MARJAN ROŽIČ, PREDSEDNIK SML
Dragi tovariš Kardelj
Z neizmerno bolečino se od tebe poslavlja tvoje rojstno mesto Ljubljana; mesto, ki si mu dal pečat svoje osebnosti; mesto, v kate-rem se je začela in končala tvoja življenjska pot velikana revolucionarja in misleca. Ve-deli smo za tvojo zahrbtno bolezen, toda vseeno smo upali, da se bo zgodilo nemogo-če, da boš z nami še delal in ustvarjal, da bomo skupaj ponosni na nove zmage sociali-stičnega samoupravljanja. Utihnila je tvoja prepričljiva človeška, topla, kritična a vselej ustvarjalna beseda, s katero si vzpodbujal, da bi socialistično samoupravljanje še hitre-je postalo sestavni del vsega našega življe-nja, dela in napredka. Boleče občutimo tvoj odhod, saj smo te imeli neizmerno radi in ti si nam Jjubezen s plemenitim in tovariškim odnosom zmeraj vračal.
Tvoja življenjska pot, tovariš Krištof, je bila bogata, težka in odgovorna. Zrasel si iz delavskega razreda, se z njim boril in mu ostal do kraja zvest. V Ljubljani si bil sprejet v SKOJ in Ko-munistično partijo, tu si s soborci sno-val Komunistično partijo in Osvobodil-no fronto in v našem mestu si se prvič srečal 8 tovarišem Titom, s katerim sla postala najožja sodelavca, soborca, prijatelja in ustvarjalca na zmagoslav-nih poteh osvobodilnega boja in socia-lističnega samoupravljanja. Skupaj s tovarišem Borisom Kidričem in dru-gimi slovenskimi revolucionarji si razv-nel uporni duh Ljubljane in s tem od-ločilno prispeval, da je bila Ljubljana središče revolucionarnega delovanja in odpora na Slovenskem ter tako po-stala prvo mesto heroj v socialistični Jugoslaviji.
Bil si revolucionar, ki ni poznal poraza, usmerjal si slovenski in jugoslovanske naro-de in narodnosti k socialistični sedanjosti, k osvoboditvi človeka in človeštva, enako-pravnosti narodov in narodnosti, k oblasti delavskega razreda, k neuvrščenosti ter so-cialistični samoupravni demokraciji. Živel si ustvarjalno, tako, da je tvoje živjjenje posta-lo vzor za nas vse. Učil si, davčlovek velja le toliko, kolikor svoje delo in ustvarjalnost daje svojim sodobnikom, svojemu narodu in delavskemu razredu. BD si eden redkih lju-di, ki je vse svoje ustvarjalne sile in energijo neprestano in do poslednjega trenutka, tudi med težko boleznijo, razdajal svojemu de-lovnemu ljudstvu, v nepretrganih bitkah za njegov gospodarski, kulturni, znanstveni in socialni napredek in za napredek sodobnega človeštva sploh. Na takih borcih je zidana vsa zgodovina človeškega napredka.
Če danes dajemo priznanje tvojemu veli-ketnu prispevku za lepšo prihodnost naše socialistične skupnosti, hkrati izpričujemo veličino  naše  Ijudske  revolucije,   ki  je iz
ljudskih globin dvignila vrsto vodilnih revo-lucionarjev, graditeljev naše sedanjosti in prihodnosti. Na vseh razpotjih naše revolu-cije pa tudi ob dilemah vsakdanjega življe-nja, si pokazal pravo in prepričljivo smer izhoda, da bi vselej zmagala demokratična, humana, socialistična, delavsko razredna usmeritev.
Tvoj ustvarjalni duh nikdar ni miroval, ni poznal poraza. Ko si utiral prve poti revolu-cije, si opozoril: ,Noben narod se ne sme izogniti prvi bitki, če noče izgubiti zadnje.'
Dragi tovariš Krištof, ponosni smo, da si bU občan Ljubljane. Kadar smo bili v stiski, smo se zateldi k tebi po nasvet, pobudo. H komu se bomo zatekJi sedaj? K tvojim mislim, idejatn in viziji. Uresničujoč tvoje ideje bomo s teboj in ti boš nenehno z nami. Še pred kratkim si prepričljivo razgr-nil pred nas svoje ustvarjalne zamisli o ra-zvoju Ljubljane, ki si ji z vsem svojim bit-
jem pripadal. Hotel si lepo Ljubljano in da bi v njej živeli srečni ljudje. Vedno si imel pred očmi delovnega človeka, njegovo sre-čo, njegove življenjske interese, zavzemal si se za tisto, kar ljudi združuje in upiral si se taki zasnovi življenja, ki jih ločuje. Tudi za-to danes tako boleče občutimo, da smo izgu-bili dragega prijatelja in prvega občana me-sta Ljubljane. Obljubljamo ti, da bomo te tvoje zamisli in napotke dosledno izpolnje-vali.
Tvoja smrt je spremenila Ljubljano v me-sto žalosti. Presunila je vse delovne ljudi naše domovine. Nema množica, ki se je v nepreglednih vrstah te dni poslavljala od tebe, izpričuje veliko žalost vseh. Tako ti izrekamo neizmerno hvaležnost za tvoje epohalno delo in se znova plebiscitarno izre-kamo za ideje, ki si jih snoval in uresniče-val, za Titovo revolucionarno pot socialistič-nega samoupravljanja...