NAŠIM MAH IL-A M teta 1975 je bilo za božje ljudstvo sveto leto, za eelotno človeštvo pa je bilo mednanodno leto žena. Ves svetovni tisk je dajal povdarek ženi, razpravljal o enakopravnosti žene, o enakovrednosti žene, o vlogi žene ter o njenem doprinosu današnjemu svetu. Vršila so se razna zborovanja,, konference itd.. Tudi Cerkev se je pridružila tem akcijam in se vključila v mednarodno leto žene s priznanjem .Američanke A. S. Setonove, žene, matere, vdove in redovnice za svetnico. Na ta način je Cerkev ('poleg drugih akcij) počastila mednarodno leto žene. Poslanstvo žene je napisano že na prvih straneh svetega pisma,: Prva žena Eva bo možu Adamu za družico. Po njenem grehu je Bog obudil drugo, boljšo Evo - Marijo Brezmadežno. Ona je spočela in rodila Odrešenika, ki bo Emanuel - Bog z nami. On bo osvobodil človeka od greha. Z božjim Sinom Jezusom Kristusom se je velikodušno postavila v službo odrešenja človeka. Krščanske matere imajo vzor, kakšna naj bo žena, v Mariji. Marija je bil? zazrta v Boga in z Bogom v stalnem stiku po molitvi. Od tu je črpala modrost za odnose s svetom. Podobno tudi verna žena v preteklosti in danes. Tudi naše matere imajo in so imele zgled žene v Materi božji. Od tu njihova, modrost in poštenost, od tu delo, trplje-nje in žrtev za otroke z družino, od tod njihova ljubezen do otrok. Od tod tudi njih žel ja,da se kdo od njenih otrok posveti duhovništvu. Bliža se Božič, spominski dan rojstva Božjega Sina iz Device Marije. Ob tem prazniku družine po večamo to številko ISKER našim dragim materam, požrtvovalnim, nesebičnim, ki so pozabljajo nase in še pozabljajo. Tako jih hočemo po svojih močeh počastiti v mednarodnem letu žene. Odgovorni urednik -H- SLOVENSKI VELIKANI O MATERI Zdaj hodim na to svojo sveto Lož jo pot, kadar mi je težko pri srcu. Tudi nocoj o mati, ob> tej uri„ko se» se vse noči razgrnile nad menoj, prihajam k tebi: daj mi tolažbe in svoj' blagoslov, da mi kmalu zasije tista nebeška zarja, ki sva jo upala v trpljenju. ClvBn, Cankar) Zdi se mi, da je za človeka ena. sama ženska, ki ga ne vara v svoji ljubeči - mati. {Franoe Beyk) Mati je dar božje dobrote. Vse druge je treba najti, privabiti in obdržati. Matere pa ni treba klicati... (Stanko C gfikar ) Materin blagoslov je najlepši in najsvetejši za božjim blagoslovom. (Ksaver Meško) Odpusti mi, če sem ti kdaj k večeru življenje žalostil s strastjo uporno, iz dnih viharnih k tebi gnan v nemiru. (Igo G-rud en) Od veselja na veselje greš, niti ne vidiš, niti ne veš, Kaj: se pravi: mater imeti. (S» Sardenko) V mo—jiem srcu je zdaj materina podoba - lepota in blagost, kakor je nikoli nikjer nisem videl, in ki jo bodo živo ugledale žele moje umirajoče oči. (Ivan- Cankar) RAZMIŠLJANJE OB BOŽIČU Zvon,polnočni zvon odmeva po vsem svetu in naznanja,da se mam je rodil Odrešenik. "Mir ljudem,ki so blage volje" pojejo vetrovi,mir vsemu, kar je živega na zemlji,kajti danes je Gospodova noč:noč veselja in radosti,noč,ko se je izpolnila tisočletna obljuba dana našima staršema ob izgonu iz raja;danes je noč skozi katero bo prisvetil svetal dan,ožarjen od vzhajajočega sonca. Gospod ga je blagoslovil in posvetil. Vesel in veličasten je za nas ta dan,ki ga praznujemo v krogu domačih - zbrani okrog jaslic. Toda prav ta noč,ko sedimo ob jaslicah in v veselju prepevamo,pijemo toplo kuhano vino in pričakujemo polnočnice; prav to noč mnogi ne vedo za veselje,za ugodje in Božič .Mil jom in miljoni mater bedijo ob živih jaslicah,opazujejo svoj dete in premišljujejo,kaj bi mu drugi dan dale jesti.Miljoni in miljoni ljudi trepetajo od mraza in lakote,ker smo jih mi v svojem pričakovanju in vaselju pozabili.-'odorasti otroci,ki niso spoznali,kaj se pravi imeti srečno mladost,strmijo v svet z velikim vprašajem v očeh:"Zakaj se mi ne moremo igrati siti, zakaj se tudi mi ne moremo veseliti ob jaslicah?" Pa niso samo afriški in azijski prebivalci tisti,ki se čutijo ogoljufane,zapostavijene.Mnogo bljiže so tisti,ki trpijo zaradi osamijenosti,starosti ali bolezni.Morda se sami niti ne zavedamo,da je naš sosed bolan,da ga ta večer ne bo nihče obiskal,da bo v mrzli sobi s tesnobo v srcu poslušal polnočni zvon,ki drugim prinaša radost in veselje, njemu pa napolni srce z žalostjo in grenkobo. Morda živi v našem kraju onemogel invalid,ki nima niko -g'ar,da bi ga peljal v cerkev;nesrečen in hrepeneč se bo oziral proti zvoniku,ker ga ne bo grela toplota jaslic. Pravi kristjani želimo in hočemo,da bi bili vsi ljudje srečni.Saj to ni naša zamisel.Neskončno dobrotljivi Bog je poslal to noč svojega Sina na svet ,da bi ga odrešil s svojo krvjo in s trplenjem.Če je Bog nas tako ljubil ,da je poslal svojega edinega sina na svet ,da bi nas odrešil,smo tudi mi dolžni ljubiti in pomagati bljižngemu.Saj je v našo naravo položil zakon ,da delamo dobro - kar nas osrečuje,nasprotno pa nas zavračanje dobrega dela nesrečne. ''Kako lepo je tamkaj,kjer se bratje ljubijo,žive vsi srečni skupaj življenje blaženo...",pravi neka pesem.Ce hočemo ljubiti ,nas bo tudi Novorojeni priznal za svoje brate in nas ljubil. Zamislimo se ,ko bomo stali poleg jaslic,v. soju drobnih lučic in peli pesem: "Sveta noč,blažena noč...",zamislimo se in podarimo svoja srca Detetu,da nas bo v svoji ljubezni blagoslovilo,da bomo v sebi čutili angelski pozdrav: "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem,ki so Bogu po volji!" Vsem našim bralcem želimo doživete Božične praznike, da bi vam Novorojeno Dete noklonilo obilo miru v NOVEM LETU 1976! Urednika POtOVOR NA PARASI št. III. Štirih stvari de no potrebujog ; vesla, krmila, sidra in vetra? Zr vračaš kompas, ker ti zadostuje jo zvezde. TIocos zemljevida, kor nosiš v prsih prihodnost Jaz pa so vendar bo.j im oblakov, na visokih valovih me je strah brodoloma. Nekje me caka pristan. Tam bi se rad srečal s teboj, čeprav bova priplula vanj iz različnih vetrov. Pesimist PSALMI NA ASFALTI) I « Sredi izpusnihjblinov in olnih madežev, mod hrupom popevk in reklamnih plakatov ti podarjam preišče ovenelih cvetov. Ožgalo jih je sonce v dnevu brez senco in roso Vzorni ta šopek umrle lepote, daj mu življenja in vode in sence in tvoje dobroto. II Broz darila sem stopil v tvojo svetišče, brez misli in nasmeha na ustih. V oči som si nasul reklam, tranzistor som utaknil v ušesa, možgane som spral s številkami in srce utišal s sanjami. Prišel som, ker je nekje v duši še spomin na da i, ko sva se nrvič srečala in si mo objel tako tesno, da som začutil utrip tvojega srca. Pesimist S- I E ? E S " ROV V?ČER Spot prihaja Silvestrovo in z njim novo leto, za katero ne vem kaj mi bo prineslo. Takoj, ko se spomnim besede Silvestrovo, me strese, kajti spomnim se na tiste večere, ko sem jih sam preživel v nričakovanju Novega leta, v pričakovanju nečesa silno lepega, v hrepenenju po tistem, ki ni nikdar prišlo. Vedno sem upal:"Letos bo drugače! Letos si bom dobil družbo, v kateri bom lepo in slovesno dočakal Novo leto!" Vendar ni bilo nikoli tako; leto za letom sem ostajal sam, potikal som se okrog, iskal tisto, kar bi mi nekaj dalo, kar bi..., saj končno sam no vem kaj! Lansko leto sem enako preživel silvestrski večer. Sam, osamljen, zagrenjen. Smejal sem se, ker so se drugi smejali in... nisem imel nič. In veste, takrat, ko pade grenkoba na človeka., takrat pride na dan ne. jrazličnc j se stvari, spoznanja in spomini, da tudi spomini! Sedel sem v kotu pred televizijo, ki je bila prižgana in topo zrl predse - v pod. Prod mano jč drselo loto čisto počasi, od grenkobe in bednosti prejšnjega silvestrovanja, pa tja do ure, ko sem sedel v kotu. Počasi je šel film mimo mojih oči,, tako kot hodi pretepen pes po cesti. In oglasila sc je vest, ki je začela delati obrabam tega leta, ki se je iztekalo. Spregovorila je z ostudnim glasom:"Kaj vse si mi obljubljaj pred letom dni, ko sva delala letne račune! Govoril si mi o načrtih, o čisto novera življenju, o ljubezni, ki jo nameravan živeti! Kaj ti je ostalo sedaj, fant, povej kaj! Kje je kaj izpolnjenega? Rekel si mis-Vidcla boš, čisto drug človek bora, ne boš me prepoznala.!- Besede, besede,besede... 0 ljubezni si mi pripovedoval z žarečimi očmi, kako boš ljubil, si pravil. Kje so sedaj tvoje obljube ? Izpolnil jih nisi, kaj sedaj? Tako kot si počasi izgubljal vero - zaupanje v ljudi, tako si bil naenkrat razočaran v ljubezni, tako je šlo tvoje leto« Izkoristil ga nisi! Hočeš, da ti še naštevam? Hočeš,, da ti naštejem vse tiste dneve, v katerih nisi vedel, ali naj živiš, ali Ere?' Hočeš, da ti povem vse tisto o katerem si sanjal in nič storil?" Težko mi je bilo pri srcu, ko sem jo poslušal- staro znanko, pa saj ji tudi nisem imel kaj povedati. Pogreznil sem se v molk, v tišino, ki je ostala, v duši po govoru vesti. Vest je rekla;"Obtožujem te!" Najbolj pa meje bolelo te, da mi je rekla, da nisem znal in še vedno ne znam ljubiti. Saj sem vendar poskusil, a kaj, ko jo šlo vse po zlu... Razočaranje doživiš, bridko razočaranje, ki te potlači'.do tal in na tleh ne veš, kaj bi storil. Veš da si na tleh, sam, pobit, gol, umazan, veš, da moraš naprej, vstati, oditi, živeti, ljubiti, a žal ne moreš takoj vsega tega storiti. KO pa storiš, nisi močen, bogatejši si za izkušnjo, slabši za padec! Ljudje pa te takrat ne vidijo, mimo tebe hodijo, ko, da te ni. Vse moraš sam storiti! Ko to narediš, nočeš več rasti in takrat te ljudje ne razumejo, ko jim rečeš, da jim nočeš več dati srca na mizo,da bi ti ga še enkrat opljuvali. IN snet ostaneš sam, to pot z novim, grenkim spoznanjem... Toda vest nc priznala trga, hoče samo to, da nada- ljuješ, greš naprej, ustrajao, pa četudi se ti vse lomi... in takrat odpoveš! Ne, vsega, nočeš dati, nekaj hočeš tudi sam imeti, zase! Drugim daš vse razen tistega, najdragocenejšega naklada na dnu srca, ki je samo zate in morda še za... Odbilo je polnoč, voščili smo si vse "naj naj" in potem odšli,, vsak po svoje. 3am pri sebi sem mislil, da ne bom delal nobenih načrtov za loto, ki mi je ležalo pred nogami. Toda v meni so je oglasil glas, ki sili vse ljudi, da hodijo naprej, se bijejo , padajo, vsta.jajo in ...Rekel mi je samo:"Pojdi, primi življenje za oba rogova in bij se z n-im, če tudi ...!" o o o Tu som gF prekinil, kajti nisem gr hotel poslušati, vedel sem, kaj mi ho povedal! Sedaj sem tu, kmalu ho spot silvestrski večer. Tudi lotos bom delal bilanco, tudi lotos... Vseeno pa upam, da bom lotos, na silvestrski večer, ob- polnoči, srečal ljubezen, Srčno in Mir. Verujem v to in takrat, ko bom Ljubezen pogledal naravnost v njeno lope oči, ji bom rekel :11 ICr, j sedaj, povej ni, kako, naj hodim, povoj mi da som to ros srečal in te vzljubil!" Z UT A POD K Pl r Z E M Iz ust je privrel dih, spoznanje ;"Ljubi S" Kako Gospod, kako? "Ljubi, ljubi, ljubi!" Tiste oči, ki govore o modrini Jadrana? Tisti pogled, ki pripoveduje o neizpolnjenem hrepenenju? Tiste lase, ki so kot pšenično morje upanja? "Samo to, fant z velikimi upi na prihodnost? Samo to?" Ne,, nc, saj bi rad voč, a kaj, ko... "No povej!" Veš, trd si, neizprosen v svojci usmiljenju! Hočeš vse, ali ne sprašuješ preveč? "Kaj ni, fant z upanjem v očeh, rdeča kot kri vsrka prava, velika, ljubezen, ki nikoli no sprašuje: Zakaj? ! Kaj no veš, da ljubezen da svoje srce na mesarsko mizo?" Molčim, Gospod, 1« jti prevečkrat sem mesar. Ampak, Gosood, vseeno bi rad ljubil! CARPITI BOŽIČ OTROKA,' OĐBASIE$A„ OSTARELEGA Leto se počasi nagiba k koncu in približuje se nam naj— lepši in najbolj domač praznik, rojsni dan našega Odrešenika in Gospoda Jezusa Kristusa - Božič. Koliko nam pove beseda. Božič? Vsem krščanskim ljudem ob misli na to lepo besedo postane toplo pri srcu, srce napolni tista neznana, milina,. Otrok še ne ve, da se je na ta dan pred mnogimi, mnogimi leti rodil naš Odrešenik. Za otroka je to le čas, ko se bo naredilo božično drevesce, čas, ko bod-o doma postavljali jaslice, v katerih bo občudoval lepe pastirčke in ovce, ki se pasejo okoli razsvetljenega hlevčka. Za otroka je to le hlevček, v katerem leži nek otrok, okoli katerega stojijo pobožni ljudje in držijo sklenjene roke. No ve, doga predstavlja ta drobna stvarca, ki nebogljeno leži v jaslih, komaj malo povita, toda z nasmeškom na licih. Toda tudi otrok kmalu predre v to skrivnost, kmalu tudi ve, kdo je otrok v jaslih, ve, da se je takrat rodil Bog. Toda on ne razume veliko. Za njega je božič le zunanjost, le praznik, ob katerem bo domača. družina zbrana ob jaslicah. Za odraslega, človeka pa. je Božič veliko, neizmerno več. Božič je najlepši in najtoplejši praznik v letu. Ljudje so zbrani v krogu domače družine, molijo, ali pa se pogovarjajo o največjem trenutku človeške zgodovine, o rojstvu Boga, ki nas je odrešil. Ljudje pa so zbrani v topli izbi, polni notranjega veselja, sladkega nemira ob pogledu na. dete v jaslicah. Vsa družina je tam zbrana. Od na.jmanjšega, ki ničesar še ne razume, pa do starih ljudi, ki utrujeni sedijo ob topli peči. Najbolje in največ pa pomeni Božič človeku, ki je že star in onemogel, ki že stoji na pragu smrti. Gleda v jaslice in premišljuje: Koliko Božičev je že preživel takole! Leto za letom, vedno na istem kraju, pa vendar vsako leto drugače, vsako leto znova, vsakič se je v njegovi duši nekaj spremenilo. Toda mogoče je letos to njegov zadnji Božič. Morda zadnjič takole sedi in gleda v obličje Deteta. Ob misli na to mu iz utrujenega očesa zdrsne solza in spolzi po uvelem in zgaranem licu. Toda istočasno pa je vesel in srečen. Čez eno leto morda, ne bo več takole praznoval Božič, praznoval ga bo ob Njem, ki ga sedaj v tem drobnem kipcu gloda. Z nasmeškom na licu ozre na razigrano otročrd okoli sebe. Bog ve, koliko Božičev bodo še praznovali, a vendar vsakega lepše vsakič bolj doživeto.In čez toliko let bodo morda, spet takole sedeli ob jaslicah, in se ozirali v svojo preteklost in prihodnost, ki se bo kmalu iztekla. Da, najbolj je blizu Bom ta starček. Ve, da bo njegova sveča kmalu dogorela in zato mu pomeni Božič srečrnje z Bogom, ki ga je poslal nasvet in ga spet kliče k sebi, kjer bo užival božične skrivnosti ob Njem, ki je svetu dal Božič, ob Njem, ki nam je odprl vrata v nebesa ravno z Božičem, tem nailepšim in najbolj domačim praznikom. SAWY2R SREČANJE Sreča.l sem Bo'"p; v lepi gotski cerkvi. . . v mogočnem srednjeveškem mestu... v vrvežu napredka modernega sveta... Srečal sem Ga; v morju množice, ki je hitela po ulicah med stenami hiš... na vseh nasmejanih obrazih mimohitečih... na srkrhljenih obrazih ubogih in zapostavi jenih... Srečal sem Ga; v očeh nedolžnega otroka... daleč stran od vsega hrane in trušča... na cvetočih poljanah žolšč... Srečal sera Ga; v petju drevesnih krošenj... v mrzlih viharjih visokih gorah.... z očesnim obsegom zahajajočega sonca... Srečal sem Ga; kopajoč se, v mirno tekoči vodi reke... poteč se v potu sončnega, se venja... v poštenem delu poštene delovne osebnosti... Srečal sem Gaf v ustvaritvah zemljskega bitja... povsod tam,kjer je ljubezen, življenje... LOKOPOLIS Zvon 30 oddal poslednji ukaz. Pokorno smo sklonili tilnike in strmeli v prstene vrata, da bi videli hram, kjer jo prostor tudi za nas. Se par dni bom nosil upanje v srcu, ker slutim konec hladno jeseni. Prej ali slej bo prišel Božic in zbrali sc bomo iz vseh vetrov v domaci izbi okro.ff popru jene mizo. Takrat nam bo toplo in v srcu bomo nosili spomine na. dol po pot, na snežno meteže in mračno me pic. Takrat se bomo ob jaslicah otroško čudili, kako hitro jo oolopcl vihar in kako nemočno se jo umaknil mraz. Ti in oče in oče tvojeva očeta in jaz bomo vzeli v roko čašo in nazdravili večni pomladi. PESIMIST SKOZI O K U O Zamišljeno sedim v sobi, do»led pa mi tava skozi okno, k_ ni bilo že ne vem koliko orsa, umito. 1'Tebo je jasno in cisto,0 onrano od jutranje nevihte. Oddaljeni hribi so pokriti s sne»om ,lei se proti dolini mesa v limesto blato. Gesta ie nolna luž, v majhnih potočkih se izteka jo po mehkem blatu v rjavo vodo potoka kraj ceste. Ljudi ni na cesti, le tu in tam se v hitrih, korakih nojevi kak osamel nesec,z dežnikom v roki in kmalu izgine ze hišni vogal. Poriedam v list, ki lezi pred m- no ne. mizi. Je cisto bel kot bi bil nedolžen. Tako težko m j dem izraz, stvek, ki bi bil vreden, d.a ra umaže. Pogled se mi unre v knjižne police polne starih in novejših lenii», da. se piskave desko šibijo nod težo, v katerih je nakoniceno neskončno literarno bogastvo. Tedaj začnem nremislnevati o trudu, ki je bil vložen v te knjipe. Vsak avtor so je trudil, da bi nam cim bolje in razumljiveje razložil svoje misli. M ni na se ne ljubi brati teh knji», ker še nisem snoznal njihovega bogastva. Sina. zašklcneta od sunka burje in me zdrami. ■" tistem hinu me spreleti, kakor daljna, nerazumljiva bojazen. Nisem mislil voč kaj jo okoli mene; zazrl sem se v notranjost. Zakaj jo noslikana samo s tistimi temnimi barvami, od sivo do orno? Zato, kor je trpljenje crna, nespremenljiva in neuromagl*Iva. usoda. Nikjer nisem videl obrazov, ki bi imeli tisto črno znamenje na čelu. Tvoje oko je kakor začarano; namesto da bi videlo celo nodobo, kakor jo svetla in temna, vidi samo njeno mrzlo sonco. Otroka vidiš, kadar joka; če so smeje, se no ozreš nanj; zaljubljenca vidiš, kadar je izkrvavel v ljubezni; dokler jc vrisk.'1 »a nisi pognal; starca, ki mu jo bil zadnji vzdih obenem zadnje truljenje, si pokrižal po čelu, ustih in prsih; njega pa, ki jc doživel smehlja jo, še poškropil nisi. Svojega brata, si ogrnil 3 črnim plaščem in si zaklical :"Olejtc,človek!“ Sladkost st resti je stisnila, srce. Iztegnil si roke in šo si sc z trudil t>od tezo bolečine - trpljenja. Blagoslovljeno trpi on .jo, blagoslovi j eno za paradiž ! Blagoslovljen trud, blagoslovljen za. obilno plačilo! Ustaviš sc na «-ori t-rolenja tik pod vrhom, nanj na no stopiš, de bi užival veselje zmage. Nočeš pogledati okrov sobe - v sebe, ker sc bojiš, bojiš se uživati v nravem vesolju, "iedsš samo "skozi okno". ■Tomažič Jožo IZFOVEDI Zagrnil me je mrak, izgubil sem najdražje. Srcé se v meni je sklonilo, da bi zaplakalo v grenkobi. Že zavesa biserov v očeh se v soncu je bleščala, a jaz sem se zaprl, zatrl luč v očeh in trpel ,trpel v samoti. Vzplamenel je plamen v srcu tiho tleči in žgal in žgal neznosno, a solza ni kanila v srce. Stal sem pred leboj, molče so misli mi blodile, oči strmele nemo v strop; v srcu pa nenadoma zavel, zavel je veter blagi. In luč zagledal sem, strmel nad tvojo sem tolažbo, tolažbo brez besed mi dano. L.H. Zaplavala je moja barka po cvetju v vetru valujočem, svetloba tiha morje je umirila. Noč ,tema in temna zvezda izgine ob zelenem dnevu; morska riba, lastovka igriva --tiho je v gorskih stenah! Srce se hoče nabiti do zadnje moči, moja pljuča želijo dihati do zadnje kaplje krvi, moj duh hoče objeti svet do zadnje stvari. A jaz strmim in čakam, da ugasnejo moje oči. • —»—— — - Srce neznani ti'sodnik, zakaj obsojaš, ko krivde ne vem, zakaj raziskuješ rane, ki jih ne poznam? Sedaj ni več miru, in rane skelijo pekoče, oh,zakaj si razgalilo v meni resnico, ki boli!? OČI GOVORIJO Doma smo imeli navado, da smo se otroci pozimi, ob večerih zbirali okrog očeta, ki nam je bral pravljice, ko smo odraš -čali pa tudi resnejše knjige. Nekoč smo prišli domov iz šole zelo pozno, oče je že se -del za mizo s knjigo v roki. Imel je Cankarjeve " Črtice ". Spominjam se, da je rekel: "Otroci, sedaj bomo pa tiho poslu -šali!" In potem je prebral" Sveto obhajilo". Morda sestri in brat takrat niso nič občutili, a sam vem, da sem bil pretresen. Takrat se je pričelo moje prvo srečanje s Cankarjem. Ko mi je oče takrat pokazal sliko našega največjega pisatelja, sem bil začuden; nisem velel, zakaj ima Cankar tako žalostne oči. Potem nisem dolgo nič bral, a vedno so mi stopile pred oči pisateljeve žalostne, zasanjane oči, če sem le pomislil na ime Cankar. Sel sem v šolo, prišel v SVS,labvo rečem, tu sem šele spoznal Cankarjevo podobo. Bral sem ga veliko, a pravega razumevanja še nisem našel. Ugotovil sem nekaj: Če hočeš Cankarja poznati, ga mo -raš doživeti, moraš doživeti vsaj delček tistega, kar je on doživel kot otrok, študent, pa tudi kot zrel človek. Če hočem iz srca napisati kaj občutim, ko gledam nje -govo podobo, moram napisati tole: Prvo, kar pogledam, kar me takoj in vedno znova preseneti, so njegove oči. Če jih gledam dolgo časa,mi spregovorijo. Govorijo mi o ponižanju, ki ga je v mladosti doživljal, o bedi, v kateri je Cankar živel, o pesmi, ki se poraja na dnu duše, a je grenka in bo ostala vedno tam. Oči mi pripovedujejo, o Jernejevi -Ib krivici, ki je neizbrisna in vpijejo po pravici. Hočejo resnico in zopet resnico, pa če tudi je le - ta slaba, gobava, umazana, kot pravi sam pesnik. V Cankarjevih očeh se zrcali vsa tista tiha žalost, ki ljudem večkrat leži na duši in ne more iz nje. Tudi pripovedujejo oči dolgo in žalostno zgodbo o našem narodu, govorijo o Kurentu, ki je Cankar sam, govorijo o trpljenju ob misli na mater, izražajo žalost, ko se sporni -njajo na našo kulturo, na naše stanje, s katerim smo ljudje tako hitro zadovoljni, čeprav Cankarjeve oči povedo jasno in razločno, da pisatelj ne bo uspel, ne obupajo, ampak strmijo naprej z upanjem. Končno Cankarjeve oči spregovorijo tudi o veri v Boga. čeprav mu je bil ta večkrat tuj, ga končno sprejme, saj ga je vendar oznanjal v vseh svojih delih. Imenoval ga je drugače, rekel mu je Resnica, Pravica, Ljubezen, Lepota, a to je v bistvu isto, saj vendar poznamo evangelij. Otožne, žalostne oči Cankarja pripovedujejo tudi o skrbi za jutrišnji dan, ki bo negotov, poln tihe, grenke bolesti ob misli nase, domovino, mater, Boga, Oči govorijo, pripovedujejo in spet govorijo. V njih se odraža celotno Cankarjevo delo, celotno živlenje, ki mu je bilo velika muka. Nevem, zakaj, ampak mnogokrat sem se že vprašal, zakaj nimamo niti ene fotografije ali slike, na kateri bi bil naš pisatelj veder, nasmejan. Ne, ni je. Samo take so, kot je njegovo delo, kot je bilo njegovo življenje: temne, tihe, žalostne, otožne in take, ki kažejo pisateljevo trpljenje. Zakaj se tudi on ni smejal življenju, zakaj tudi on ni jfodal vseh svpjih del in celotne kulture za konec klobase, kot delamo mi sedaj, zakaj je še vedno upal po nečem, hrepenel, ko pa je videl, da se mu vse lomi? Zakaj je sklenil posvetiti celo življenje pisateljevanju, ko pa je vedel, da ne bo dobro živel? Ne vem !Vem le to, da je bil res umetnik, ki je dal vse svoje življenje, vso svojo dušo v črke, v svoje delo. OH, DAVNIH ČASOV... Zuta Oh, davnih časov zlata zarja, ki pluješ na oblakih, mojega spomina ! Tvoj blesk izgubil sem, ko v jutru sem te bil iskal; ah, molil sem in prosil vroče, da sapica bi hladna zapihala tja pod nebo, da bi prignala zopet tebe izgubljeno mi nazajl Oziram se v daljne kraje, kjer se mi zdi, da sem te videl; oblaki plujejo, a tebe ni in ni nazaj; oh, davnih časov zlata zarja, ki pluješ na oblakih mojega spomina ! Lupus H. -Ih- Oh,kaj, to svetlo morje , v obrisu globočin, oh, kaj, ta noč v belem dnevu, . prozornih visočin? To noč in svetlo morje, >' globoko in visoko, v belem dnevu jasno preleta moja misel, galeb lahkotnih kril. Figaro BOŽIČNA NOČ Vse mirno je - in hladen veter veje; nebo odseva v blišču zlatih zvezd -v prihajajočem blišču Večnega Vladarja. Zlata nasul mi je » * diamantni orel to tiho, SREČNO NOČ! Lupus KtìKQ SEM SR ECE h/ è :-r-F- »• ». i t -o, j.- j' 4 j ,, c ' +~ ~ i - r—=: ~ ■ , i " - z ~ 4,y. Sv»-to. $£. U -ce^ le ^vv»cnk--njer\ ii-cam-te ( kje Si1 £^ Ja Aru j>« - p cti-iiM/' to- /ir20.-kfftJ^.C£r in. -c o. /voa - r€- vCu-Uč-aS &-q{t-a&c fé Je eda-i’ rp Mirtee ,i-H fi J_ J> $a-/*a-5e/to[-ii Te W se 1 p ^ 0- ■?. 'T^' 'to-Jn-+t p^-+;fs; J<,teirl+1' J& 'e T. wrin-hM it s t=E rjrr I" r. tj. U U r* t & safrtjpne -JeP s» ^h&i -/Vtjo /Vvicje. lisci Mifo.4v{[-tV /Vna -Jer n ■n Ji tuj- e>‘ t^~n , n ^ TJ n y^r.LT-[Lr fj p-?r4^4 I f f I f—^ Wj^X dL-&/trv* Jte-^.e^fa &. 5 // U.S -2.6- “2?- NOVI FILMI O SEMENISKEM ŽIVLJENJU Naj navedem samo nekaj najbolj uspelih naslovov filmov iz življenja povprečnega semeniščnika s kratko vsebino! XXX "Nekateri so za vroče" je film, ki najlepše oriše vzdušje pri latinščini v prvem razredu. XXX "Hanibal ante portas" točno posnet film ( po resničnih dogodkih) o morali, ki vlada ored senovpravl jan jem v četrtem razredu. XXX "Obglavljanje Thomasa Moora" pripoveduje kratko zgodbo ( traja 'borih pot minut ) fanta, ki je bil vprašan- matematiko na deževen ponedeljek. XXX "Tex oxpress" to je film, ki vas bo gotovo navdušil, kajti pokaže vam verno sliko semeniščnika. ki gre na zajtrk. XXX "Hrabri padajo stoje!" je film o se> eniščniku, ki je stal pri fiziki več kot pet minut pred tablo. XXX "Komu zvoni?" Film nam ia Izviren način podaja zgodbo semeniščnika, ki se to vedno sprašuje ob šestih zjutraj. XXX "Strel v prazno" pa nam pripoveduje o lanskem semeniškom veleposkusu plonka.nja pri latinščini. XXX "Vampir prihaja!" Film prikazuje samo vzdušje, ki je med fanti pred uro angleščine. XXX "Športna napoved" film, ki nam pokaže semeniščnikove ocene pri matematiki po konferenci. ''Bombe je padla na Hirošimo" je simboličen naslov za film, ki je posnet v semeniščnikovi omari. XXX "H^O plus dva krompirčka" pa nam pripoveduje zgodbo o semeniščnika, ki je orvi odkril zamotano formulo semeniške čerbe! XXX "Obljube so samo obljube" Film prikazuje že zelo znano, trii e ta staro zgodbo, kako se semeniščniki vozijo na zoološ1" ekskurzijo v Zagreb. XXX "Včasih je tudi jokati nesmisel 5" Fantastičen, dinara? in enkratno doživet film, pripoveduje zgodbo semeniščnika, 1:1 je sooznal, da je ori matematiki vse teko zelo enostavno. XXX "Ler—lauf" Film nam prikaže bistvo semeniščnikovih mož- ganov. XXX “POplava" Na. izviren način nara režiser podaja v tem f"'" skrajno zanimivo zgodbo, ki se ponavlja, vsak večer v seme::', kopalnici. XXX "Džunkelski molk" prikazuje stanje, ki vlada v razredu, v katerem se semenisenik uči. XXX "Preživet" je film, ki nam kaže dolgo zgodbo, ki žal r' konca, a bi ga morala imetij pripoveduje nam o usodi sem''-nikovega stola. XXX "Kukurukukuuuu Paloma!" jo film, ki na. svojsten način (odlična kamera) prikaže, kaj vse se lahko zgodi z zvezkom semeniščnika, ko je odslužil svojemu namenu. XXX "Prašiči krulijo" Ta film izvirno opisuje ( veliko pripomore k temu tonski mojster) pevske vaje in pripravo nanje. XXX "Rugby" Film nam prikaže del finalne košarkarske tekme med drugim in četrtim razredom. X X X "Leve izpuščajo iz kletk" Nedosegljivo je z umetniško izpovedno močjo režiser v tem filmu prikazal začetek semeni škega. sprehoda. XXX "Tele buli v nova vrata!" Film prikazuje semeniščnika pre televizorjem. XXX "Doseči minimum!" Težak film. Pripoveduje pa o necelih, ki vladajo v SVS. XXX "Razprava v italjanskem parlamentu" Z godba o semeniškem sklepanju za nov hišni in šolski statut. XXX "Okreni se i spavaj dalje!" Film govori o določenih seme-nišenikih, ki so izumili nov način kako se za pet minut rešiš vseh skrbi. XXX "Agent 007" Spet nov film o Jamesu Bondu! Za razliko od drugih filmov, igra tokrat tajnega agenta mož z očali in ostrr pogledom. XXX "NLP" Zgodba o dekletu, ki se je znr šlo v semenišču. XXX "•Klavnica Nosi" Odličen oris dogodkov, lei so dogajajo v semenišču pred konferenco. -3o- SJ.CMKNIŠKA KN. JJŽNICA V V1 PAV I X X X "Alea iacta est!" Z-godba o semeni seniku, ki se je odločil, da bo tudi zadnjo domačo nalogo - prepisal. XXX "Obsojeni na neuspeh" Film prikazuje semenisenike pri pripravljanju plonk akcije za kontrolko pri samoupravi jenju. XXX "Mesena skušnjava"1 Pornografski film, ki bo prav gotovo bestseller, o semenisčniku, ki gre mimo vipavske mesnice. BOŽJA STANGA I S K Pl Es glasilo semeni senikov v Vipavi 1 E T' Os VIII ŠT' E VILKA: 2-3 24. december 1975 NASLOV UREDNIŠTVA? Vipava. 149? 65271 Vipava URE JAFA: Andrej Vovk in Jari j Paljk ODGOVORNI UREDNIK? Pavel Spora V I N J E T1 E? Tomažič Jože M A TRICE: Šuštar Franci in Kastelic Drago R A Z M N 0 ŽEN 0: v Ilo izvodih TISK: Janez Celar, Marjan Ruter, Strle Dušan, Tori Anton & co. NOMENJ ŠIVA IJJž N l CA v VI ! 'AVI ISKRE Inv.št. 19077 Šolsko glasilo KNJIŽNICA Leto Vlil, :=- (TJ Semenišče Vipava 1 9077 I S