D RA G OC ENEM U TOVORU NA POT
Gradivo, k i so ga sodelavci kolokvija »Antično steklo v Jugoslaviji«, prirejenega v počastitev 
150-letnice Narodnega muzeja v Ljubljani, zbrali in k i ga z veseljem objavljamo na straneh 
tega glasila, je pestro in bogato. Res je, da drugače tudi ni bilo pričakovati, saj leži teritorij, 
s katerega izvira, na nekdanji meji m ed vzhodnim in zahodnim rimskim imperijem. Res je 
sicer tudi, da kolokvij ni prinesel tistih rešitev, k i jih arheologija pričakuje in potrebuje, in da 
je postavil več vprašanj kot smo si jih bili v svesti poprej; vendar je z resnostjo in natančnostjo, 
k i so jo pokazali referenti pri obravnavanju problemov, dal garancijo za skorajšen temeljit 
napredek v tem preučevanju. Kar je najvažnejše : strokovnjakom je predloženo obilje novega 
študijskega gradiva in posebno razveseljivo je, da je to lepo in pomembno gradivo objavljeno 
prav v tem letniku Vestnika, k i predstavlja tihi jubilej za slovenske arheologe, za Slovensko 
akademijo znanosti in umetnosti in, tako upamo, tudi uspeh za stroko.
Ko govorimo o jubileju, nikakor ni mogoče, da se ne bi spomnili poleta in entuziazma, 
ljubezni do znanosti, neumornega in požrtvovalnega dela ustanovitelja tega glasila, profesorja 
Josipa Korošca. Tisti, ki smo občudovali znanje in pogum, s katerim je profesor Korošec spustil 
»ladjo« v svet in vsi, k i zdaj gledamo na 25 letnikov našega glasila — kakorkoli jih tudi kritično 
vrednotimo — imamo živo željo, voziti dalje v smeri h končnim ciljem, k i jih zasleduje ar­
heološka veda: sestaviti obris zgodovine za obdobja, v katerih je njena metoda kompetentna.
Nam pripada, da svoj delež na poti k njim opravimo dobro in pošteno.
Z dragocenim, a krhkim tovorom vozimo danes tudi arheologe iz vseh republik Jugoslavije. 
Prijetno je pozdraviti prijatelje in sodelavce na našem krovu, vselej so dobrodošli, vselej smo 
jim za pom oč in sodelovanje hvaležni. Na krovu pa so tudi vsi preživeli sodelavci iz prvega 
letnika, k i so se odzvali prošnji za sodelovanje.
Jaroslav Šašel