2. Štev. V Norem mestu 15. januarja 1887. nL letnik. Dolenjske Novice. I&bajajo 1. in 15. vsacega meseca. Ceua jim je 7,a eefo Kdor ieli kako oznanilo v „Dolenjske Novice" na-!eto t çld., aa pol leta 50 kr. — Naročuino in dopise tisniti dati, plaća za dvostopno petit-vrato 8 kr. za sprejema ]. Krajec v Nuvem mesiu. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Našim naroSnikom! Današnji list poslali smo vsim starim naročil i k o I». Kdor no^c na dalje naroćnili ostati, naj na zavitek zapiše, „Se ne sprejme" in brez nove poštne marke na pošti odda. Vredništvo. Ali se Dolenjci res branijo omike in napredka. IL Ako kmet pošlje svoji^ga sina v žole, ga stane to zlasti po srednjih io še po visokih šolali silno veliko. Morebiti 500, 1000, 2000 gold, ali še več. Od teh novcev ne dobiva kmet obresti, kakor od glavnice, ki jo naloži v hrauilijici. Tndi mu odpade delavna moĚ, takrat ko trga ain hlaie po šolskih klopeh. KakoŠne nasledke ima to za kmeèkega očeta? Veselje ima veliko, da je njegov 81U postal velik gospod, ali pomaga pa staremu očetu le redkokdaj. Spomni se včasih stare matere ali hratev in sester, katerim morda nakloni kakošno podporo, kolikor mu njegove okoliščine dovolijo, Ali v obče se kmečkemu domu ne po- vrne kapital, kojega je bilo treba potrošiti, da se je sin popolnoma izučil na srednjih in visokih šolah. Na drugi strani je pa zopet prendariti, da kmečki mladenič dobro potresa očetov dom, Če tildi ga oče ni poslal v Šolo. Kedar doraste in postane 24 — 30 let star, terja veliko plačilo za to, da je delal pridno pri hiši ; kajti da si ustanovi svoje ognjišče, potrebuje ali terja, kakor je p&Č očetovo premoženje — različno število stotakov. Ali naj pošiljajo kmetje obilo otrok v višje učilnice? Na slovenskem Stajera je fara sv. Juri na Ščavnici, ki je jako ponosna na to, da se je v njej rodilo veliko učenjakov, duhovnikov, učiteljev in drugih omikanih ljudi. Poznam pa na Dolenjskem faro, poznam tudi mesto tukaj, ki ne šteje skoro čisto nič omikanih ljudi, ki bi se bili v tej župniji, v tem mestu narodili. Zdaj pa Vas vprašam : Katero taro bolje čislate? Katero ljudstvo se Vam boljše zdi, ali mar tisto, ki ni dalo svojih sinov nič študirati? DrŽava i» cerkev vedno potrebujete veliko uradnikov, duhovnikov, učiteljev. Slovenske pokra,jine plačujejo gotovo toliko državnih uradnikov če Še več ne — kolikor jih služi in uživa kruh po Slovenskem. Ti uradniki niso bili vsikdar sloven- Podlistek. Dolenjci nekdaj In sedaj. ri. Sedaj imenujemo Dolenjce od kraja vse prebivalce od Ljubljane navzdol proti južnovzhodni strani, vse ljudstvo, ^ki biva po političnih okrajih; Novomesto, Krško, Črnomelj, Kočevje, Litija (pod Savo) in Ljubljanska okolica (dolenja stran). Nekdaj se Dolenjcem niso vsi ti prištevali. Po Valvasorjevi razdelitvi so se pred 200 leti k Dolenjcem Šteli le vsi stanovalci od Ljubljane do Krke, dočim je bila zem'ja južno od Krke, in denašnji politični okraj kočevski (pa še z Ložem in Cirknico) prideljena k Srednjemu delu Kranjske (Mittelkrain). Bela Krajina bila je torej jedro 3, delu; 4. del Kranjske je bilo Notranjsko, a 5. del pa Istra. Na Dolenjskem je iskati tudi tako imenovane „slovenske marke", ki se je v 14. stoletju priklopila k kranjski deželi in ž njo vred k habsburški hiši. Slovenski pokrajini je bila Metlika središče, a se je pričenjala poveodi naj brže že južno ob Krki in segala morda tja doli do Karlovca. Slovenska^ pokrajina je torej obsegala morebiti že veliko St. Jarnejško polje, Podgorje prj Noveramestu, Toplice z okolico,^ fare Balta vas, Hmihel, Kostanjevico, sv. Križ, Čatež, Veliko dolino, vse Gorjance, Belo krajino in morebiti ae kakošne kose sedanje hrvatske zemlje. Ime slovenska marka se je čisto pozabilo ; ohranilo se je samo v besedi „m&rkvino," to je vino ob Krki, ki je že od nekdaj slovelo. Po Dolenjskem so bili naseljeni najbrže tako imenovani panonski Slovenci, ki govoré nekoliko mehkejši jezik od goratanskib (gorenskih, koroških) Slovencev. A duhovniki, ki so prihíyali največ z Gorenjskega, prinesli so med ljudstvo kolikor skega rodu, marveč prišli so z Nemškega in mislili so nemško. V novejšem Času se je začelo dajati nekoliko prednosti Slovencem, ker so naši domoljubi, deželni in državni poslanci dokazali vladi, da za službe po Slovenskem imamo dovolj domačinov. A ti domačini so bili morebiti naj več Gorenjci, Notranjci, štajerski Slovenci, Primorci. Dolenjci skoro da niso bili v prvi vrsti. Dozdeva se nam, da Dolenjci svojih otrok premalo pošiljajo v višje učilnice, katere imajo na Dolenjskem, namreč novomeški gimnazij, kmetijsko Šolo v Grmu, meščansko šolo v Krškem. Glejte, ljubljanski gimnazij je prenapolneu, a gotovo ne od Dolenjcev, *) KoČevci so tudi spravili potrebno število otrok za svoj zavod, kateri je sicer bil še le kočevski patriot Štampfl s svojimi tisočaki dobro podprl. Nasprotno pa novomeški gimnazij Še ne šteje preveč dijakov. Prvi razred šteje letos 50 učencev; a od kod so došli? 39 jih je prestopilo iz novomeškega 4. razreda, in vsa ostala dolenjska stran jih je dala 11, če ni bilo med njimi, recimo nobenega ponavljavca. Torej le 11 novih učencev je doslo iz dolenjskih čvetero- Jn trirazrednih šol, ki so v Metliki, Čr-nomlji, Žužemberku, Krškem, Št. Vida, Smartnem, Mokronogu, Leskovcu, Radečah in drugod. — Ravuo tako malo se pohvali nova vinarska in sadjarska šola v Grmu. Vprašajmo vodstvo, koliko se je oglasilo takih učencev, ki bi sami plačevali, in pa koliko je bilo prosilcev za razpisane štipendije. Slišali boste kaj nepovoljen odgovor. Če gremo nadalje vprašat vodstvo meščanske Šole a kmetijskim značajem v Krškem, slišali bomo enake pritožbe, da Dolenjci premalo obiskujejo ^ Pai, pttè — le poglejte program in [»repríĚali sa liođete, lia je dokaj dolenjakiii oSetov, ki SToje siuoTe pošiljajo raje * Ljubijano kakor v Noto Mesto, ker je baje ,boJj aobel", VredBistvo. tudi tO Šolo, **) in da krški politični okraj nima toliko koristi od šole, kolikor ga oua stane. Pokojni šolski prijatelj (zlasti prijatelj nemških šol) postavU in podaril je brezplačno veliko poslopje, a vzdržavanje poslopja, šole in plačevanje^učiteljev zadene okraj, okoli 4000 gld, na leto. Šola ima pa malo učencev, še med temi je skoro polovico Štajercev. Pokojni Hočevar je zapustil 12 ustanov, ki se bodo oddali v prvi vrsti meščanskim učencem s kmetov krškega okraja. Ali verjemite mi, da se bode komaj 12 takih fantov oglasilo, kedar bodo ustanove razpisane. iz tega se menda sprevidi, da Dolenjci za šole premalo marajo! Nekoliko Jih res izgovarja revščina. Ali dostikrat tudi boljši kmet svojega aicer bistrega sina ne da v šolo, rekoč: Doma naj bo, doma ima doata dela in dosta živeža ; ni treba, da bi „gospod" postal. Kdor se pa na revščino izgovarja, temu se pa tudi lehko pove, da mu otrok celo zimo tudi domá jé, in pri tem le malo dela, nauČi se pa Čisto nič ne. Oblečen mora pa tudi doma biti. Naj se ne ugovarja, da mora v mestu dosta boljšo brano in lepšo obleko imeti. NekoHko je res, ali s trudom se vse premaga. Sicer so pa tako boljši tisti učenci, ki nimajo v izobilji vsega, od onih, ki imajo vsega zadosta ali še preveč. Ako so šole slabo obiskovane, utegnejo jih gosposke opustiti. Kaj bi Novomeščani rekli, ko bi še gimnazij zgubili ? Kaj naj bi dežela počela s praznim Grmom? Kaj naj bi Krčani utakniii v svojo veliko šolo? •'•') Ali ni Tswj uokoliko tega krivo, ker je pokojni g. Fîoôovar v to Solo vpoijul naraSki aíui jezik? Dokaî zadnja obraTTjare T deželnem ïlioru, VredniJtyo. Tega je kriyo iiemSaTanJe; íemu bodo Sli t Solo, íe jezita ne raiîumejo. Stavec. toliko gorenjščine. A tudi na drugi način, s kupčijo so prišli Dolenjci v dotiko z Gorenjci. Nekoliko se je pa tudi s knjigami slovenskimi, ki so bile in so Še pisane največ v gorotanski slovenščini, jezik po gorenjsko zavil. Ob hrovaški meji in spod Gorjanci prišli so Dolenjci v dotiko s Hrvati. Belokranjce imenujejo nekateri tudi Hrvate, a oni so najbrže pristni panonski Slovenci, ki so v izgovoru kaj podobni panonskim Slovencem, bivajočim po murskem polji na Štajerskem. Večkrat so se med Dolenjce vrinili inoBtranci, zdaj Gorenjci, zdaj Hrvati, pa posamezni Nemci, Kočevaiji, Lahi in dr. Še ceió posamezni Turki so bili tu ostali. Od tod prihajajo priimki: Gorenjec, Hrovat, Nemec, Koče-var, Lah, Tnrek. Dolenjci ob Krki zovejo Uskoke Vlahe, Lahe, dočim jim je Lah-Italijan. Naselitve Hrvatov ali drugih panonskih Slovencev so menda Poljanci po krškem polji, koder biva nekakoŘen poseben rod panonskih vSlovencev, in menda tudi v hribskih vaseh Leskovške fare, pa tudi v farah Studenec, sv. Duh, Raka (deloma), Kostanjevica, Sv. Križ, Čatež, Velika dolina. Ljudstvo v teh krajih je imelo hrvatsko nošo še pred 50 leti — seveda je to tudi noša druzih panonskih Slovencev. Priimki zelo kažejo sorodnost do bližnjih bratov Hrvatov. Med koroškimi Poljanci so tudi posamezni priimki ,Slovenec", kar morebiti kaže, da so bili pravi Slovenci med tem ljudstvom le izjema. (?) Na Dolenjskem so sem ter tje vasi, kjer ima večina rodovin isti priimek ; se tudi slučaji, da imajo ljudje v vasi enako ime kakor vas sama. To so dokazi, da 80 stari Slovenci in tudi Dolenjci stanovali v zadrugah, kakor Srbi še dan današnji. Zadruge so bile velike rodovine, broječe po 50 do 100 glav in več, ki so imele skupno vso lastnino, in ki ao bile vladane od „atarašine". Dolenjska voědenka. (Spiial R. DoldiLC.) Leta 1682. spojila se je z obino obrtniško in kmetiško razstavo v Trstn, Se posebna sadjarska. Vsled prizadevanja, za avstrijsko sadjavstvo jako jako zasluženega moža, gospoda grofa Henrika Attems-a iz Št. Petra pri Gradcu, se je razstavilo v posebnem oddelku, razno sadje cele Avstro - Ogrske države. Pri tej priliki je bila razstavljena med jabelki tudi dolenjska voščenka. Kdo da jo je razstavil, mi ravno ni znano, to-da pred ko ne, kaki Stajersk sadjar iz Sevnice, kajti sicer bi skara ne bilo mogoče, da bi se jej pri isti priliki dalo po strokovnjakih nemško ime „Lichtenwalder Wacbsapfel". Pa iiaj jo je razstavil že kdor koli, gotovo je, da ni novn njeno nemško ime po vsem pravično. Ker je ta vrsta jabelb, po celem Dolenjskem razširjena, (dasiravno Se vedno v dosti dosti premajhni meri) po LStajerskem pa le v najbližji sosedščini Dolenjske , in posebno okolo Sevnice ; je vender ne-ovrgljivo, da se je zaplodila ta vrsta jabelk iz Dolenjskega in ne narobe, iz Štajerske, oziroma iz Sevnice na Dolenjsko. In dosledno temu, ostanimo Dolenjci pri tem, da imenujemo to izvrstno, vrsto jabelk naŠo „dolenjsko vošČenko", Nemci imenujejo naj jo pa kakor jim drago. No, pa saj ua tem ni ravno toliko ležeče, kako da se to jabelko imenuje, in jaz se tudi nisem namenil o njem pisati zaradi golega imena, marveč mi je vse drugo na misli. Istina je namreč, da kakor je opravičeno ponosen južno tirolski sadjar na tam domačo izborno jabelČno vrsto „rožmarin" imenovano tako opravičeno se smemo ponašati tudi mi Dolenjci na svoio ,voáČenko". VošČenka se sme, da Se more zaradi njenega kaj iinega okusa, ka.j nežnega v ustih raztopljivega in jako sočnega mesa, ne manj pa tudi zaradi njene velikosti, oblike in barve prištevati najfinejšem jabelČnim vrstam. In kakor taka, morala bi v gospodarstva, morala bi v trgovini vse drugačno mesto imeti, kakor ima ga dan danes. Za 16 groSov, torej 80 krajcarjev, kupi se lahko v Novomestu vrbani mernik najlepših voščenk, tako da eno jabelko niti en krajcar ne stane, V Bolcanu na južnem Tirolskem prodaja se pa iz dreves, na katerih sadni trgovci že ob času cvetja jabelka zaarajo ; po 2, 3, da tudi po 5 in G krajcarjev eno jabelko. In naši vrli Tominci, ali ne prodajajo svojih „mašancgarjev* po 9 do 12 forintov kvintal v Gorico? Da, tako jih prodajajo, in vendar se v dobroti mašancgar niti približno ne more meriti z vošČenko, kaj Še le v velikosti in lepoti ? — Kar sramotno je že skoraj , da se na Dolenjskem tako malo atrži za izborno sadje, kakorěno so voŠčenke. Tukaj je treba pomoči, je treba kaj dmzega ukreniti kar ni ravno težavno. Kak denarni trgovec iz Novega mesta naj bi posnemal gospođa Lenček-a iz Blance, in razglasil naj bi po nemških časnikih, da proda voščenke na debelo, posebno pa v poštnih pošiljatvih po 5 kilo. Da, tak mož naj bi sam potoval v letu, kadar voš^nke dobro obrodé, z nzori t Gradec, na Dunaj, v Prago, da še celo v Petrograd in Varšavo, ter tam ponudil ; in gotovo bi se posrečilo njemu in celi Dolenjski na veliko korist, za tako izborno blago najti stanovitih kupcev. Denaija, pod-vzetnega duha in dobre volje enega samega moža — ali pa več društvenikov skupaj — je treba, in z našimi voščenkami se vname lahko taka kupčija, kakoršna z rožmarinčki na južnem Tirolskem, maâanckarji na Tolminskem, ali pa Češnjami in marelcami na Vipavskem. Toda železnice nimamo še na Dolenjskem, bode marsikdo zavrnil. Kes je, žali Bog! da je še nimamo, pa za kupčijo z voščenkami ni neobhodno potrebna; kajti, ako se Tolmincem izplača mašancgaije 8 do 9 ur daleč v Gorico voziti, izplačalo se bode gotovo tudi voščenke spravljati 7 do 8 ur daleč v Videm ali Brežce. Kako bi se dobil potrebni denar za dolenjsko železnico. O tem je letos v deželnem zboru prav dobro govoril poslanec dolenjskih mest, g. prof. Šuklje. Poudarjal je najprvo z nova, kakor že večkrat, potrebo te železne proge, rekoč med drugim : Dolenjska propada vkljub svojemu naravnemu bogatstvu zgolj zarad tega, ker nikamor ne more s svojimi pridelki, ker je odstranjena od velikega prometa, ker zveze nema s svetovnim trgom! Vzemite na pr. le jeden dokaz, ki utegne razjasniti tužne razmere Dolenjskih gospodaijev. Zadnjo jesen stržila je dežela Kranjska jako izdatno Bvoto — govore o pol milijona in več — za jabelka. Blagovolite vprašati, s kohkimi odstotki so bili pri tej kupčiji prizadeti oni dolenjski okraji, ki so oddaljeni od železnic, metliúki in črnomaljski okraj, novomeški, trebenjski, ribniški , tedaj ravno oni okraji, kateri so po svoji legi in svojem podnebji posebno pripravljeni za sađjorejo- Da bi pa potrebno železnico dolenjsko zidala nam država sama, tega ae ni nadejati. Država stavi le glavne železnice, naša bi bila pa pokrajinska, manjša železnica. Da se pa take železnice zidajo, k temu drŽava le nekoliko pomaga. Dolenjska železnica bi stala okoli 9 milijonov gold. Kje dobiti ta denar? Nekoliko naj bi pomagala država, nekoliko dežela, potem pa občine, veleposestniki in kranj- 5ka hrauilnica. Ker je država podpirala tudi droge Železnice enake vrste, zavoljo tega se je nadejati, da Dolenjcem enake podpore ne bo odrekla. Kako naj bi Dolenjska stran sama in potem pa se dežela kranjska pomagala, o tem se je g. poslanec tako izastil : V interesu poštene stvari, katero zastopam, želel bi, da bi se besede moje iz teh prostorov razlegale po vsem Dolenjskem, ter prijazen odmev našle po zelenih dolinah in vinskih goricah dolenjske solnčuate strani! Po prtivici oponašajo nam Dolenjcem, da nismo imoviti, da smo siromaki, berači, da večkrat lakota trka na borne duri dolenjskega kmeta. Kdo bode tajil, kar je gola resnica, — toda ali sledi iz tega, da se dolenjsko ljudstvo v istini ne more z ničemer vdeleževati pri dobavi stavbenega kapitala? Saj ne treba, da bi se doneski izplačevali zgolj v gotovini, tudi z drugimi sredstvi se da podpirati izvršitev takega železniškega podjetja. Nemogočega se ne bode nič zahtevalo od nobenega udeleževalca. Ali da se pri odkupnini zemljišč ne stavijo pretirane, temveč dejanski vrednosti primerne cene, da se kolikor mogoče sveta brez prave vrednosti, pašniki na pr. za nizko ceno, ali celo zastonj podari v železnične namene, to zahteva lastna korist dotičnih udeležencev, in trenotkina izguba splačala se jim hode obilno po dvigajočem se zemljiščnem dohodku. S takimi podporami udeleži se tudi lahko naj-siromašnejša občina pri nživotvorjenji dolenjske železnice. Isto tako pri dobavi stavbenega materijala, lesa, kamenja itd. Tukaj ima tudi siromak prelepo priliko, s svojimi skromnimi silami delati na blagor sedanjega rodil in poznih potomcev. Le mimogrede bodi omenjeno, da bi morda kazalo v stvarnem interesu, osnovati okrajne odbore po vseh sodnijskih okrajih, katere bode bodoča železnica rezala in takim odborom izročiti nalogo, da v neki red spravijo podpore raznih ndeleževalcev, da tako rekoč osnujejo javno požrtvovalnost. In sedaj zadnji in glavni udeleženec na Kranjskem, — dežela sama. Da bode tndi ona morala in sicer z izdatno denarno podporo udeležiti se dobave stavbene glavnice, o tem pač nobene dvojbe ne more biti mej nami. Meni se načelo deželne podpore za tiiko podjetje vidi tako jasno, tako nedotakljivo, da v svojem predlogu tega načela niti izrecno poudarjal nesem. Deželni zbori druzih deželá podali so nam zlasti tekom zadnjih let prelepe vzglede. Štajerski deželni zbor na pr. je le v vlanskim zasedanji za podporo lokalnih železnic potrosil velikansko svoto 1,030.000 glđ. Udeležil se je pri dobavi kapitala za progo Ko-njice-Poljčane (skupna potrebščina 600.000 gld.) z doneskom 80.000, tedaj s 1373%. Za progo Filrstenfeld-Hartberg in Gleidorf-Weitz dovolil je 200.000, oziroma 100.000 gld., tedaj Ve celega zneska. Najbolj radodarnega pa se je skazal pri lokaliii železnici, katera bode vezala Rogatec z južno železnico, tu je od sliupuega zneska potrebščin 1,200.000 gld. na račun deželnega zaklada prevzel 400.000 gld. tedaj 33% cele stavbene glavnice, in vender niti primere ni mej znamenitostjo teh prog in mej življeoskim iiitert-som, a katerim dežela u&ša pričakuje rešitve vprašanja dolenjske železnice, in mi sami smo tekom zadnjega zasedanja sklenili nekaj, kar vsaj v načelu daje pravico za deželno podporo za dolenjsko črto. V zadnjem zasedanji dovolili smo namreč za lokalno železnico Kamniško deželni donesek 50.000 goldinarjev, t, j. v primeri s proračunjeno potrebščino 771.000 gld. 6'5%, če se držimo tega, gotovo ne pretiranega razmeija, potem bi za dolenjsko železnico morali brez pomisleka že danes dovoliti 616.000 gld. doneska, ne glede na to, da tudi tukaj ni nobene primere mej važnostjo Kamniške in dolenjske proge, Dostavek vredništva: Vse lepo in resničuo ; »li kolikor mi poznamo kmetske ljudi — vendar jako težavno. Treba bode paČ izobraženim ljudem podučevati, prigovarjati, prepričevati — kar srčno želimo. Priprosti ljudje so navadno kratkovidni: želé le dobička kar na roki; zato skušajo svet kohkor mogoče drago prodati. Da je to napačno, spoznamo, da bi biio drugače, želimo ; — torej je treba le neumornega truda. Kaj Je novega po avstrijskem cesarstvu? Naš deželni zbor jako pridno dela v korist svojih volilcev — po celej deželi. Ne moremo naštevati vseh različnih reči, ki so se obravnavale, pač pa ne smemo zamolčati, kar je za nas Dolenjce pomenljivo in važno. — Gospodje poslanci so se kaj toplo potegnili za našo vinorejo, kterej preti tolika nevarnost po trtnej uši — tem malem mrčesu, kterega celo videti ii^i moremo s prostim očesom. Posebno goreče je priporočal naš vrli poslanec g, Pfajfer, naj se vendar kaj stori za nas. Sklenilo se je: da uaj 1. deželni odbor dobi od slavne vlade ameriških trt, ali pa podpore, da se po potrebi brž nakupijo. 2. Da se naj na Dolenjskem napravijo ameriške trtnice po več krajih, da se bodo dajale iz njih ljudem trte ali proti plačilu ali pa brezplačno vbogim. 3. Da se v vinarski šoli v Grmu napravijo precej trtnice, iz kterih se bodo dajale uže cepljene trte ubogim brezplačno, drugim proti plačilu. — Cestnemu odboru v Krškem se je dovolila za cesto od Krškega do Broda podpora 600 gld., cestnemu odboru v Ribnici pa za okrajne ceste v Loškem Potoku podpora 500 gld. Dežeioemu odboru se je naročili), da naj da preiskati požiralnike okrog Kibnice in Velikih Lasič ter uapraviti po zvedenem inžtinirju oaČrt^, kako bi S'ř odpravile tamo pogoatiie povodni. Na Koroškem gre Slovencem jako slabo. Vradniske službe — vsaj viie — dobivajo ua-■vadno taki, ki ne znajo slovenski. — Žganje je tudi Korošcem kuga, menda še huja kakor nam. Zatirati skušaj*' preobiio pitjtj tega spačka z davkom — pa jim malo koristi. V deželnem zboru je predlagiil neki poslanec, Daj bi se ta davek obruil v to, da se kmetom zmanjša zemljiščeu davek; ali njf^gov pameten predlog za sedaj ni dobil večine. 22. tega meseca se bodo sklenili vsi deželni zbori, da potem državui zbor zr.pet prične svoja posvetovanja. Avstrijski in ogrski ministri so se posvetovali, kako bi se obnovila pogodba z Ogrsko, kar se zgodi vsacih 10 let, pa je bilo baje brez vspeha. Naš minister Dunajevski zahteva večo voznino na tuji petrolej, da bi tako povišal ceno domaČemu, ki se dobiva v Galiciji — ali Madjaiji pa o tem ne marajo niČ slišali. Hrvatje so baje sklenili na uekej pusti blizo Mitrovice napraviti kai^ensko naselbino, da bodo jetniki obdelovali zemljo. PaČ bi si kaj bolj pa-«t" metiiega ne bili mogli izmisliti. Med Avstrijo in Rusijo se je sklenila pogodba, da se bodo odganjale osebe, ki prihajajo iz Rusije v Avstrijo ali narobe, pa nimajo premoženja, potnih listov ali pa so navadni vlačugarji. Kaj je novega po širokem svetu? Bulgarija, ta šmeutana Balgarija, dela še vedno preglavico drŽavam. Njeui odposlanci so obiskali skorej vse Evropske dvore, da bi kje dobili pomoči zoper lluse — ali iskali so zastonj, Nekteri so jim sicer dali lepe besede, a sploh pa jim svetovali, naj se pobotajo z Rusi. To jim je kislo jabelko — pravijo, da bi bili radi popolnoma neodvisni, da kar ne marajo za kneza onega Hingrelca, kterega jim svetujejo Rusi — ali slednjič se bodo morali vendar udati. Rus je mogočen — a Balgar je slab. Francozom ne gre nič kaj po volji, manjka jim edinosti, zato si vedno menjavajo ministr». Bode li vojska ali se bo ohranil mir? S tem vprašanjem se ljudje jako bavijo, nekteri pravijo da, drugi ne! Kdo ima prav, ve pa le eden. Gotovo je, daje netila povsod dovolj, treba je le kake iskrice in vname se vojska po celej Evropi. V orožju tiči vse. Rusi se obi>rožujejo na vse kriplje. Nemci delajo ravno tako. V pruskem državnem zboru sta Bismark in pa vojni minister kar naravnost zahtevala, naj se dovoli da se po- množi vojska, češ, da se bode le tedaj ohranil mir, ako je Nemťíija močna. Gospodarske stvari. Poduk našemu kmetu. ^%Kaj ima kmetovalec naj poprej storiti, ko mu živinče zboli? Domača živina časih nagloma in jako nevarno zboli. V naglici ni mogoče po živinozdravnika, ko bi ravno v občini stanoval. Zatorej je prisiljen, da posestnik sam pomaga, kolikor zna in more. V to svrho stori najbolje, da pogleda, kaj da je abolele-mu živinčetu prav za prav, kje ga boli, ali je zunaj ranjeno ali ga muči znotranja bolezen. Cft je spoznal v/rok bnlezííi in se dá odstraniti, naj stori takoj, na pr., skalico naj potegne iz rane ven, će se je žival oskalila. Vselej pa to ni mogoče, akoravno je vzrok znau, na pr. Če je povžita bujna detelja živinče napihnola. V takih slučajih se mora slabim posledkom in učinkom storjene nesreče kolikor mogoče v okom priti, da se vse vendar na hujŠe ne aprevrne. Prvo vodilo tukaj privoščiti živinčetu zbo-leitifflu miru ; ne smemo ga torej dalje vpregati. Nastlati se mu mora mogoče debelo in mehko in Čez truplo vreči odejo. Ce je videti, da žival še rada žre, naj se jej ne dá párkrát čisto nič ali zeld malo, nikoli pa, kolikor bi žreti hotela. Malo stradanja Časih samo pomaga. Piti pa se naj živinčetu večkrat ponudi, najbolje studene vode. Skrbeti je tudi za čist, zdrav zrak v hlevu, pre-gorko ne sme biti v njem, Kedar sumimo, da je žival okužena, treba jo takoj od drugih živinčet prezapreti. Sploh pa se ravna po kakšinosti bolezni, katera se je živali lotila. Odsvetujemo pa rabiti sredstva, 3 katerimi žival samo mučimo, pa jej nič ne pomagamo, pogosto še prav škodujemo. Čudno le je, da 3e jih ljudje tako pogosto poslužujejo, na priliko, če konju, ki jesti neČe, kraste na nebu z žarečim železom žgejo, ali Če se ga loti kolika, mu žga-njice ali celo trpeiitinovca po hrbti razlijejo in užgejo, ali pri dozdevnem zadržavanji scavnice kobili v sramnico popra naspo, konjem. Če jih očesa bolijo, tretjo trepavnico porežejo. To je golo mučenje živinčet. Posebno svariti moramo proti vlivanju teko-Činastili zdravil živali zboleli skoz nos in gobec. Mnogo živinčet je vsled tega uže poginilo, ki bi bila brez neumnega vlivanja dobro okrevala. To se godi rado konjem, zlasti če se jim po tem takem nerazkrojljivih tvarin zaleti v sapnik in pljuča; smrtonosna pljučna vnetica je gotovi učiuek takega nespametnega ravnanja. Marsikateri posestnik, ki ne vé, zakaj mu je žival zbolela, rabi vsakojakih zdravil rekoč: če ne pomaga, pa tuđi ne škoduje. To je zeló kriva miael, pogosto §e pa zeló neumna ; na primer : večkrat je zeíó malo puščanje na žili amrt povzročilo , zatorej je povprek bolje zboleli živali nobenega zdravila dati, kakor pa nevednemu mazaču dovoliti, da dela, kar hoče. Iz „Kmetov," Pîâe He nam: Iz Novega mesta. — Gospod vodja tukajšnje vinarske in aadjareke âole je imel rea, sii bolj prav, je hotel imeti poduk v tukajšnjem ,Narodnem domu", kakor je bilo naznanjeno. Pričakovali smo pač, da bodo prihiteli pametni možje poslušat od vseh krajev — ali Če ne od daleč vaaj NovomešČanje, vsaj s« je poprej toliko govorilo, naj ee vendar napravi tak poduk. Kaj hvaležni bdio bili gospodu, ko je obljubil podučevati — ali kakovo mu je bilo plačilo ? Prišli BO celi trije možje — pameten kmet celo iz Trebnjega! — ali izmed naših meščanov — ni bilo nikogar, da si ee mnogi tudi v obilnej meri pečajo z vinom v kleti. Eea žalostno , zlasti pa razžaljivo za požrtvovalnega gospoda! Vendar upamo, da blagi gospod tega ne bode zameril ; kajti trdno smo proprièsni, da se to ni zgodilo iz kakove hudobne volje, niti iz ošabuosti, češ, da tacega poduka ni treba, 6eš, da uže sami vse dobro vedó ; — marveč bil je bolj pripetljaj — nepazljivost — ker je bila reč premalo razglašena. Bila je le neka-kova opomba med zadnjimi noticami v „Novicah" ki se je kaj lahko prezrla. Mi bi se drznili prav odkritosrčno prositi, naj veleučeni gospod blagovoli vkljub prvemu EfiVBpfhu še podučevati. Ali ob enem pa izrečemo tudi željo, naj ee naznani natančno, povabilo razpošlje, ali bolj prav naj se čč. gg. župniki naprosijo, da po bližnjej okolici ljudem naznanijo, v čem in kedaj se bode podnčevalo — in mislimo, da se nikakor ne motimo, ako trdimo; trud ne bede zastonj. Prav posebno bodo pa pokazali Novomeščanje, ki se pečajo z vinom, da jim je mar pravi napredek. Iz Lahovi5 pri Cerkljah. — Veselo novo leto 1887, vošim vsem bralcam ,Dol. Novic!" Srefino ga preživite in dobrega storite veliko za ta, Š6 več pa za oni svet! Vam „Novice" pa še več naročnikov ! Bog nam daj vsem več let v miru in milosti živeti, po amrti pa nebeško krono ! — Ljudje letos ne trpe toliko mraza ; prvi suegek je odležel, in zdaj je nekaj druzcga padlo. Živina ima srednjo ceno, klaja se letos bolj varuje, da je pomladi ne bo manjkalo ; fitelja se je lehko dobila, ker je bilo lepo jn gorko vreme. Prešiči imajo srednjo ceno, pica se je tudi dobro obnesla. Žito vetja malo, kar za kmetovalca ni dobro, paČ pa za kupo-vslca. Sitno je le, da moramo mi tržanom drago plačevati ; areče nimamo! Žito ceno, kruh majhen! reči bi se moralo: „žito ceno, tudi kruh ceneji", pa kakor bi bila pšenica po 3 gld., ravno tak je, ko je vendar le po 2 gld, in 5 kr. ! Božja pomoč! Iz Dolenjevasl pri Ribnici. — Nekaj časa 6e T naši va.'îi in po celej okolici ljudje drnzega ne pogovaijajo, kakor o copernicah. Obdolženo ste namreč dve ženski, da ste copernice, mati in hči. Y starih čaňih so ljudje kako staro grdo baburo za copernico razglasili, a sedaj je pa tudi ena lepa mlada dekle obdolžena. Seveda sedaj je ljudstvo bolj izobraženo, mora tudi kaka izjema biti, — Kako se je ta neumna tožba stekla, glej zadej med domačimi rečmi. Iz Kostanjevice se nam sporoča. Proti koncu zadnjega leta se je zgodila tukaj jako žalostna reČ, ki kaže, kako kruti eo nekteri ljudje. Dva lovska varuha gosp. Gača sta šla v goro nad Kostanjevico. Sreôeta ju dva brata, ki neseta vsak svojega zajca. Začne se prepir, ker za-sačenfl nočeta oddati ubitih živali in orožja. Varuh K., iz Malnic doma, zgrabi Bvoj veliki lovski nož ter odseka roko enemu iz med onih bratov, bivšemu svojemu prijatelju in sodrugu pri prepovedanem lovu. Ljudem se krutež gnjusi tako, da se mu kar izogibljejo. Đomtiča vesti. (Za vinorejeko šolo v Grmu) je deželni zbor dovolil potrebne vsote za popravljanja poslopja, za nakup vinograda, gospodarskega orodja in živine. (Deželno podporo) v znesku 300 gld, za premiranje lepe govedi v letu 1887. dovolil je deželni zbor na prošnjo si. odbora o. kr. kmetijske družbe. Glavni odbor porabil bode to podporo /a okrajno živinsko razstavo v Bohinju in pa ob priliki pokrajinske živinske razstave v Metliki. Za zadojo razstavo prosil je glavni odbor izdatue podpore pri c, kr, kmetijskem ministerstvu. Naj bi se takrat v Metliki priredila tudi razstava kmetijska, kakoršna je bila že y Krškem in Novem mestu. (Katoliška družba) rokodelskih pomočnikov si dobiva vedno več blazih dobrotnikov, ki jfi podpirajo z velikodušnimi darovi. Bog jim plati stoterno I Rokodelski pomočniki bodo pa brez dvoma kazali s svojo vrlostjo, da so bili mili darovi dobro obrnjeni. — Darovali so : Gospića Ivana Zakotaik 5 gold., gospod Anton Žlogar, mestni kaplan, 2 gld. 50 kr., g. Josip Marn, profesor, 5 gld., gospod Avg. Ščinkovec, kaplan (zopet) 1 gld., neimenovan 10 gld., g. Anton Kusljan, podobar, 2 gld,, g. Anton Smidovnik, kaplan, 12 gld. Dr. J. Marinko. (t Umrla) je 11. t. m. Marija Oblak, gospa tu obSe znanega trgovca in posestnika v Smihelu pri Novemraestu. Naj v miru počival (Preteèeno let« je umrlo) v Novo-mestu 63 oseb, od teh 30 možkega, 33 ženskega Bpoia. Poročenih bilo je 13 parov. Rodilo pa se je 46 otrok, in sicer 22 dečkov 24 deklic. (H krstu) je nesla pred nekaj dnevi občinska babica na Prevojih — fare Brske — novorojenega dečka. Ker je bilo mrzlo, tiščala je dobro zavitega otroka k sebi, a ko pride v cerkev, in bi se bil imel pričeti cerkveni obred, bil je otrok mrtev. ZdravniSko preiakavanje je pokazalo, da se je novorojenec zadušil, in babica 86 bo imela pred sodnijo zagovarjati. (Odbor metliške poddružnice c. fcr. kmetij ake družbe) imel je sejo dno 14. decembra popoludae v Metliki. Zborovanja pod predsedstvom gosp. poddriižničnega predsednika župnika Schweigerja udeležili eo se odborniki gg.: dekan Ales iz Semiča, notar Štajer in posestnik Navratil, oba iz Metlike. Razun imenovanih odbornikov udeležili so ne seje mnogi drugi udje in pa gosti sosednje Hrvatske. Navzoč je bil tudi tajnik c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani g. Pire. Izmed sklepov jako živahne razprave nam je omenjati, da je poddružnica sklenila prirediti prvo nedeljo po av. Jerneju veliko tombolo pri Treh farah v korist poddrui-nici, drugi dan pa s pomočjo državne iti deželne podpore govejo razstay» v Metliki. To poročilo o metliški poddružnici naj bode v spodbudo drugim dolenjskim poddružuicam, posebno leskovški. (Pošta iz Krškega v Novoraesto) ne bode menda v bodoče več dvakrat na dan vozila. Škoda! Naj bi pa sla vožnja čez Rako in Belo cerkev v Novomeeto. (Pbsojilnica) v Krskem ima občni zbor v nedeljo, 23. t. m. v šolskem poslopji. Obravnavalo se bo; 1. račun za leto 1886.; o izstopu 4 udov; 3. volitev načelnikov; 4. volitev preglednikov; 5. predlogi. Vsi drustveniki so povabljeni. Začetek ob 10. uri dopoludne. (V Kostanjevici) so osnovali strelske večere in snujejo tudi bralno druHvo. (Prostovoljna požarna bramba v Mokronogu) priredi na praznik 2. februarja 1887. 1. v prostorih gostilnice g. Jan. Šašelj-a v druStveno korist tombolo z plesnim venčekom. (V bralnem društvu Krškem) so zdaj prav vrli odborniki, namreč gg. dr. Mencinger, (predsednik), Klein, (podpredsednik in tajnik), Šešek, (blagajnik) in gg. Ferk in Parma, ki bodo skrbeli za obilo berila, za petje in godbo. Zadnji dan lanskega leta je bila ▼ tem društvu lepa veselica, pri kateri so godci kaj dobro godli, a tudi pevci miČno zapeli. (Iz Ribnice.) Pravda o coprniji je končana. Deiak, kije trdil, da gaje copernica vodila proti Gotenici, dobil je zaradi obrekovanja 2 meseca zapora, dekle pa, ki je menda jezna, da se z ono vred, katero je kot coprnico proglasila, omožiti ne more, 8 dnij zapora. Obsojeni dečak je pred odhodom v Gotenico 5 fra-keljnov žganja izpil. (Učen mož.) Na zadnjem sejmu v Novem mestu ja zglihal mož za korya za 103 gid. pa je znal tako dobro Šteti, daje odštel za ^bajsa" 105 gld. Ponudil mu je nekdo za njegovega 29 gld. ali on ga je dal za 27 gld. Tako se nam pripoveduje. Ako je temu res tako^ je bií pač učena glava. To bi bil nov dokaz, kako potrebno je, da se otroci pošiljajo v šolo, ter učč računstvu! Čeaar se Janezek ni naučil, tega Janez ne zna, ostane vedno resnično. Razue vesti» * (Kaj znajo židje!) Abrahamovoi so že skoraj vao Galicijo spravili v svojo oblast, kajti nekako tri četrt vsega ondotnega zemljišča je v njih pesti. In tega je zraveu židovske prekaojenosti iu brezveataoati kriv — š n o p s. Kako to ? Nekdo, ki pozna razmere po Gališkam, stvar takode pojasnaje: Zamazan žid pride v krščansko vaa. Nima drnzega, kot mavho 6ez ramo in par goldinarjev v žepa. V najem vzame žganjarijo. Lahkomiselni kmet gre pokušat, kako robo toëi novi kramar, gré zopet in zopet — Židu nosi svoje krajcarje. Denarjev «manjka, a Žid dá žganja tudi za vse drugo, kar ima kaj vrednosti. Kmet prinese nekoliko žita, ia dobi zanj dnopaa. Prinese kokos — tudi ta je židn vseô. Za kokošjo pride na vrsto tele, za teletom krava — vae za šnopa ! Abrahamov sin svojo „paleoko'' le ponuja in ponnja, kmet pa pije in pije —na kredo. Žid tirja — kmet ma zastavi žetev na njivi. Pride jesen, mesto lastnik» žanje žid. Čez zimo kmet nima živeža zia družico; o, Žid rad poatrežo, vsega mu rad dá, a zastaviti mora njivo. Ubogi kris^an, si že zgubljen! PlaSati ne more, Žid mu vzame njivo, kmalo na to hieo — in vae posestvo kmetovo pride v židovaka roke. A žid je usmiljen, pusti ga na zemljiaču — a kmet je sedaj trpin, je Židov tlaian: zanj dela, zanj ae poti — in strada zraven, vae zvitemn židu v koriat! — Tako nekako se povsod godi, kjer aenaaeližid: iz beraia hebrejca postane laatnik, gospod; iz lastnika kmetovalca pa berać! Goijé naáema alovenakemu dobrosrčnemu Ijad-stvu, ako se med nje naseli žid v kaj većjem številn. Poskušajo že, in v Ljubljani in drngej po deželi jih je več in več. * (JRoparji) v c. kr. avstrijski armadi s» tako izredna prikazen, da je človek akoraj na more verjeti in vendar se nahajajo. Ravnokar beremo, da ae je to hudodelstvo, ki je pri vojaku, ki ima pravico orožje nositi, se tem huje kazujivo, jako razširilo v 9. ha-zarakom polku, ki ima v Šopronji avojo posadko. Posamični oddelki tega polka so razdeljeni po vaseh. Ker je vojakom menda preveč časa oatajalo, ieli so ai ga s tem kratiti, da so posamične popotnike in druge Dftpadalî, ter jim denar in dragocenosti pobirali. Da taka rci ne ostane prikrita, ume se samo po sebi in tndi huzarji 8Í niso dolgo na ta način dolgega ćasa preganjali. ZapoTednistvo 5. vojnega kora v Buda-peětu dolcřilo je hitro sodbo za vsakega hnzarja, kteremn bi ae dokasalo hudodelstvo ropa. Drug tak žalosten alcčaj v vojaškem stanu pojavil se je minulo soboto v Lincn, Pijonir Andrej Schsffer prišel je zvečer med i», in 10. uro v trstiko Hoehalatter, ki je pijo-nirski vojasoici ravno nasproti. Ker je bila gospa sama notri, jo je pijoHir nmoril in oropa). Viel je fltiri goldinarje dtnarja. Ta pride na konopee. Vojak nanireć, ki z ropom ali roparskim amorom omadeioje iastno eeflartiko obleko, se najprvo iz e. kr. vojske izbacne — potem pa obesi. Vešali ao sicer za vojaka srnmotna, ali postavljena so le za sramotna hudodelstva. Ce ae pa ta pr. vojak v svojem stanu proti vojaškim postavam za smrt pregreši, ga pa ne obesijo, temveč ga Tstrelé. Toliko je razločka med vojaško .™rtno kaznijo in ono navadnega velikega hudodelpa, ki je po človeških postavah zgobil pravico do življenja. SmeSnica. Resnična Bmesuioa, ki ae je pripetila n e k da „8ve rear j u' tobaka. * Šel sem na Hrovasko po tobak. Napolnil sem z njim celi meh, v katerem se moka iz lulina nosi. Srečno «cm jim ušel na meji in mislil sem, da sem sedaj varen- Aii ni dobro prerano veseliti se- Bilojc po letu in meni vroče, da hi se lahko skuhal. Šel sem počasi po cesti naprej, ali kar mi spak prinese leblajtarja nasproti. Kaj boš zdaj počel, Lovrene, ai mislim? Ne bi bilo dobro, da te vlovi. Ali kam naj bi ntekel, kam se bi skril? Ako bi zaČei bežati, bi na me streljal. Ali Bog pomaga Človeku v nadlogi. Domislim se, da imam meh pri sebi. Bom ae pa napravil, kakor da bi moko iz mlina nosil, si mislim. Začel sem prav počasi, jako cpognjeno iti. kakor da nesel nekaj prav težkega, LebJajtar ni bil več daleč, ker sem zelo počasi Bel. Zdajci je pri roeni. Pogleda me ojstro in me vpraša, kaj nosim v mehu. „Hm, malo tobaka si nosim, gospod, malo tobaka," rečem mn jaz, „Tobaka? Mrha zlodejava, kaj lažeš, kaj misliš da sem jaz tvoj osel! Se lodes-li iz poltenih ljudi norčeval? Jaz ti bodem pokayal, ti potcpub ti," zakričal je nad menoj, ves radeč od jeze in ,plesk', pripeljal _mi je tako debelo, da sem preccj Benedke videl. Šc zdaj mi po »bu zvoni „To iitiaš za plačilo, krota," zadri m je in odèel jezno po stranski poti. Tako sem z rcsnico rešil dragi tobaček. Lotafiisks sreške. Trst 31. decembra 7 21 56 31 10 Gradec 8. januarja 52 89 6 78 50 Xaznaiiilo. PoHojilnieá v Úrnomlji, rogistrovanà zadruga z neo-mcjojio íBTesio ima SO januarja t, 1. ob 3. uri popoldne v îobi poBojslnice sïo] tedni občni zbor k na^lediiim dnOTniin rtdom: 1. PornÈiIrt ramatelja o deloTanji posojilnic«. 2. Poročilo o roííuiiu za ;88C in uklepi o razdelitvi iiategft dobíĚka 3. Voliřev nařelfitva, rsřunskega pregledovaloa in oje-goTega namestnika, i. Prememba fiTavil. Vse druJtvenike k udeltžitvi rljudno vabi Načflistvo. Ďrnomelj, dná L!, januarju 18S7. [6] Žitna cena v Novem mestu 10. januarja 1887, Domače plenice ciernik 2 gld. 30 kr,, Debelače (koruze) 1 gid. 40 kr., Sorsiee 1 gld. 90 kr., Eíi 1 gld. 60 kr., Jcčnjena 1 gld. 50 kr., Ajde 1 gld. 20 kr., Ovsa 80 kr., Krompirja 1 gld._ ZahvnltL PrecasHtl gospcd dtikfír Anton AleS je blagovolil tukaj-snej Solstej bukvarni 46 knjig podariti. PodpÎBMii se tedaj 7ft zdatno davilo tu jamo iHhvaljnje, dolsko vodstvo v Seotlču, dnà 10. jan, 1887, Matija Bartel. i Mlaflí fflizarsli pomapc ali pa dćbbec M 14 do 16 let star se sprejme pri Josef Peífltier-ju, [7] miiarju t Črnomlju. V tresacu decembru v Novomesto vraétjjočs s« pisma : Friedrich .Jazbec, Triest (2) — Jože Stariha, Semič — Janez Gorse — Apolonija Jerman — Lecko Rogel, Keudeg — Jože Hrovatič, K. Gradiška — Dako Beba, Zagreb — Franz tlrovat, Zagreb — Una Vodopivc. St. Wolfgang — FranEÍska Weiss, Karlovce — Franz Jainnik, Laibach — AI. Lolbar, Jaška. Najetareje Ijndsko zdravilo je 1 kr. konc. cvet za ude" oljĚa mauo K Imenom Klosterneuburger Giftfiuid, preíshřitio v kemiètieon laboratoriju ift ïdrnTftvero policijske preiakaTfl, ter je prodaja zftvarovaua po c kr. koncesiji, in po proto-koUmni tvrdki. iBti je jit) Rvoji iiraviJni in ukrbnî Beetavi in napravi, kakor tudi po Hvojftn in-vretii«]!! rspřliti injjbolj rriJiubJieno in ruíSiriřco řdraviio. Th cvít je rilliii In n«