Političen list za slovenski narod. P» poStl prejeman Teljš: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 3. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/«6. uri popoludne. i^tev. SOO. V Ljubljani, v sredo 17. decembra 1884. LetiTik XII. Državni zbor. z Dunaja, 16. decembra. Zbornica poslancev imela je včeraj sejo, v kteri je dr. Eoser naučnega ministra interpelirai, so mu li znane nepriliCne razmere v splošnji bolnišnici in jih hoče li odstraniti, ker je za bolnike in druge ljudi velika nevarnost, ako se ne napravijo še ene stopnjice? — Moravsko-nemški poslanec Weeber pa je interpelirai ministra notranjih zadev, mu je li znano, da je Prosniški okrajni glavar pri občinskih volitvah pri uradnikih in učiteljih vsled povelja cesarskega namestnika vplival za češke kandidate, in kako hoče g. minister varovati prostost volilcev? Namesto da levičarji take interpelacije kujejo, naj bi se raji prijeli za nos, ker tako grdo in neusmiljeno se na volilce nikdar ni pritiskalo, kakor ravno v prejšnji nemško-liberalni dobi. Moravski poslanec grof Vetter zatem vterae-Ijuje svoj predlog, da bi se zastavna pisma morav-ske hipotekarne banke oprostila pristojbin, obresti pa oprostile prihodninskega davka. Samostalni nasvet Vettrov izroči se v pretres davkarskemu odseku. Pogodba med Avstrijo in Italijo zarad ribcar-stva v Gardskem jezeru se potrdi brez ugovora, ravno tako brodarska pogodba s Francosko deželo in pa vladni predlog zastran prodaje neke cesarske hiše na Dunaji. Ko je pa prišel na vrsto vladini predlog, izjemne postave, da naj se izjemne sodnije v Kotarskem okraju v Dalmaciji vnovič podaljšajo, oglasil se je dalmatinski poslanec konte Vojnovič ter si prizadeval do-Kazati, da te sodnije niso več potrebne, ker je v Kotarskem okraju vse mirno in bi navadne sodnije enako hitro in dobro razsojevale kakor vojaške sodnije. Poročevalec Lienbacher je govornika zavračal, da je mir nastal ravno vsled strogih vojaških sodnij, ob enem pa je izrekal upanje, da bode vlada skoraj imela priliko v Dalmaciji odpraviti to izvanredno stanje. Tudi minister Pražak je poprijel za besedo in g. poslanca zagotovljal, da je vlada vestno prevdarjala vse razmere, in da bode gotovo vse izredne naprave opustila, ko bode spoznala, da vojaške sodnije niso več potrebne. Pri glasovanji je bil predlog z večino sprejet. Nasprotno so z Dalmatiiici glasovali levičarji, pa dr. Vizetič in Eaič. Drug važen predlog včerajšnje seje bile so izjemne postave za Dunajsko mesto in Korneuburški pa Dunajsko-Novomeški okraj. V imenu levičarjev govoril jo dr. S t ur m in vladi očital, da pri teh postavah na Dunaj ni imela toliko ozira, kakar za Kotorski okraj, kjer se je dala vladi pravica, da sme izjemne postave še pred časom preklicati, ako se pokaže, da niso več potrebne. Glede Dunaja take pravice nima. Res je sicer, da so se to postave po zagotovilu ministerskega predsednika rabile samo zoper anarhiste in prekucuhe, vendar pa nikdar no morejo nadomestovati temeljnih državnih postav. Ako obveljajo te postave po nasvetu vladinem, se bodo novo volitve za državni zbor vršile pod njihovim vplivom in volilni shodi, volilni oklici itd. bodo odvisni edino lo od vladine volje. Zato levičarji no bodo glasovali za ta predlog. Pri glasovanji jo Sturmova stranka res obsedela, vendar pa so bile dotične postave potrjene z veliko večine, ker je zanje glasoval tudi Coroninijev klub. Da so te postave potrebne kaže se čedalje bolj in ravno današnji listi naznanjajo iz Dunajskega Novega mesta, da so tam preiskovali že od petka sem stanovanja delavcev ter našli ne samo več važnih zapiskov in pisem, ampak tudi dinamit. Ob dveh popoludne je gosp. predsednik dr. Smolka sklenil sejo in prihodnjo sejo napovedal za jutri 17. t. m. Zadnja seja pred božičnimi prazniki bo pa menda v četrtek 18. t. m., in potem se poslanci razidejo na počitnice, ki bodo menda trajale do 15. januvarija prihodnjega leta. Eni celo pravijo, da se prične zborovanje po novem letu že 12. januvarija, eni pa hočejo vediti, da se državni zbor snide še le 30. januvarija. Ako hoče vlada rešiti vsaj najvažnejše predloge, ki se sedaj obravnavajo v odsekih, kakor n. pr. zavarovalno postavo za delavce, ktero pretresa obrtnijski odsek z največjo marljivostjo, ji pač ne bode ostalo druzega, kakor da državni zbor po novem letu skliče prej ko mogoče. Gospodska zbornica ima danes v novem državno-zborskem poslopji svojo prvo sejo. Na dnevnem redu so manj važne reči, vendar pa bo ta seja znamenita, in se državni poslanci v velikem številu zbirajo na galeriji, da so priče prve seje, ki se prične v novi dvorani. Zadnjo sejo bode imela gospodska zbornica pred prazniki menda v soboto 30. t. m. Politični pregled. v Ljubljani, 17. decembra. Notranje «ležele. Tudi iz Gradca poročajo se surovosti nemških velikosolcev, ki so posebno ponosni na to, ako so jim posreči kje kak protisemitski škandal napraviti in o tem s posebno nadarjenostjo svoje Dunajske tovariše posnemajo in Schonererjev program izvršujejo. Kam smo prišli? AU je to tista mladina, na ktero se je še pred malo časom človeški rod s ponosom oziral, na ktero je domovina vse svoje nade stavila? Včeraj smo že opomnili in danes zopet ponavljamo, da Boga zahvalimo, da niso naši, temveč „urgerniani", ki svet s surovostjo v za-, čudenje pripravljajo. Kaj bi bilo vrišča, ko bi se Slovani tako neotesano vedli. Prinašali smo pred nekaj tedni poročila o pre-osnovi cesarskih in deželnih arhivov, kakor smo tiste posneli po Dunajskih in ogerskih listih. Najsilneje in najhuje so bile pritožbe, ki jih je o tem prinašal „Pester Lloyd" po sporočilih ogerskih zgodovinarjev iz c. kr. vojnega arhiva in so posebno trdo prijemale ondašnjega zapovednika c. kr. polkovnika Rechbergerja in njegovega feldvebeijna. Polkovnik Rochberger pl. Recheron zasledoval je pisatelja dotičnih člankov, da bi se z njim dvobojeval zarad žaljene časti. Ko je pisatelj to zvedel, se mu je menda sam ojavil in je še pristavil, da jo katoliški duhoven. Vsled tega je polkovnik od dvoboja odstopil in je pisal v Budapešt na državnega pravd-nika, naj on dotičnega duhovnika toži zavoljo raz-žaljenja polkovnika kot uradno osebe, sam pa bodo že duhovnika prijel za osebno razžaljenje pri sodniji po privatnem potu. Kaj se bo le katoliškemu duhovniku zgodilo, ki jo bil tako predrzen in je pol-kovnikovo surovost in feldvebeljnovo podkupljivost HTetu razglasil? Ne vemo, pa menda mnogo hudega no; kajti duhovnik ni polkovnikov podložen, da bi se bil po tem potu pregrešil zoper pokorščino; pol- kovnik pa ne duhovnov višji, da bi ga smel za ušesa prijemati, kakor dela učitelj s svojim učencem, ali korporal z nevkretnim novakom. Najbrž se bode pa to zgodilo, da bode polkovnik iz uradnije v unanjo službo prestavljen. Z dvobojem so madjarski mladiči takoj pri rokah. Naj le eden kihne, in drugi naj mu reče: „Bog pomagaj" in takoj mu kihalec dvoboj napove zarad razžaljenja časti afi kali! Pravili smo včeraj, da je v ogerskem državnem zboru posebno krepko poslanec Ugron šibal pehanje za redovi in za plemstvom. Plačilo za to popolno času primerno šibanje mu ni izostalo. Na dvoboj je pozvan od sinu nekega volilnega predsednika v Magyar-Laposu, to pa za to, ker je Ugron javno grajal, zakaj se je dotičnemu možakarju, čegar zasluge so temne kot črna noč, podelil zlati križec za zasluge. Sekundantje so pa določili, da sin nima nikake pravice v imenu očeta na dvoboj klicati Ugrona, ako oče sam tega ne stori in sicer tako dolgo ne, dokler oče živi. Še le tedaj, ko bi očeta že ne bilo več na svetu, stopi na sina dolžnost namesto njega za orožje prijeti. Kaj bo le sedaj napravil, ni znano, pametnega pa gotovo nič pri svoji vročekrvnosti. V Bosni pričeli so meriti železnico iz Doboja v Dolnjo Tuzlo, kjer sol napravljajo. Proga bo dolga 70 do 75 kilometrov. Ta železnica se bo največ zato gradila, da se bo bosanski soli, ktero v Dolnji Tuzli posebno veliko napravljajo, odprla boljša kupčija. Soli je pa v Dolnji Tuzli neki toliko pod zemljo, da kjer začnejo vrtati, povsod na saino sol zadenejo. Že sedaj računijo pridobitev le iz dveh jam okoli 50.000 centov na leto. Bodoče leto oskrbeli se bodo tudi z mašinami in drugimi za napravo kamnene soli potrebnimi rečmi. Ta železnica bo pa tudi imenitna, ker bo tukaj po suhem najkrajša zveza z srbsko prestolnico z Belimgradom. Srbi namreč tudi nameravajo speljati od Save železnico proti Dolnji Tuzli in Svorniku, da bi po ti strani trgovini pot do adrijanskega morja odprli. Vnaiij© države. Na Nemškem in sicer po severnih krajih na-pravljain nabira se nova demokratična stranka po sledečem programu: „Narod se mora vsakojake sužnosti oprostiti in mora varen biti pred kakošnem-koli izžemanjem bodisi v državnem, ali pa narodnogospodarskem oziru. Narodna volja mora dobiti svojo postavno veljavo tako pri državnem gospodarstvu, kakor tudi pri postavodajalstvu; tudi naj narodova beseda velja, kadar se bode določeval budget in pa vojaki. Ministri morajo biti državnemu zboru odgovorni in naj le toliko časa v službi ostajajo, dokler se strinjajo z državnozborno večino. Za to pa potrebujemo splošne volilne pravice, da nam bo mogoče vse to doseči. Le-ta naj se vpelje s tajnim glasovanjem ne le za državo, temveč tudi za posamične dežele in občino. Da vojaščina ne vgo-nobi naroda, zahtevamo, da se splošna vojna dolžnost skrajša, da se prične splošno razoroženje, da so odpravijo vsi vojaški privilegiji, kakor so: prostost davka, vojaške sodnije in enoletni prostovoljci. Država se mora zopet preleviti iz policijskega v pravno cesarstvo, in se morajo vse policijske izjemno postave odpraviti. Pravica zborovanja in združevanja naj se nam zavaruje po državni postavi, vpelje naj se nam popolnoma tiskovna svoboda; kazenska postava naj se pregleda. Za politične in tiskovne pre-greške naj se vpeljejo porotne sodnije, v kazenskih zadevah naj se vpelje ugovor; po nedolžnem zaprti in obsojeni morajo se odškodovati, vsi policijski iz-vrševalni mandatje naj se pa hipoma odpravijo. Za delavce naj se napravi postava, ki bo skrbela za nje na starost ali ob času onemoglosti. Delavcem naj ■ se dovolj popolno prosto gibanje, da jim bo mogoče si svoj stan samim zboljšati. Država naj dalje skrbi, da bo pravično razdelila vse težnje, ki zadevajo državo; živež, ki ga pa narod za življenje potrebuje, naj bo pa od vsakega davka popolno prost. Mir med raznimi verami se mora napraviti in .oJj^^'-'- ^ držati, kar se bo le dalo doseči s popolno državo od cerkve. Država naj se v notranje Veriakei^^i^ni-^ zadeve ne vtika. Država ima dolžnost v zvevi z družino skrbeti za izgojo naraščaja, za versko izgojo mladine skrbi naj pa družina sama. Da se to doseže, loči naj se cerkev popolnoma od šole. Poduk v Soli nam mora biti brezplačen in sicer ne le v ljudski, temveč tudi po višjih šolah." Da ne Bis-marek in ne kdo drug za njim v to ne bo dovolil, ni treba posebej razlagati. Kongo-Konferenca ima veliko več sreče, kakor pa njena sorodnica egiptovska konferenca v Londonu. Sklenila je večinoma že vse poglavitne reči v najlepšem soglasji. Vzrok tega, se ve da, je poglavitna točka, ki so se je za sedaj še ognili, kdo namreč bo za velikega gospodarja ob Kongu, ki bo imel vrhovno besedo čez vse druge. V tem oziru si sme pač knez Bismark zadovoljno roke pometi, da se mu naselbinska politika in vse, kar je s taisto v zvezi, tako lepo razvija brez sitnosti, v kakoršne je bil pa^pri tem angleški minister zunanjih zadev zagazii. č ovek pa popolnoma srečen ni nikdar in tako se tudi Bismarku godi. Kakor povoljno se mu sponašajo prekomorska njegova podjetja, tako našev gre mu vse v notranji politiki doma. Zagazii je na-vskriž z državnim zborom, o kterem se pač še ne ve, kdo bo odjenjal, ali večina državnega zbora ali pa železni Bismark sam. Tudi v zunanji politiki potrebuje Bismark podpore v podobi druzega ravnatelja za državni zunanji urad, kterega je sedaj pri obravnavi budgeta zahteval in je na svojo prisego poslance ob tej priložnosti zagotovil, da mu je poleg prvega še drugi državni ravnatelj tako potreben, da brez njega ne prevzame Bismark nobene odgovornosti, ako jo morda v zunanji politiki kam zavozi. Bismark mora prej ko ne kako osebo imeti, kteri bi rad do dobre službe pripomogel. Morda, kar bomo kmalo čuli, se bo ravno kteri njegovih sinov tjekaj postavil. Še bolj imenitna, kakor to, je pa interpelacija nekega poslanca, zakaj da se ravno s službeno prisego pri sodnijskih obravnavah taka nemarnost nganja. Bismark na to ni nič odgovoril izgovarjajo se, da mu olikanost njegova ne pripušča na to odgovarjati, če tudi ima besedo na jeziku. Bismark jo je rajši požrl, kar sicer ni navada pri možu, kteri si od cele Evrope ne dil imponirati. Ni je tako neumne in bedaste novice, da bi je je nekteri časniki ne pobrali in nekteri ljudje ne vrjeli. Ni še zdavnej, da je bil „Berliner Tagblatt" prinesel novico, da je Mahtli poslal svoje „može" v Berolin na Kongo-konferenco, kjer bodo z drugimi diplomati vred govorili važno besedo o Kongu. List je še zraven pristavil, da, kakor se čuje, bodo Francozi poskušali,' če se bo dalo kongo-konferenco tako dolgo zavječi, da Mahdijeve barabe tjekaj pridejo. Kaj in keliko da je na tej raci pravega in resničnega, so naši čitatelji gotovo že sami uganili. Saj smo jim že poročali o državah, ktere so se konference vdeležile in o sklepih, ki so se ondi vršili. O Mahdiju in njegovih „poslancih" živa duša do sedaj nič ne ve, in nemškim časnikarjem se mora pripoznati zasluga, za prvi poskus, s kterim so hotli divjake potisniti v vrsto diplomatov. Izvirni dopisi. z notranjske strani, 14. decembra. (Slovstvene zadeve.) nSlovenčev" listek, ki je tako mikavno in logično razvijal pojme o estetičnih načelih, končan je toraj za sedaj. Pravim „za sedaj", ker na veliko mojo radost spoznati je iz poslednjih vrstic teh pogovorov, da jih hoče bistroumni g. pisatelj o priliki še nadaljevati. Očitno hvalo moram mu tii izreči, ker on je prvi junak, ki se je drznil odgrniti zagrinjalo ter pokazati slovenskemu svetu bogove, kakoršni so v resnici sami na sebi, še predno jih je obdal kadila gosti dim. Kdor ta spis pazljivo bere, razvidi lahko, da tavamo Slovenci vkljub vsej prosvetljenosti velendar-le po precej gosti temi, pro-vzročeni po meglenih nazorih naših literatov. Pokazala se je pa pri tem še druga jako žalostna stran naših razmer. Kakor po vseh strokah, tako je nemški vpliv tudi na filozofičnem polji ve-likansk. Ker se nas v vseh zadevah tako rad prijemlje nemški duh zato smo pa tudi v filozofičnem in slovstvenem oziru zabredli v tiste napake kot Nemci, naša luč. Bistvo osebnega Boga se prezira in namesto njega se postavlja splošen pojem o božanstvu, kterega si lahko vsakteri subjektivno določi, kakor njegovi pameti in njegovemu srcu bolj vgaja. Da se le tu pa tam nahaja besedica ^bog" pa je dosti, nikdo potem ne poreče, da je dotični pesnik, pisatelj ali kritik — ateist in ravno tako ne, da so njegovi dušni proizvodi katoliški veri nasprotni. Toda, kdor pazno čita dela naših prvakov, prepričal se bo, da so navdihnjeni nemškega panteističnega idealizma. Ker je neimenovani g. pisatelj te misli tako lepo in priprosto razvijal in dokazoval sedaj v „Slovencu" (pred par leti pa, kakor se mi dozdeva, drugod r krajšem sestavku, v latinskem jeziku pisanem), zdi se mi pač škoda, da bi bile ostale navezane le na dnevnikov listek. Moja gorka želja, gotovo pa še kterega druzega razumnika slovenskega, je, da naj bi se preskrbel ponatis tega tako zanimivega spisa. V poslednjem času me je posebno razveselila vest, da v kratkem izide 4. zvezek Slomškovih „zbra-nih spisov". Že sem skoraj mislil, da je g. izdatelj popolnoma vstavil svoje podvzetje, kar čitam v dveh listih, da se imamo nadjati v novem letu 4. zvezka spisov najboljšega slovenskega prozaista. Upati je, da bo sedaj šlo razprodajanje urniše izpod rok. Kajti tvarina bo z vsacim zvezkom bolj zanimiva. Sicer se pa tudi od vsakterega, ki ima prve tri zvezke, lahko pričakuje, da jim bo gotovo dodal v svoji knjižnici še četrtega in vse naslednje. Saj je to narodno delo, s kterim se lahko stori veliko dobrega in zapreči veliko hudega. Kakor se kaže sicer poslednje čase, je pri nas izdajanje zbirk raznih pisateljev (in tudi, če je njihova visoka veljava in klasična vrednost obče priznana), zelo nehvaležna reč v gmotnem oziru. Vendar naj bi se g. izdatelj tega ne vstrašil. Verni in sicer toliko požrtovalni Slovenci gotovo ne bodo dopustili, da bi zaostala celo izdaja „zbranih spisov" tako poljudnega pisatelja, kakor je bil škof Ant. Martin Slomšek. Iz Celja, 15. dec. Nasledek za slovensko stranko nevgodnih zadnjih volitev v občinski zastop v Celjski okolici je ta, da pridejo zdaj v ondašnji krajni šolski sovet trije trdi nemškutarji. Izstopiti imajo namreč iz tega šolskega soveta letos gg. Lipovšek, Šah in Šorn. Občinski odbor je na njihovo mesto izvolil gg. Fritz Mathesa, Stibenegga in Mraulaka. S šolskim nadzornikom vred so toraj štirje možje od nasprotne stranke, a štirje naši možje v tem šolskem sovetu. Tako gladko toraj še ne bodo mogli nemškutarji izvršiti svojega namena, ki so ga že objavili kot glavni cilj vsega občinskega delovanja; oko-ličanske fantovske šole še kar tako meni nič, tebi nič, ne bo mogoče zatreti ali pa ponemčiti. Hvala Bogu, da ti ljudje nimajo nobene pravice do privatne slovenske dekliške šole! Kakor je znano, se ubogi šolski deci iz Celjskih okoličanskih šol že blizu dve leti deli topla hrana ob poludne. Zdaj je začela to navado posnemati tudi neka mestna družba, ter deliti hrano nemške šole obiskujočim otrokom. „Deutsche ■Wacht'' je prinesla dotični poziv, v kterem se jasno bere, da ta hrana se ima deliti „otrokom iz bližnje in daljne Celjske okolice, ki obiskujejo nemške šole". Toraj s hrano hočejo Celjski Nemci pitati okoličanske otroke, da se nalezejo le-ti toliko bolj gotovo nemške kulture, in da se razširja nemški duh po lepi „bližnji in daljni Celjski okolici". Sveta dolžnost veže vsakega Slovenca, da po svoji moči podpira slovensko šolsko mladino. Domače novice. Vmeščenje prevzv. knezo-škofa dr. Jakoba Missie. (Konec.) Gradec. Der Clerus von St. Leonhard (Graz) bringt dem hochwflrdigsten Filrstbischof ehrfurchts-volle Gluckwansche zum Amtsantritte dar. Gradec. Ehrerbietigen Gliickvvunsch zur In-thronisirung flbersendet die Buchdruckerei und Verlagsbuchhandlung „Styria". Alois Karlon, Director. Gradec. Seine ehrfurchtsvollste und freund-lichste Huldigung bringt dar Georg Godi, Ehrendomherr, Gradec. Zur Inthronisation gratulirt freudigst die Eedaction des „Grazer Volksblattes", Johann Karlon. Gradec. Der Priesterverein in der Diozese Seckau ruft heute Euer filrstlichen Gnaden ein lautes „Ad multos annos!" zu. W6hr. Gradec. Der katholisch-conservative „VoIks-verein" von Graz erlaubt sich Euer f.-b. Gnaden Glllck und Segen far heute und immerdar zu wQnschen. Franz Ritter v. Hartmann. Mureck. Vota optima pro salute celsitudinis vestrae ex intimo corde promit hodie Addictissimus clerus in Mureck. Gradec, „Ad multus annos!" Die Seckauer Ordinariats-Kanzlei. Resch, Gusmitsch, Jud und Frtthwflrth. Bruck. Sacerdotes saeculares Stjriae su-perioris gratulantur de hac die solemni. Prilpositus Weinberger. Gradec. Ein rOmisches „Evviva" ruft mit dankbarem Herzen in tiefster Ehrfurcht Univesittits-professor Dr. F r a i d 1. Gradec. Mit den Gesiingen der Laibacher Ciicilianer zu Ehren Ihres inthronisirten Oberhirten vereinigte sich heute im Geiste im Namen des dankschuldigsten Seckauer nCiicilienvereines" dessen V or s t and. Lebring. Optima vota matris instar dilectis-simo Jacobo gaudens salutem et singulis dicit. Antonius Frater. Stainz. Ad plurimos felicissimos annos! Dr. Koberl cum Clero Decanatus Stainz. Gradec. Milostljivemu knezoškofu želi mnogo mnogo let cerkvi na čast in narodu slovenskemu na korist Slovanska Čitalnica: Dr. Klemenčič, načelnik. Gradec. Društvo „TrigIav" čestita milostljivemu knezoškofu k današnji slavnosti. Rozina, predsednik. Judenburg. Od zgornjo - štajarskih planin mnoga leta Pajtler. Voitsberg. Der Clerus des Decanates Voits-berg unterbreitet seine ehrfurchtsvollsten Gluck-vviinsche. „Ad multos annos!" Dr. Leopold Moli, Dechant. Spielfeld. „Ad permultos annos!" Ehr-furchtsvollst Muršec. Lip niča. Ehrfurchtsvolle Gratulation zur Inthronisation Decanat S t. Veit. Gradec. Tiefergebenste Gratulation zur feier-lichen Inthronisation fiirstbischoflichen Gnaden hiichst dankschuldigster Bouvier, Dragoner-Lieutenant. P os sni tz. Gott erhalte, beschtitze und segne den neuen Furstbischof von Laibach. Der Clerus von Unter-St. Kunigund in Steiermark. Draždane. In aufrichtiger Ergebetiheit und inniger Theilnahme sendet Euer furstbischofllichen Gnaden herzlichen Gruss Oer. Sarajevo. Fide sis Petrus, — spe Paulus — caritate Joannes ! Stadler, archiepiscopus. Jeglič, canonicus. Carlobago. Ex toto corde congratulatur omnia fausta ad multos annos Max Stratepsak, Guard. cap. Gorica. Fausta quaeque a Deo, bonorum om-nium largitore, tibi celsissime domine gratulante animo laetus lubens adprecor. Annos vive tuos, vive meos. Pastarini S. J. Opomnili smo že, kako lepa vrsta odličnjakov, predstojnikov raznih uradnij političnih, sodnijskih in vojaških se je vdeleževala sv. opravila v cerkvi ter je potem se tudi poklonila premil. knezoškofu. Ob dveh popoldne je bilo navadno pogostovanje, h kteremu so bili povabljeni gg.: Baron A. Winkler, c. kr. deželni predsednik; Grof Chorinskj, c. kr. dvorni svetovalec; Jan. Kapretz, c. kr. predsednik deželne sodnije; Jos. Perše, c. kr. pravdnik in nad-sodnijski svetovalec; Grof Thurn, deželni glavar; Ekscel. baron Rheinliiuder, feldmaršallajtenant; P. Grasselli, mestni župan, dež. in drž. poslanec; baron K. Wurzbach, predsednik c. kr. kmetijske družbe; Avgust Dimic, c. kr. finančni nadsvetovalec; dr. Jos, Račič, c. kr. finančni nadsvetovalec; Groller plem. Wildensee, c. kr. generalmajor; Plem. Hejrovskj, c. kr. polkovnik dom. pešpolka; Schwara c. kr. polkovnik kranjskih brambovcev; Jos. Kušar, predsednik kupčijske zbornice; Jak. Lukman, c. kr. rač. svetovalec. — Izmed duhovščine so bili povabljeni prečast. gg.: Stolni prošt J. Zupan; prošt A. Jarc in prošt P. Urh; potem vsi korarji, vsi dekani in vsi konzistorijalni svetovalci, navzoči gvardijani oo. frančiškanov in kapucinov, mestni župniki in vred-nika ^Slovenca" malenkost. Izmed tujcev so bili navzoči: O. Ferdinand, provincijal kapucinov v Lip-nici; o. MUngersdorf, visitator Lazaristov; Legat, st. korar v Gradci; baron Oer, tajnik Sekavske škofije; dr. Macherl, profesor. Vsa druga častita duhovščina, ki ni imela prostora v škofijski dvorani je bila pogostovana v obed-nici bogoslovskega seminišča, kjer bilo je menda 35 gospodov vseh vkup. — Da so se tudi tii glasile prelepe napitnice na sv. očeta, na presvitlega cesarja in na prevzvišenega knezoškofa se ume samo po sebi. O petih bila je sklenjena vsa slovesnost, ki se je vržila pri lepem vremenu in najlepšem redu ter bode ostala gotovo vsem navzočim v vednem spominu. (Premilemu škofu) poklanjajo se Ljubljanska društva vsak dan druga za drugom. Predvčeranjem poklonili so se mu načelniki Ljubljanskih gasilcev pod vodstvofti g. Doberleta. za včeraj smo že omenili profesorje, danes prišle so pa na vrsto pod vodstvom preč. prošta dr. Jarca: Katoliška družba, Vincencijeve družbe obe konferenci, Oeeilijanci in" učiteljsko podporno druftvo vdov in sirot. Premi-lostljivi knez in škof s prečudno prijaznostjo in ljubeznivostjo sprejema poklonjajoče se mu društvenike in ima za vsakega prijazno besedo. Občudoval je Cecilijance zaradi njihove pridnosti, da so že do knjige dospeli, ktero so po družbi sv. Mohorja izdali. (Volitve ea trgovinsko in obrtno slovnico.) Volilna komisija za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani je volilske imenike za trgovski in obrtni odsek, in sicer po treh volilnih razredih teh odsekov sestavila. Imeniki bodo od 20. decembra 1884 do vštetega 2. januvarija 1885 javno za vlaganje ugovorov, ako bi jih kaj bilo, v Ljubljani pri mestnem magistratu, v okrajih zunaj Ljubljane pa pri c. kr. davčnih uradih javno razpoloženi. Ugovori zoper volilske imenike se smejo v omenjenem obroku za Ljubljano pri mestnem magistratu, na deželi pri c. kr. davčnih uradih ustmeno ali pismeno oglasiti, smejo se pa tudi neposredno pri volilni komisiji v Ljubljani vložiti. Na ugovore, po obroku vložene, se ne bode oziralo. Po obroku za ugovore bodo imenovani uradi volilske imenike volilni komisiji vrnili, in ta bode o ugovorih razsodila, in razsodila ugovornikom naznanila. Na podstavi popravljenih volilskih imenikov bode volilna komisija iz kaznice in glasovnice z razpisom volitve poslala obrtnim oblastvom I. stopinje (okrajnim glavarstvom oziroma mestnemu magistratu), ktera bodo navedene tiskovine volilcem proti vročilnemu izkazu, in sicer v Ljubljani neposredno, drugod pa potem obrtniških uradov vročila. Komisija volilce tudi opozoruje na to, da se smejo tudi popravki naslovov vložiti pri imenovanih uradih ali neposredno pri podpisani volilni komisiji (pisarna trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani.) {Kmetijska družba) Kranjska kupila je v teku letošnjega leta 32 govedi žlahtnega štajarskega plemena za 5280 gld., ter je to žlahtno plemensko goved prodala našim kmetovalcem za 2373 goldinarjev. (C, kr. ministerstvo za pravosodje) bode meseca januvarija 1885. 1. izdalo imenik odvetnikov (avokatov) in c. kr. notarjev v kraljevinah in deželah v državnem zboru zastopanih. To knjigo bo založila c. kr. dvorna in državna tiskarna na Dunaji (I., Singerstrasse 26). Dobila se pa bo po 60 kr. v tej tiskarni ali pa potom knjigotrštva. („Slavec''), slov. del. pevsko društvo priredi na Silvestrov večer v prostorih Tavčarjeve restavracije veliki pevski večer s petje, igro in s komičnimi prizori in tombolo itd. Obširneji program priobčimo prihodnjič. Gospode prijatelje društva opozorujemo na ta večer ter smo prošeni objaviti, kdor ima kak dobitek primeren za tombolo, naj ga blagovoli poslati predsedniku A. Jeločniku, oziroma kakemu odborniku društva. („Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici".) Vsi p. n. gospodje društveniki se vljudno vabijo v letni redni občni zbor, ki bo dne 28. decembra t. 1. točno ob 2. uri popoludne v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. letno poročilo odborovo; 2. računski sklep za leto 1884; 3. proračun za leto 1885; 4. predlog za imenovanje častnih udov; 5. posamezni predlogi; 6. volitev novega odbora. — Gospodje društveniki, ki nameravajo staviti pri občnem zboru kak predlog, naj blagovole naznaniti ga prej odboru vsaj do vštevno 26. dne t. m. — K obilni vdeležbi vabi odbor „Slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici", dn6 10. decembra 1884. Dr. A. Gregorčič, Karol Prinčič, podpredsednik. tajnik. (Iz Celja) se nam poroča: Prihodnjo nedeljo, 21. decembra, obhaja »katoliško podporno društvo" svojo letošnjo božično veselico, in sicer v poslopji čč. šolskih sester ob 3. uri popoludne v sledečem redu: 1. Petje. 2. Prednašanje. Bazdeljevanje obleke in obutve med ubožne učence I in učenke iz okoličanske šole. Vse častite društvenike vabi k tej slovesnosti odbor. (Lopova), ki sta na Tolminskem na 8. decembra napadla neko staro ženico Mica Torkar in sta ji denar pobrala, imenujeta se Franc Kloč iz Merškana in Franc Dolin ar iz Gaberške Gore pri Loki. (F včerajšnem) političnem poročilu o gospodarskem polomu v Čehah naj se v sedmi vrsti bere: „česka společnost pro uvor hypotečni" in ne „živnostenska banka", kar se je po zameni neljubo vrinilo. „Živnostenska banka" je na trdnih nogah in se dobro počuti, ter bo sama v odboru, ki bo skušal „společnosti pro liver" kviško pomagati. I^ro^iija za pripomočke k zidanju nove kapele v deškem sirotišču (Marijanišču) v Ljubljani. Deško sirotišče (Marijanišee) v Ljubljani, najlepše delo krščanskega usmiljenja, ktero je vstanovil mnogozasluženi, sedaj pri Bogu pokojni dr. Janez Gogala, je bilo izročeno 15. septembra t. 1. v skrb in vzgojo šolskim sestram tretjega reda sv. Frančiška, ki slove po svojem delovanji na Dolenje-Avstrijskem, Štajarskem in pri nas v Eepnjah pri Vodicah na Gorenjskem, častitljivi samostan oo. frančiškanov pa je prevzel sodelovanje pri vodstvu in podučevanje v veronauku. Mnogo je otrok v tem zavodu, 91 jih je v sirotišči, in 7 v zavetišči; že zarad teh in zarad šolskih sester je nujno potrebna domača kapela. Vincencijevo društvo bi bilo zadovoljno za nekaj časa, ako bi bila na razpolaganje v ta namen kaka veča soba, a izzidani ste še le dve tretjini Marija-nišča, in ni ga takega prostora, kjer bi se vsi mogli zbrati skupaj k molitvi. Kaže se toraj nujna potreba, da se začne zidati precej v prihodnji spomladi samostanska kapelica, ki bi bila prizidana Marijanišču, da bi se že na jesen mogla notri opravljati služba Božja. Ker ima Vincencijevo društvo prerediti toliko sirot in je na hiši še dolgi 8000 gld., navdaja ga bojazljivost, ko misli začeti z zidanjem, a obrača se zaupljivo na dokazano dobrodelnost prebivalcev Kranjske dežele, ter milo prosi, da bi mu pripomogli po svoji moči pri zidanji imenovane kapele. Društvo se toraj obrača na krščansko usmiljenje prebivalcev Kranjskega s toliko večim zaupanjem, ker deško sirotišče sprejema dečke iz vsega Kranjskega, mnogo se jih preskrbi popolnoma za Bog-plačaj; dosihmal se tudi društvo ni obračalo na deželo za pomoč, ter od darov, ki so se stekali leta 1881 ni prijelo ničesa. (Vide Diozesanblatt št. 4. de 1881.) Kakor sedaj kažejo načrti, ogibali se bodemo pri zidanji kapele vsake potratnosti, postavljena bode v slogu, ki je ednostaven, a vendar okusen in praktičen (Frflh-Renaissance po imenu), in kakor si je želel pokojni Gogala; posvečena bode „Mariji pomagaj". Za dobrotnike se bode molilo vsak dan v domači kapeli m se bodo bralo štiri svete maše vsako leto v ta namen. Naj toraj polagajo svoje darove vsi, ki so pokojnega spoštovali, da, vsi tisti, ki časte Marijo, pomoč kristjanov, in naj pomagajo ubogim, svoje darove bodo najdli zopet na unem svetu v obilnejši meri. Naj nikoga ne odstraši misel, češ, saj ne morem veliko dati, vsak tudi najmanjši dar se sprejme z največo zahvalo. Doneski naj se, vštevši si poštnino, blagovoljno pošiljajo podpisanemu predsedniku društva sv. Vin-cencija. V Ljubljani pa sprejemajo darove tudi udje finančnega odseka, gg. kanonik Andrej Zamejec, mestni župnik Janez Rozman, profesor Friderik Križnar, mestna kaplana o. Jožef Bi-zavičar in Martin Malenšek, hišna posestnika in trgovca Tomaž Pirnat in Dragotin Polak, kanonik Mns. Jeran in bogosl. profesor Anton Zupančič, kakor tudi slavni gospejni odsek deškega sirotišča. Upravni sv^t Vincencijeve družbe. 1'roSt dr. Anton Jarc, društveni predsednik. Prof. Anton ZtipanUi, blagajnik. Ljubljanski anarhisti pred sodnijo. (Dalje.) Priča Cerar priseže in pove, da mu je Šturm pravil: Sadnik mi je ponudil pamfletov, jaz pa sem jih odbil. Državni pravdnik pa vpraša, kaj so priče med potjo delale od Ljubljane do Celovca. Cerar pravi, da, kakor se njemu dozdeva, sta Justin in Perdan pretehtovala, kako bi se izrezala. Priča Ivan Železu i k ar, vrednik „Slovenskega Naroda", priseže. On je bil kot vrednik pri več shodih in so se mu dotični govorniki jako smešni zdeli. Sploh je pa v Ljubljani razširjena vest, da so posebno prvi trije zatoženci nevarni ljudje. To je bil tudi vzrok, da je Ljubljanska čitalnica iskala povoda, kako bi se dal Železnikar izključiti. Izreku Zeleznikarja in ravno takemu Šturma na nekem shodu leta 1883 ali pa že letos popolnoma podobni ste frazi v nekem pamfletu. Zatoženec Železnikar oglasi se proti vred-niku Želez nikar ju, češ, da je rusoljuben, nakar ga vrednik Železnikar vpraša, ali se še kaj spominja, kako je na Dunaji žvjrnalistu Konscheggu v gostilni na mizo risal obris od cesarskega dvora in Frane Jožefove vojašnice in mu potem kazal vse tiste kote, kjer bi se dal z vspehom dinamit v njih zažgati, da bi h krati ves cesarski grad kviško dvignil. Železnikar (zatoženec) pravi, da je to izmišljeno. Vsled tega sodni dvor žurnalista Konschegga iz Ljubljane po telegrafu za pričo pokliče. Priča Stockbauer pravi, da ne ve, če je Dhii kedaj v društvo nosil prepovedane tiskovine, pač pa je on večkrat ude opominjal, naj ne bero takih „Schmierbliltter". Pač pa je Sadnika videl, da je dajal drugim skupaj zložene liste za branje. — Sadnik pravi, da so tisto bili listi zmerne stranke, ki jih je iz Ztiricha dobil, od koga, se ve da tega ne more več vedeti. Priča F. Suhadobnik, vrednik „Ljudskega Glasa", pripoveduje in pojasnjuje razmere med za-tožencem in svojim listom, pri kterem je Železnikar prevzel nekaj administracije in je vsled tega Suha-dobnika večkrat nagovarjal, da naj ojstreje piše. Priča Filip Haderlap, vrednik „Mira", in bivši prvi vrednik »Ljudskega glasa" pripoveduje, da je tedaj čutil živo potrebo po vstanovitvi katoliško-demokratičnega lista. Pri vstanovitvi lista se ni nihče zatožencevvdeleževal. PoznejejeSuhadobnika pismeno opozoril, naj se ne spušča pregloboko s socijalisti v prijaznost. Zatoženi Železnikar pravi, da so se njegovi pozivi na vredništvo »Ljudskega glasa" ozirali le na sostavke obrtniškega pomena. Priča Brandstatter je tudi dobil take tiskovine v roko, pa brati ni znal. Pač pa je slišal, da so v društvu glasno odobravali umor ruskega cara, kdo da je imel glavno besedo, ne ve; Šturma je pa videl zraven. Glede Tume državni pravdnik iz zapisnikov preiskave dokaže, da zatoženec ob času umora ruskega cara ni bil bolan, temveč se je redno sej vdeleževal. Priča Dekval Waitza (anarhistovski potovalni učitelj) ne poznd; pač ga pa poznd Grablowitz, ki je bil v Trstu večkrat z njim. Kakor so mu pravili, je bil šel Waitz v Šentvid nad Ljubljano delavcem pridigovat in so ondi sklenili, da se bo društvo le radikalnih listov držalo. Državni pravdnik vpraša Tumo, ali ni on "VVaitza na kolodvoru pričakoval, na kar Tnma pravi, da ne. Honigmann Waitza cel6 ne poznd ne, in tudi ne v6, da so sploh v Šentvidu kaj imeli. Državni pravdnik opomni, da je Šturm v prediskavi obstal, da je pisal na »Zuknnft" dopis, v kterem naznanja pristop društva k programu, kakor ga je Peukert naznanil v »Zukunft". Šturm pravi, da ni res! "VVaitzu je res dela preskrbel, ker se mu je pa premajhna plača zdela, jo je zopet iz Ljubljane popihal. Predsednik prebere nekaj aktov tikajočih se ne-kterih zunanjih anarhistov in pa velikega anarhi-stovskega shoda v Langenzersdorfu, kterega se je Waitz vdeležil kot pooblaščenec. Takoj na to pride v razgovor dopisnica s črkama J. W., ki so jo pri Tumi dobili. Tuma pravi, da se samemu prav res čudno zdi, kako je taista v njegovo stanovanje prišla in od kod. Strokovnjaki so dokazali, da je dopisnica pisana od Jakoba Waitza. Priča Petrovčnik ne poznd nobenega zato-ženih. On je vžitninski čuvaj v Prulah. Meseca junija prišla sta dva moža nekega večera tjeLj; prvi ,stareji, je bil nekemu uradniku podoben, drugi mlajši pa ne. Videla ga nista. Stareji se oglasi in pravi: „Ti, ali bodo ti še dolgo notri?" Na kar mu je mlajši odgovoril: „V dveh mesecih so vsi zunaj". Na to pravi stareji: »Denarja bi imeli zadosti, ali ali od kod bi jim streliva notri dali?" »To je moja najmanjša skrb? Kako se bo tem revežem še godilo?" Čuvaj je takoj vse naznanil svojemu gospodu. Pozneje je videl mlajšega od tistih dvish v »Zvezdi" in jo spoznal v njem nekega branjevca, ki se s kuho pečii. Čuvaj pravi, da je to kuhar Breg a nt. Priča Bajec, urar, priseže. On ne poznd nobenega zatožencev. Bajec je nekega večtra čul, kako so se ravno ob tistem času, ko so prve anarhiste zaprli, pred njegovo štacuno pogovarjali neznani ljudje, da hočejo inagistratnemu sovetniku Peroni glavo odrezati, mestno zbornico pa z di-namitom razsuti. Priča Konschegg, iurnalist v Ljubljani, vse potrdi, kar sta poprej že vrednika Železnikar in Kune glede izjav zatoženega Železnikarja na Dunaji pri obrtniškem shodu povedala. Predsednik tudi opomni, da je Železnikar leta 1883 trosil po Ljubljani prepovedane tiskovine in je taiste tudi nekterira višjim glavam poslal. Zarad tega je bil v^sodnijski preiskavi, iz ktere je oproščen izšel. Železnikar tudi to taji. (Dalje prih.) Razne reči. — „Scliulverein" in judje. V Alser-u na Dunaji je imel tamošnji odbor „Schulvereinov" zabavo, ktere čisti donesek je bil namenjen za „pre-blage namene", da bi namreč ponemčeval slovansko deco. Mej gostmi je bilo tudi nekoliko judov, ki so prišli, da bi tudi oni položili svoj dar na žrtvenik germanizovalnih idej. A dobro so jo skupili! Komaj so se judovski gostje usedli, že so se začuli glasove: „Židje ven!"* Da bi se ognili neljubih nastopov, so to sami prostovoljno storili in odšli; se v^, da so pri tem uporabljali vse svoje judovsko dostojanstvo, da bi si ohladili jezo nad neprijaznimi bratci svojimi. Jeden izmed njih je rekel: V drugo, ko bodete prirejali kako slavnost, napišite na vabila: „0d judov ne prejemamo novcev!" — In to ni prvič se zgodilo, marveč že cesto so nemški narodnjaki pokazali svojo mržnjo proti obrezanim in neobrezanim sinovom Abrahamovim. Tudi v nemškem praškem kazinu se je to že pripetilo, a ubogi „krivonosi" rod še sedaj noče umeti tega in še vedno se drve v vrsto z nemškimi nasilniki. — Tolarji tudi praznujejo letos svoj jubilej. Leta 1484, toraj pred 400 leti je izdal nadvojvoda Žiga na Tirolskem prve tolarje. Na Dunaji se vsled tega pripravlja slavnost, obstoječa v tem, da se napravi razstava najstarejših novcev in da se izda posebna medalija. — Kako se na Kineškem vojska raz-klicuje? Tschen-Pong-Stang, vrhovni poveljnik v Woosungu, je tak razglas poslal sebi poddarim četam : „Usmrti se, kdor se pokaže boječega. Usmrti se, kdor sovražniku pove kaj o slabostih naše vojne. Usmrti se, kdor krade in potem ubeži. Usmrti se, kdor ženo onečasti. Usmrti se, kdor pri svojih rojakih ropa. Telesno se kaznuje, kdor se neredno vede, kdor se lenega skaže pri vežbanji, kdor ukaze svojih predstojnikov nemarno spolnuje, kdor se vpi-jani in nered provzroči, kdor se brez vzroka odtegne, in koncem, kdor se kake igre vdeleži." — Papir mestu stekla. Neki Sabashitta iz Vassime na .Japonskem je iznaJul steken papir. Jako trden je baje in prozoren, da se prav lahko rabi mesto našega stekla za okna. Tele<;raiiii. Dunaj, 17. dec. V poslanlški zbornici in-terpeliral je Oberndorfer glede doloeeb dotikajočih se vojne postave. — Neuber interpelira zarad preložitve Dunajskih kasarn zunaj mesta. — Naučni minister odgovoril je na Rosei-jevo interpelacijo zarad pomanjkljivosti na Billrothovi kliniki, da so se že pričele obravnave in da se bo klinika razširila. Chlumetzk.vjev predlog, da naj bi se Neuwirthov nasv(H glede zgradbe lokalnih železnic obravnaval pred dotičnem poročilom, se zavrže z 158 proti 13G glasovi, zarad poslednjega poročila ju-ičela se je generalna debata. Ko je bil zgovoril minister, vteme-Ijuje Herbst v daljšem govoru mnenje manjšine, dvorni sovetnik \Vittek mu pa ugovore dejanski pobija kazajoč na financi-jelne pomislike, ki se kopičijo zgi-adbi lokalnih železnic po di'žavi poslednji nasproti. — Rieger se v daljšem govoru za vladni predlog potegne, Bteudel je pa nasj)roti. Ka to se sklene genendna debata. Dunaj, 16. decembra. Vlada je danes pi-edstavo v Kai-lovem gledališči prepovedala. Dunajsko Novomesto, K), dec. Veliko število anarhistov so tukaj i)i-ijeli in zaprli. Budapešt, 17. dec. Predseihiik 8ennyey v zgornjici povdarja v otvoi-ilnem govoru, ravil nobenih političnih koncesij ob nastopu novega dostojanstva in da se take od njega tudi tii;jale niso. Pridi-ži si pri i-aznih nazorih izreči vladi svoje misli v Hpoj-azumljenji z magnati. Konečiio omenja še preosnovo zgonijice. J^ozdravljajo ga z viliaj-nimi ,,cljen"-klici. London, i^. dec. V Korti je dosjiel nekdo iz Chartuma, ki je bil 11 dni na potu. Le-ta pravi, da se Gordonu prav dobro godi, da je Mahdija že večkrat do dobrega nasekal in da mu je največ preglavice s tem napravil, ker mu je Andermansko tvrdnjavico podkopal in razstrelil. Društvu za napravo zvonov za cerkev Jezusovega presv. Srca v Ljubljani so darovali gg.: 474. Jiiha Lazar, profesor v Kranji..........5 gl. — kr. 475. Franca Šolko, zasebniea,......5 „ — „ 476. Šimen KosmaS v Škofjiloki.....5 „ — „ 477. Damijan Pavlio v Zagorji......5 „ — „ 478. Gospa Dolinar v Trstu ....... 5 „ — „ 479. Cecilija Bergant v Kamniku.....5 „ — „ 480. Itelena Tajnee v Kamniku.....10 „ — „ 481. M. a............................5 „ - „ 482. A. G............................5 „ - „ 483. F. G............................5 „ - „ 484. Ivan Vilhar, posestnik,.......„ — » 48.5. Marija Hribljan. posestniea,.....5 , — „ 486. Dr. Josip Muršič, mašnik,......3 „ — „ 487. Ana baroninja Lazarini............5 „ — „ 488. Evelina baroninja Lazarini.....5 „ — „ 489. Filoraena baroninja Lazarini..........5 „ — „ 490. Janez Zdražba, kaplan.......3 „ — „ 49L Frane Tavčar, dulioven,......3 „ — „ 492. Marija Podrekar, posestniea,.....10 „ — „ 493. J. K............................5 „ - „ 494. Miha Tavčar, župnik,.......5 „ — „ 495. Anton Šmidovnik, kaplan,......5 „ — „ 496. Anton Stenoveo, župnik,......3 „ — „ 497. Franjo Stupiea, župnik,............1 „ 50 „ 498. Franjo Goli, trgovec,..............5 » H 499. Marija Miiller, zasebniea,......2 „ — „ 500. Janez čibašek, župnik,.......1 „ — „ Tuj C i. 15. decembra. Pri Malim: Friscli, ravnatelj, iz Trsta. — Viktor Dubina, trg. pot., iz Fulpmesa. — Josip Eainer, trg. pot., iz Dornbirna. Pri Slonu: Ljudcvit Littman, trg. pot., z Dunaja. — Deak, trgovec, s soprogo, iz Tr.sta. — Baron E. Handel, c. k. koncipist, iz Pazna. Dunajska borza. (Telegraflčno poročilo.) 17. decembra. Papirna renta po 100 gld. . Sreberna „ „ „ ,< ■ avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banka Kreditne akcije..... London ...... Srebro ...... Ces. cekini...... Francoski napoleond. . . Nemške marke..... Od 16. decembra. Ogerska zlata renta 6 % . . . . 124 gl. „ „ 4% . . . . 95 „ „ papirna renta 5% . . . 90 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. 98 „ „ Liinderbanke.....96 „ „ avst.-oger. Lloyda v Trstu . . 570 „ „ državne železnice .... 305 „ Tramway-društva velj. 170 gl. . . 211 „ 4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. 125 „ ........ 1860 . 500 „ 136 „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 171 „ „ „ „ 1864 . . 50 „ 171 „ Kreditne srečke . . . . 100 „ 180 „ Ljubljanske srečke . . . . 20 „ 23 „ Rudolfove srečke . . . . 10 „ 18 „ 81 «1. 75 t . 82 "„ 75 • 104 „ - . 96 „ 90 . 857 „ - . 293 „ 90 . 123 „ 35 ! 5;; 78 . 9 „ 76'/, . 60 „ 27'/, — kr. 80 „ 80 , 25 „ 75 „ ' n 50 „ 50 „ 76 „ 10 „ 75 „ 25 Dr. Li W Filijit naznanja, da je 12. decembra t. 1. odprl svojo odvetniško pisarno v Oelji, «" Gospodske ulice (Herrengasse) hiš. štev. 10 v I. nadstropji. ..MISSALE 80MA1M" izdaja \. 1884 stane vezan: a) v črnem usnji z marmorirano, rudečo ali zlato obrezo 20—24 gld.; b) v rudečem šagrinu z zlato obrezo 25 gld. (ta vez odlikuje se posebno po svoji ličnosti); c) v finem rudečem šagriou z jako okusnim zlatim vtiskom in zlato obrezo 30 gld.; d) v finem rudečem šagrinu z zaponami in rosetami iz novega srebra 35 gld. ; e) v finem rudečem šagrinu z novosrebrno okovo 37 gld. 50 kr.; f) v finem rudečem šagrinu z zlatim vtiskom in barvanimi ulogami, s popolno okovo pozlačeno ali novosrebrno 45 gld. Še fineje vezani s klepano srebrno ali zlato okovo itd. izdelujejo se le po naročilu in se po želji po.šiljajo tudi posebna naznanila cene. Ob enem priporočamo: m^mmm m^ lelumeMs (cditio S. llitumu Coiigvcgationis, Inijus formac sexta in Folio) za Avstrijo še s posebnim pridatkom. Vezani komadi stanejo od 3—7 gl. „Katoliška Bukvama" v Ljubljani. Dunajsko zavarovalno društvo na Dunaji. I^. n. s tem iisojamo si naznaniti najiiljudnejo, da smo pogodbo sklenjeno z g. .T«l«>»>"in l>ol>i'i«oin. raz.lrli in da je naše glavno zastopništvo v T^.jul)l.jtiiii prevzel iniMlertiiiU .Tiiii. UiKftti-ja, g. VIKTOR SCHIFFER („1)1-1 «užai-ji"). Zalivaljpvajoč se za zaupanje, ktoro je skazavalo p. n. občinstvo ..rvvoimi ojjoi-wltoi»ni wi>loA-.ioiini y,Hvai-<>vuliMM.ni ili-iiKtvu", kakor tudi njeni pravni naslednici, prosimo, da so nam taisto ohrani sprejema takoj g. Viletoi- K