28 
Notulae ad floram Sloveniae 
tum), na stiku z altimontanskim bukovjem (Ranunculo platanifolii-Fagetum). 
MELIK (1959: 17-18) je tu ugotovil morenski nasip, ki gaje nasul pobočni ledenik, ki seje 
spuščal po osojnih pobočjih Velikega Golaka proti severu. Spremljevalne vrste v kamnitih 
naravnih vrzelih so Salix appendiculata, Rhododendron hirsutum, Lonicera caerulea, Laser-
pitium latifolium, Buphthalmum salicifolium, Betonica alopecuros, Scabiosa lucida subsp. stricta 
(?), Melittis melissophyllum, Cirsium erisithales, Calamagrostis arundinacea, na enem kraju 
tudi Gentiana lutea subsp. symphyandra idr. Pod vrhom Velikega Golaka kranjska selivka 
uspeva posamično v ruševju (Pinetum mugo s. lat.) in subalpinskem bukovju. V tem bukovju 
na vzhodnem pobočju Srednjega Golaka rasteta vrsti Grafia golaka in Pleurospermum au-
striacum zelo blizu skupaj. Medtem ko kranjske selivke drugje kot pod Srednjim in Velikim 
Golakom nisem videl, sem avstrijsko obočnico opazil še na več krajih na severnih pobočjih 
Malega Golaka, Belega hriba in Smrekovega vrha nad Smrekovo drago. 
Vsekakor kranjska (golaška) selivka Grafia golaka na Golakih v Trnovskem gozdu raste 
in si zasluži pridevek, ki ji je ga dal B. Hacquet. Golaki so tudi njeno klasično nahajališče, saj 
HACQUET (1782: 14-15) pri njenem opisu omenja, da raste v Julijskih Alpah, na Malem in 
Velikem Golaku in v drugih okoliških hribih (glej tudi PRAPROTNIK 1998). 
Literatura: 
HACQUET, B., 1782: Plantae alpinae carniolicae. Viennae, 16 s. + 5 tab. 
MARTINČIČ, A., 195 8: Fitogeografske razmere vzhodnega dela Trnovskega gozda. Diplomska naloga. Oddelek 
za Biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani. 32 s. + priloga. 
MELIK, A., 1959: Nova geografska dognanjana Trnovskem gozdu. Geografski zbornik (Ljubljana) 5, s. 7-26. 
PRAPROTNIK, N„ 1987: Ilirski florni element v Sloveniji. Disertacija, Biotehniška fakulteta, Oddelek za 
biologijo, Ljubljana, 234 s. 
PRAPROTNIK, N., 1998: Hacquetova golaška jelenka ali kranjska selivka. Gea (Ljubljana) 8 (8): 32. 
WRABER, T., 1990a: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana, 239 s. 
WRABER, T., 1990b: Čaven, ein botanisch berühmter Berg in Slowenien. Carinthia II (Klagenfurt) 
180./100: 195-210. 
Igor DAKSKOBLER 
44. Quercus ilex L. 
Fitocenološki opis nahajališča na pobočjih Svete Gore (Skalnice) nad Solkanom. 
Phytosociological description of the locality on the slopes of Sveta Gora above Solkan. 
0047/2 (UTM UL99): Slovenija, dolina Soče, južno vznožje Svete Gore (Skalnice), pod gostilno 
Oddih, okoli 180 m n. m., apnenec, breča, v prisojnem pečevju (Ostryo-Quercetum 
pubescentis quercetosum ilicis) in v kotanji pod njim (Seslerio autumnalis-Ostryetum). 
Det. J. PAPEŽ poleti 1974 in pozimi 1998, avtorjev popis in fotografski posnetek, I. 
DAKSKOBLER, 30. 10. 1998 in 20. 4. 1999, delovni herbarij ZRC SAZU. 
V pregledu nahajališč črnega hrasta v Sloveniji (T. WRABER & SKOBERNE 1989: 265-266) je 
izpadlo nahajališče pod Sveto Goro nad Solkanom, kjer gaje leta 1957 nabral T. WRABER 
(herbarij LJU). Ta herbarijski podatek je pri opisu nahajališč črničevja v Sloveniji upošteval 
••-•vn-, TilKCXÜWi ¡»¡•XMtliÎJi'^jaâaii fc^S'itïSC "i.:-

Hladnikia 11: 27-43 (2001) 30 
Fitocenološka popis (Phytosociological relevé): Ostryo-Quercetum pubescentis (Ht. 1950) Trinajstid 1974 quercetosum 
ilicis Lausi & Poldini 1962 var. Amelanchier ovatis - pobočja Svete Gore nad Solkanom (slopes of Sveta Gora above 
Solkan) 
šele BRUS (1999: 91). Redka drevesa črnega 
hrasta na obronkih Skalnice omenja v gozdar-
skem elaboratu tudi M. SEBENIK st. (1976: 
140). Nahajališče v pečevju na južnem 
vznožju Sv. Gore (najbrž je to Wraberjevo 
nahajališče iz 1. 1957), je pred leti opazil tudi 
soavtor tega prispevka (J. Papež). Podrobneje 
smo si ga ogledali v letu 1998. Zdi se nam 
vredno, da o njem napišemo nekaj več kot je 
bilo doslej znano. Sodimo namreč, da je to 
nahajališče naravno, kar nam potrjuje tudi 
fitocenološka analiza sestoja, v katerem v 
drevesni plasti prevladuje črni hrast. Črniki-
no seme so v pečevje na levem bregu Soče 
najbrž zanesli ptiči iz bližnjih obsežnejših 
nahajališč na desnem bregu reke, na jugo-
vzhodnih pobočjih Sv. Valentina. 
Opis nahajališča je naslednji. V južnem 
vznožju Sv. Gore je geološka podlaga apne-
nec. V dolini, ki razmejuje pobočja Škabrijela 
in Sv. Gore ponekod opazimo tudi lapor, v 
glavnem pa prevladuje apnenec in apnenče-
va breča. Večja gmota apnenčeve breče je tudi 
pod cesto Solkan - Prevala, severozahodno 
pod gostilno Oddih. Tik nad njo pripelje ši-
rok kolovoz. Skalna stena, visoka je okoli 20 
m, je obrnjena proti jugu oz. jugozahodu. Na 
njenem zgornjem robu uspeva vrzelast, oko-
li 6 do 8 m visok panjevski gozdič črnega 
hrasta (trije večji šopi s po več stebli in štiri 
drevesa s po enim ali dvema stebloma), puha-
stega hrasta, malega jesena, črnega gabra in 
manjše drevo terebinta (Pistacia terebinthus) 
- prispevek k seznamu nahajališč te drevesne 
vrste v Sloveniji, ki gaje objavil BRUS (1998). 
Prsni premeri dreves so okoli 10 do 20 cm. 
Floristična sestava tega sestojčka (glej 
priloženi fitocenološki popis) je podobna 
floristični sestavi, ki jo imajo sestoji črnega 
hrasta na prisojnih (jugovzhodnih) pobočjih 
sosednjega Sabotina (DAKSKOBLER 1997) in 
ga zato lahko uvrstimo v sintakson Ostryo-
Quercetum pubescentis (Ht. 1950) Trinajstic 
1974 quercetosum ilicis Lausi & Poldini 1962 
Nadmorska višina v 10 m (Altitude in 10 m) 18 
Lega (Aspect) SW 
Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 45 
Kamnitost v % (Stoniness in %) 80 
Zastiranje v % (Cover in %): 
Drevesna plast (Tree layer) E3 60 
Grmovna plast (Shrub layer) E2 50 
Zeliščna plast (Herb layer) E1 30 
Mahovna plast (Moss layer) E0 10 
Sestoj (Stand): 
Premer v prsni višini (Diameter) D max (cm) 
20 
Drevesna višina (Tree height) H max (m) 
10 
Velikost ploskve v 10 m2 (Relevé area in 10 m!) 
20 
Mesec popisa (Month of taking relevé) 10 
Število vrst (Number of species) 80 
ZNAČILNE IN RAZLIKOVALNE VRSTE ASOCIACIJE 
Character and differential species of the association 
Ql Asparagus acutifolius 
E2 1 
QF Cotinus coggygria E2 1 
oc Corortilla emerus subsp. emeroides E2 1 
oc Ostrya carpinifolia E3 + 
TG Inula spiraeifolia 
E1 r 
RAZLIKOVALNA VRSTA SUBASOCIACIJE 
Differential species of the subassociation 
Ql Quercus ilex E3 3 
Ql Quercus ilex E2 + 
5 
QUERCETEA ILICIS s. lat. 
5 Pistacia terebinthus E3 r 
5 
Ruscus aculeatus 
E2 r 
RAZLIKOVALNA VRSTA VARIANTE 
Differential species of the variant 
EP Amelanchier ovalis ¡E2 \ r 
O 
o 
OSTRYO-CARPINENION ORIENTALIS 
OSTRYO-CARPINION ORIENTALIS 
O 
o 
Sesleria autumnalis E1 1 
O 
o 
Frangula rupestris 
E2 1 
O 
o 
Mercurialis ovata 
E1 
r 
r 
O 
o 
Aristolochia lutea 
E1 
r 
r 
0. 
0 
QUERCETALIA PUBESCENTIS s. lat. 
0. 
0 
Fraxinus ornus 
E3 1 
0. 
0 
Fraxinus ornus 
E2 1 
0. 
0 
Quercus pubescens E3 1 
0. 
0 
Quercus pubescens E2 + 
0. 
0 
Viola alba subsp. alba 
E1 
+ 
+ 
+ 
0. 
0 
Meiittis meiissophyllum 
E1 
+ 
+ 
+ 
0. 
0 
Tamus communis 
E1 
+ 
+ 
+ 
0. 
0 
Sorbus aria E2 r 
0. 
0 
Arabis turrita E1 r 

30 
Notulae ad floram Sloveniae 
PRI INFTALIA SP1NOSAE s. lat. 
Rubus uimifolius (?) 
+ 
Viburnum lantana 
+ 
Clematis vitalba 
+ 
Crataegus monogyna 
+ 
£ Ligustrum vulgare 
+ 
í2 
Berberís vulgaris 
Prunus mahaleb 
r 
Cornus mas 
r 
Cornus sanguines 
r 
Rosa sp. 
r 
FAfiFTALIA SYLVATICAE s. lat 
Cyclamen purpurascens 
+ 
Mycelis muralis 
E1 + 
+ 
Helieborus odorus 
E1 + 
+ 
Lonicera caprifolium 
F"» -r 
Sambucus niqra 
r 
OUERCO-FAGETEA s. lat. 
Hederá helix 
E2 1 
Euonymus europaea 
E2 + 
Solidago virgaurea 
+ 
Carex digitata 
+ 
& Hepatica nobilis 
+ 
E1 — 
Hieracium sylvaticum 
+ 
Hieracium racemosum 
+ 
Hieracium sabaudum (?) 
+ 
Staphylea pinnata 
F> r 
Cnrylus avellana r 
FRir.n-PINF.TEA s. lat. 
ft Chamaecytisus hirsutus s. lat. 
E1 + 
Pinus niara 
E2 r 
TRIFOI in-RFRANIETEA s. lat. 
Vincetoxicum hirundlnaria 
+ 
Antherícum ramosum 
+ 
Viola hiña 
+ 
¡2 Peucedanum cervaria 
+ 
E1 
Dictamnus albus 
+ 
Inula conyza 
+ 
r 
Silene nutans s. lat. 
+ 
r 
Ruta divaricata 
r 
ASPLENIETEA TRICHOMANIS s. lat. 
Asplenium trichomanes 
1 
+ 
E1 S Asplenium ruta-murana 
1 
+ 
E1 
Parietaria judaica (P. ramiflora) 
+ 
Campánula pvramidalis 
+ 
, PFI TAPinN Al LIACEAE 
Seseli gouanii 
|E1 I + 
FFSTUCO-BROMETEA S. lat. 
Carex humilis 
1 
Euphorbia cyparissias 
+ 
Satureja montana subsp. variegata 
+ 
Galium lucidum 
+ 
Betónica serótina 
+ 
Thlaspi praceox 
+ 
U. 
Festuca sp. 
E1 + 
Centaurea triumfettii 
+ 
Thymus iongicaulis (?) 
+ 
Peucedanum oreoselinum 
+ 
Inula hirta 
+ 
Centaurea pannonica 
r 
Asperula cvnanchica 
r 
OSTALE VRSTE (Other species) 
O 
Juniperus communis 
E2 r 
MAHOVI in LIŠAJI (Mosses and lichens) 
Tortella tortuosa 
1 
Homalothecium sericeum 
1 
P 
isothecium aiopecuroides 
FD 
+ 
Fissidens cristatus 
+ 
Neckera complanata 
+ 
Encalypta sp. 
+ 
var. Amelanchier ovalis Dakskobler 1997. V 
okolici sicer prevladuje pionirski gozd črnega 
gabra, gradna in malega jesena, ki ga uvršča-
mo v drugotno asociacijo Seslerio autumna-
lis-Ostryetum. Ponekod je bil nasajen črni bor. 
Črnika se pomlajuje tako na zaravnanem zgor-
njem robu pečevja, ob kolovozu (mladice, vi-
soke do 1 m), kot v kotanjastem dnu pod ste-
no - v sestoju črnega gabra. Tu raste šop črnih 
hrastov s tremi stebli, katerih najdebelejše ima 
premer 24 cm, najvišje pa je visoko okoli 18 
m. V bližini smo našli še dve mlajši, nekaj 
metrov visoki črnikini drevesci. Najdebelejši 
črni hrast (obseg v prsni višini je 138 cm, pr-
sni premer 44 cm, drevesna višina okoli 
20 m), raste v dolinici tik ob severozahodnem 
robu pečevja. 
Naravno nahajališče črnega hrasta v 
južnem vznožju Sv. Gore je precej ogroženo, 
saj ljudje prepad pod kolovozom uporabljajo 
za odlagališče smeti. Rastišče je tako zjugo-

Hladnikia 11: 51-58 (2001) — 
31 
vzhodnega, gostilni Oddih bližjega roba zaradi odpadkov naravnega in umetnega izvora pre-
drugačeno in v tem delu sestojček nima več naravne sestave (v dnu se je razširila navadni 
smokvovec - Ficus carica). Predlagamo strogo prepoved odlaganja smeti in drugih odpadkov 
in v ožjem območju stene tudi vsakršno drugo človekovo dejavnost (npr. sečnjo). 
Literatura: 
BRUS, R„ 1998: Razširjenost in značilnosti terebinta (Pistacia terebinthus L.) v Sloveniji. Gozdarski vestnik 
(Ljubljana) 56 (7-8): 346-357. , 
BRUS, R„ 1999: Črničevje {Quercus ilex L.). V: Kar«, M. & R. BRUS: Naše drevesne vrste, s. 90-93, 
Slovenska matica, Ljubljana. c0u„,:„„ in „.a 
DAKSKOBLER, I., 1997: Fitocenološka oznaka sestojev črnega hrasta Quercus ,fex L. na Sabo mu m nad 
izvirom Lijaka (zahodna Slovenija). Acta Biologica Slovemca (Ljubljana) 41 (2-3): 19-42 
ŠEBENTM. st„ 1976: Gozdnogospodarski načrt g. g. e. Gorica 1976-1985. Elaborat, Soško gozdno 
1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo 
narave (Ljubljana) 14-15: 1-429. 
Igor DAKSKOBLER & Jože PAPEŽ 
45. Scopolia carniolica Jacq. 
Nova nahajališča v zahodni (Posočje, dolina Idrije, Cerkljansko) in nekaterih drugih območjih 
NewTocalities in western (the Soča Valley, the Idrija valley, the Cerkno region) and some other 
areas of Slovenia 
9749/4 (UTM VM11): Slovenija, Julijske Alpe, Baška doling Podbrdo, pobočja na desnem 
bregu Kacenpoha, 830 m n. m., Lamio orvalae-Fagetu* 
Podbrdo, vznožje štovle tik nad reko Bačo (nad in pod zelezmsko progo) okol 480 do 
500 m n m., subspontano tudi višje, ob gozdni cesti v vas Porezen. Det I. 
0 4 1999- Driselpoh, levi breg potoka v bližini Driselpoharjeve domačije, okol, 
So m n m ' Hacjetio-Fraxinetum. Det. I. DAKSKOBLER, pomlad 2000, avtorjev, popis,; 
podKalarskim brdom nad povirjem Driselpoha, okoli 980 m n. m., Lamto orvalae-Fagetum. 
Det. I. DAKSKOBLER, 23. 5. 1988, avtorjev popis. 
9749/4 (UTM VM21): Slovenija, Julijske Alpe, Baška dolina, severozahodno pobočje Kupa 
nad domačijo Hoba, okoli 930 m n. m., Homogyno syl.estris-Fageturn. Det . DAKSKOBm, 
13 5 1990; prigorje Porezna, povirje Batave pod Črnim vrhom (1377 m) okoh 
800 900 m n m Homogyno sylvestris-Fagetum, Adenostylo glabrae-Cortusetum 
Tauhlm. Det 1.^'AKSKOBLTR, 30^4. 1990 in 2. 6. 1994; osojna pobočja Svarckovbla 
Sbaqevega griča - 1052 m) nad Zapajlikovo grapo (Jerenpohom), okoli 850 m n. m., 
Lu^o-Fagetum abietetosum. Det. I. DAKSKOBLER, 7. 8. 1987, avtorjev, pop,s, 
975^ UTM VM21): Slovenija, Julijske Alpe, Baška dolina, povirje Bače pod L=, 
Tej mre, okoli 1100 m n. m., Homogyno sylvestris-Fagetum. Det. 1. DAKSKOBLER,