25. za resnico, ampak da le hoče šuntati in podpihavati naj si bo tudi z lažmi. Cudili pa smo se, zakaj da se ravno ti gospodje, kteri zmirom rogovilijo zavolj naše šole in njenih učiteljev, še niso potrudili k izpitom, kteri so bili te dni. Potem bi saj lehko govorili iz lastne pozvedbe in ne sodili, kakor slepec 0 barvi. Od Dravine. .? (Nekaj za kratek čas.) Bilaje skušnja pri nekej farnej šoli naše doline. Skušnja se je ravno končala, ko stopi v sobo posestnik bližnjega grada, Nemec po rodu. G. šolski nadzornik, dekanijski predstojnik, menda vesel te velike časti, boče dokazati g. grajščaku, da so otroci tudi v nemščini dobro izurjem in tirja od gosp. učitelja, naj še enkrat in sicer po nemški začne izpraševati. Učitelju se ta ukaz čudeu zdi in se ustavlja, rekoč : ,,Po tem takem, ko bi Francoz v šolo prišel, bi moral slovenske otroke po francozki, ali ko bi Lab prišel, jih laški izpraševati." Ker se učitelj ne uda, pa g. dekan sam pokliče pebiča in mu veli brati neki uemški stavek, ki se je začel z besedo: ,,wer" (kdo) Potem poprašuje pebiča, kaj je to za eua beseda: ,,wer" ? Pebič premišljuje ia jo končno tako odreže: nWer" je ena beseda, ktera raa tri črke." — Zdaj je bila skušnja res končana. Od sv. ISencdikta v slovenskih goricah. avgusta sem bil pri sv. Križu na murskem polju pri pri- I>opisi. Iz slov. Bistrice 7. sept. Ijubeznjiva tetica ,,graška Tagespošta", (Naša šola.) Naša ktera že od nekdaj zoper Šlovane sploh in Slovence posebej z lažmi in obrekovanjem šuuta, vlovila si je tudi v našem mesticu dopisaika, da ji včasi kako prav debelo na nos obesi. Posljednji čas spravil se je nad našo šolo, češ da se v nji le bolj slovenščina goji, nemščina pa zatira in da iz tega vzroka so stariši, še cclo druge šole, v siromašneji primorani, svoje otroke pošiljati v Maribor ali Celje, če hoeejo, da se njib otroci izurijo v nernščini. Ena laž debelejša od drugc; gospod do- pisnik je gotovo gledal skoz tista očala, ua klera ima pri- vilegium oui mariborski gospod, kteri je konfisciral nedolžue Razlagove pesmarice, in Laž je, da se v našej šoli še prcveč po nepotrebnosti goji in v 4. razredu je le slo- skoz ktera se vse nemščina zanemarja: rusko vidi. žalibože se veuščiua že skoro popolnoma izpahnena. Sicer se skoz podučujc po šolskih knjigab, od rainistrstva nkazanih, in ker dozdaj slovanskega ministrstva v Avstriji še ni bilo, so tudi vse šolske kujige le osnovane, da se po njih razširja velikoneražčiua. Ko bi res bila naša šola slaba in taka nejevolja zoper njo, gotovo bi ue imela 356 neeucev na lcto in sicer ne sauio iz mesta in okolice, ampak tudi iz daljšili krajev. Naj debeljša laž pa je, da bi stariši primorani bili, davati svoje otroke v šega mesta. n i šole rnesto v domačo. Iz cclega nane eu otrok od 1. — 4. reda, kteri bi se druge dal bil v drugo mesto v šolo in kolikor mi je znano tudi iz celega okraja pridejo učenci v 4. razred naše šole. Da je šola res dobra in hvalevredna, spričuje tudi to, da učenci, ki pridejo od tod v latinsko šole v Maribor, so v njih skoz med prvimi. Torej se kaže, da dopisunu ,,Tagesp." ni šlo miciji in ker sem potovaje dalje marsikaj dobrega pa tudi napačnega opazil, bočem to častitim bravcem ,,Slovenskega Gospodarja" naznaniti. Veselica je bila tamo tako narodna, kakoršne še dozdai nisem videl. Lepib slovenskili pesmi napitkov in nagovorov se je mnogo in mnogo glasilo in navduševalo vse nasoče. Moram reči, da še tnknj živi nekolil:o starega slovenskega duba, kteri se je zadnji čas spet začel zlo ožiravljati in Bog daj, da bi se popolnoina oživel!  Na potu doli sem v ščavniški dolini iu na murskein _iolju marsiktero opazil, ktero bom drugikrat tančneje popisal, za zdaj samo toliko: Ozimna žita so tamo letos dobro obrodila, pšenica je vendar bila precej snetljiva, rž vendar prav lepa in težeja od pšenice. Tudi druga žita stojijo prav lepo, da se jenadjati, da bodo dobili prav obilno turšice, ajde, prosa in vsili drugih pridelkov. V vinograd pa pogleda vsaki z veseljem, ker lepega grozdja je obilno in če Bog da lepo jesen dobimo mnogo in dobrega vina. kjer le imajo sadovnega drevja! živina redi, posebno konji je do- volj in daleč znano. Sploh je mursko polje zlo lepo, rodovito in prav dobro obdelano škoda, da smo ga že toliko Nemcem prepustili. Zložnost in stalnost zatoraj dragi Slovenci, da še ga več ne zgubimo! — Omeniti pa še zadnjič moram tri napake, ktere sem tukaj opazil namreč: I. Na polju, holmcih in bregih je še preveč praznega prostora, koliko bi lehko tukaj stalo rodovitnega opaziš kolik 0 pašni - m odvrno vsako nesrečo, Tudi sadja se ne manjka, — Da se tukaj tudi lepa sadovnega drevja, malo se ga še nahaja, marveč rasteje same od narave; lepih murb (uiolinj) na mnogo lesnik, ktere bilo lehko zasajenih kih. pri čestah in stezah; ktere bi gospodarjem prinašal e lepega dobička, ker bi se leliko vpeljala sviloreja, ktera po malih trudih lep denar prinaša. II. Njive so zlo lepe; zemlija prhka in zlo rodovita, samo jedno bi bilo sila potrebuo, da bi se ko naj hitrej odpravila tista stara navada, da se orjejo zlo ozkiogoni. Vsak zveden in umen kmet se lebko prepriča, da je veliko bolje njive ua široke ogone, najmanj na 10 brazd orati, ali pa velike zloge delati, kakor male. Da konj lože po brazdi gre, ni toliko vredno, kakor se misli, zguba pa je zlo velika, ker mnogo prostora je zastonj. Tako so nekdaj v starem veku začeli orati pastirje. III. Lepa je tukaj še stara slovenska čisti, gostoljubi ljudje, samo to me jezi, da čini nosijo kožuhe, in velikokrat sem tndi že Nemce čul psovati Slovence zarad tega. Naj lepša naj zdravejša noša je po poletju lepa bela platenina, kakor so jo nosili stari Slovani in pri tej bi morali ostati. — Drugokrat še vam veo povem, pa zatoraj ne bodite hudi saj dobro za vas mislim, Ostanite zdravi dragi slovenski brati." Z Bogom. Jakopič. Od iTIale ucdcljc — Vabilo. — 15. septenibra boderao obhajali besedo na častni spomin pokojnemu A. Keiupljuu, bivšemu župniku pri Mali nedelji, crkvcneaiu ia zgoclo- noša, hrami so po poletni vro- vinskemu pisatelju, v Bočkovcih pri Mali nedelji na zemljišču Jurja Stranjšaka. Rodoljube, narodnjake in poprek ljndstvo uljudno vabimo, da se obilno udeležijo te uarodne slovesnosti. Početek besedi je ob treh po poldne. Cestiti gosti vozeči se po železnici naj odsedejo v Ptuju, odkoder se pripelja v dveh urah na rečeno torišče. Odbor za slovesnost. Iz Maribora. V nedeljo popoldne 22. t. m. iina čitavnica izhod v Frauham.