili in jih zaščitili z vejami ilizu šole imajo čebelnjak, v katerem so lani obnovili roj čebel. Ptice krmijo prvošolci in svoje delo skrbno opravljajo. Septembra so sodelovali s krajevno skupnostjo pri posipanju poti. Vsako leto očistijo tudi okolico voda, z grmovja poberejo smeti, ki jih puste narasle vode. Prizadevajo si najti povzročitelje onesnaževanja, da bi ga preprečili. Podmladkarji so za šolsko leto 1981/82 sprejeli obširen program dela. Kot minulo leto bodo v sodelovanju s turističnim društvom in krajevno skupnostjo dobili še nove naloge. Razširili bodo šolski park, pripravili predavanja, razstavo etnografskih predmetov, poučne ekskurzije. V letošnjem šolskem letu so izdali prvo številko svojega turističnega glasila »Oj, Triglav moj dom«, ki obsega 46 strani; opremljeno je s slikovnim gradivom, tako da ga vsi prebivalci radi prebirajo. Vsi, ki so pri tem pomagali, posebej pa mentorica glasila Metka Košir, zaslužijo posebno pohvalo. Delo turističnega podmladka v Mojstrani je lahko zgled drugim. Branko Blenkuš drugih družbenopolitičnih organizacij in njihovim sodelovanjem z okoljem, predvsem pri uresničevanju zamisli splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Da so na slednjem področju dosegli zavidljive uspehe, potrjujejo med drugim upeš-no opravljene vaje enot na terenu in priznanja nosilcev obrambnih nalog, kot so teritorialna obramba, organi za ljudsko obrambo in drugi. S stalno akcijo za pojasnjevanje razmer doma in v svetu so dosegli tudi višjo stopnjo politične budnosti in odgovornejši odnos do samozaščitnega ravnanja. Ne nazadnje so komunisti veliko prispevali za gospodarnejše poslovanje, tako da je na področju prizadevanj za gospodarsko ustalitev kranjska enota pri vrhu v ljubljanskem armadnem območju. Slabosti v delu komunistov ni bilo veliko. Dogajalo se je, da so posamezniki zatajili pri izpolnjevanju nekaterih nalog, vendar je že kritika kolektiva zadostovala za spremembo njihovega odnosa do partijskih in delovnih dolžnosti. Komunisti so si prizadevali za odpravo nekaterih pomanjkljivosti izven svoje organizacije. Gre za še vedno premalo izkoriščene možnosti pri reševanju pomembnih vprašanj prek Zveze socialistične mladine; objektivno tudi zaradi neizkušenosti mladih ob prihodu v armado in njihovega pogostega premeščanja v njej. Prav tako je težko doseči odgovoren odnos slehernega pripadnika armade do varčnega ravnanja z orožjem in opremo, čeprav kolektiv vzgojno vpliva na posameznika tudi v tem pogledu. Ugotovljene probleme, so sklenili udeleženci konference, bodo med prihodnjim delom dosledno odpravljali. Načrt njihovega dela za bodoče, ki so ga sprejeli, pa označuje nekaj poglavitnih dejavnosti. Vso pozornost bodo namenili pripravam na partijske kongrese, spremljanju kongresne dejavnosti in uresničevanju v njej sprejetih sklepov. S široko predvolilno aktivnostjo si bodo prizadevali izboljšati odnos ko-komunistov do kadrovskih vprašanj. Po potrebi bodo spodbujali delo posameznih osnovnih organizacij ZK. da bi v njih zagotovili stalno aktivnost. Se naprej bodo skrbeli za izgradnjo izobraževalnega sistema, trdne moralno politične razmere in gospodarno ravnanje v enoti. Ob tem ne bodo prezrli potrebe po stalnem spremljanju notranjih in zunanjih družbenih razmer. Ce upoštevamo številne druge njihove dolžnosti, bodo komunisti na vseh področjih dela v kranjski vojaški enoti še naprej v ospredju. S. Saje GLASOVA ANKETA Žagarjeve smučine Na že tradicionalnem smučarskem teku patrol. ki so ga letos pod pokroviteljstvom tovarne vijakov Plamen iz Krope organizirale krajevne organizacije ZB Lipniške doline - Podnart, Dobrava. Kropa, Kamna gorica in Otoče — je sodelovalo 136 ekip domala iz vse Slovenije. Prireditev, ki je dobila ime Po poteh narodnega heroja Staneta Ža- fjarja, postaja vedno bolj pri-jubljena in vse bolj množična športna manifestacija, ki se je udeležujejo mladi in borci. Na letošnji je kot gost prisostvoval tudi Iztok, sin narodnega heroja Staneta Žagarja. j a jo domala is vseh krajev,* Ljubljane, gorenjskih obfe! tu so šolarji, pripadniki *] ske, člani enot milice, borni invalidi. Vieč mi je predv* to, ker ni taksno tekmovat« kot smo jih vajeni. Na teti M poteh narodnega heroja Štet neta Žagarja ne more* »I individualist, nujno je potr* na organiziranost meo Ha posamezne ekipe. Pred teks> vanjem se posamezniki s* nijo, kdo bo v ekipi is tu skozi cilj morajo priti vsi a enkrat. Eden dragega tak spodbujajo in tekmujejo « zdravem, športnem duha.« Ivan Stular-Ciro, predsednik organizacijskega odbora: Mislim, da je letošnja prireditev dobro pripravljena. Veliko izkušenj smo si pridobili že z lansko, firvo prireditvijo, čeprav bi ahko rekli, da so še pomanjkljivosti, ki jih bomo poskušali prihodnje leto odpraviti. Najbrž bomo prihodnjič tekmovanje spremenili tudi tako, da se bodo lahko pomerili v ie »višjih« starostnih skupinah in popestrili ter ie bolj množično obeležili tekmovanje po poteh narodnega heroja Staneta Žagarja- Letos pogrezamo le to, da ni večje udeležbe iz vojainice Staneta Žagarja, saj se po njem imenuje tudi naie tekmovanje. Verjetno pa je za to opravičilo, saj te po Gorenjski veliko tekaških tekmovanj.« Franc Černe iz Radovljice, napovedovalec na prireditvi: »Izredno rad sodelujem predvsem na tem množičnem tekaškem tekmovanju, saj postaja vse bolj priljubljeno in množično. Tekmovalci priha- ■ Romana Pogačnik, osnovne šole Staneta m Lipnica. »Na tem tekmo sem prvič, čeprav s soioL. večkrat tečemo v Kamni rici in okolici, kjer sem Tekmovanje mi je vieč, naia ekipa ne bo doa prvega ali boljšega mesta, n jetno je in prihodnje leto -spet nameravam udelett D. Kura! Toplina lesa Vseh vrst nas je. Smo taki, ki komaj čakamo, da bo konec službe in vemo, da bo popoldne, po kosilu kavč naš vsaj za nekaj ur. Potem bo malo kvartanja pa večerja in televizija in spanje ... Pa naslednji dan spet služba . . . Bognedaj, da nam kakšna reč skvari to naše udobje. Mar ni dovolj, da se že v službi naprezaš! So pa med nami tudi drugačni ljudje. Taki, ki ves svoj prosti čas znajo koristno porabiti, ki ne morejo biti prav nič brez dela, ker hočejo ves čas, ki jim je na voljo, delati, ustvarjati. In ko se pokaže prvi droban uspeh, dobe voljo za nove in nove stvari. Vse, česar se lotijo, jim uspe. Takšen je Pečenikov Lojze z Zlatega polja v Kranju. Bolj kovinarske stroke je sicer, tehnolog vzdrževanja v kranjski Savi. Že dolgo let pa ga privlači les njegova toplina, material, ki ga lahko oblikuješ. Ko je še služil vojsko v Slovenski Bistrici, je iz samega dolgčasa začel z žepnim nožičem razljati lesene obeske za dekleta: smešne, čudne obraze, ki imajo v ustih razmetane zobe, izdelane do podrobnosti, miniaturne maske vzhodnih ljudstev in podobno. Ce ni dobil lesa, je razžagal kar ročaj od lopate. Da je le razljal. Ko začneš ne moreš nehati, ugotavlja Lojze. In ko je prišel domov, je počasi začel spravljati skupaj dleta in druga orodja, ki so potrebna pri rezljanju, pri obdelavi lesa. Izpod njegovih spretnih prstov so spet prihajale drobne lesene umetnine. Tudi križark se je lotil pa mask. kipcev. Njegova posebnost ni v tem. da bi kot večina naših naivcev. podobe obdelal le ne grobo. Ne. Njegovi izdelki imajo izraz obraza. Naj vzamem za primer samo doprsni kipec Franca Jožefa. Po stari sliki ga je delal. Tako pristen je s tisto njegovo perjanico na klobuku, brki, košatimi zalisci, živimi očmi, vsemi odlikovanji na prsih, da kar strmiš. Pa je kipec visok le blizu dvajset centimetrov. Šestdeset ur ga je delal. Največ se zamudi z grobo obdelavo, tisto na drobno prihaja kar samo od sebe, hitro, delček za delčkom. Roko je treba imeti, seveda. Včasih je dobro risal. To mu veliko pomaga, kajti vsako stvar najprej nariše točno v izmerah, potem se loti lesa. Pravkar ima v delu brentarja, takega, ki bo v brenti nosil pravo steklenico in bo iz nje tudi priteklo ... Najhujši problem je les. Lipa je mehka in pri drobni obdelavi se ti rezi prej vtisnejo kot odrežejo. Trd les, kot ie na primer hruška, iz katere tudi oblikuje, se lažje reže, se ne kolje, vzame pa veliko več časa in roke bole. Ko je delal neko masko iz oreha, je dobil žulje. Ja, ko bi se pri nas dobili lesovi, kot jih imajo v Afriki, Indiji, kjer pri domorodcih nastajajo te maske. Je zadnjič Eoslusil eno malce zarezati zadaj. lot maslo se da obdelovati! Zato tudi lahko izdelujejo tako čudovite stvari. Najdlje je delal slončka, ki v oklih prinese cigareto če mu potisneš glavo navzdol, v skrinjico. Zahteven mehanizem, toda uspelo mu je. Le odjenjati ne smeš pri takih s\ Sicer pa Lojzeta k takšnem i res ni treba siliti. Ko začne, no in ne more nehati, s takšno 1 pritegne ta ustvarjalnost. Pn«| nih otrocih je seveda čez dani časa. ko gredo spat. pa najt* mir. Pa ne le kipci in podobn* Tudi vse ostalo, kar je treba v obleči ali narediti iz lesa, w ■ Lojzetovih rok: v les oblečenih kopalnica, pregradna stena kuhinjo in jedilnico, telersjl omarica, lesena stenska svetili io lahko poljubno obračaš kot m kovine, stolček za najmlajšen «j ka ... Zlate roke, bi lahko rekV ostalega pohištva bi se lotil, dobil pravi les pa če bi imel j Le vrtalni stroj, žago in dk zdaj pri roki. Pa časa vedno i kuje, kajti spomladi bo spet vrsti pa pleskanje pa ograjo bo popraviti. Toda kakšno unv svojega lesenega konjička bo tovo še našel. Leseni obrazi izpod dleta Lojzeta Pečenika imajo svoj izraz — ta mod»< tako vesel in nagajiv, da se ti zdi, da bo zdaj zdaj pomežiknil in v mali prstek ... - Foto: D. Dolenc