Naši dopisi.
Iz Istre 25. aprila. —- Letos je po Istri vino jako drago, spod (52 vrčev) belega se zdaj ne dobi ceneje od 20 ^oid., a črno je še mnogo draže. Obljubljene železnice se jako veselimo; kmetje mislijo, da se bo koj počela delati, da bi si novcev služili, a modreji jim pravijo, da bodo morali še nekoliko čakati. — Seno je letos jako ceno, cent se ga lehko dobi za poldrugi goldinar. Letina nam je rana, v Beneškej Istri že vse žito cvete. V nekterih krajih tožijo, da ima trs malo zaroda. Na veli petak v deveti uri zjutra je okolo Pa-zina toča tolkla; ni škode storila, ker je bila nekako snežna. Zaradi neprestalega dežja v jeseni in po zimi so ljudje celo zimo ozimino sejali, a nekteri so zdaj še le spomladi zimsko žito pod zemljo djali, ker tukaj jarega semena nimajo. Žito lepo raste in radovedni smo,  kjaj bode^ Bog iz tega dal.
S Črmošoiških hribov 2. maja. (Koprivniski župan Medic, njegov odbor in g. Fladung.) „Hvala Bogu, sedaj si s silo prizadevajo!" — moremo si tudj mi v današnjih nadlogah misliti; zakaj ne le po Švicarskem in Pruskem, tudi pri nas na Kranjskem so jeli duhovnom silo delati in cerkev po Bizmarkovi šegi osvobojevati; le škoda, da nam Lahatov, Mermilodov in njunih tovar-šev manjka. — Tako pride, napovedavši se poprej z dekrptom 24. febr. t. 1. Koprivniski župan Medic z nekterimi odborniki v duhovsko hišo k g. župniku O., zahtevajoč, da se vpričo njih (I) dovršijo cerkveni računi. Gosp. župnik, predobra duša, mestu jim vrata pokazati, se jim uda, da njegove zapisnike in cerkveno blagajaico preiskujejo, po svoji pameti račun seštulijo, in se naposled za svoj strašanski trud, pot in znoj s 23 goldinarji cerkvenega denarja odškodo-vajo!! Ne le, da so se vže poprej v nepristojne jim stvari zarad cerkvenih stolov vtikali in se z župnikom ravsali, drznejo se sedaj cel6 cerkvene blagajnice se dotekniti. Ne gre mi presojevati, ima li župnik cerkvene račune in druge stvari v redu ali ne, kajti to je skrb škofijstva. Vprašam pa: li preČastito škofij-stvo od te silovitosti v6? Je mar ono te Bizmar-kove podajače pooblastilo, da se smejo v župniški urad vtikati, kakor se jim poljubi? Bo li prečastito škofij-stvo sedaj, ko mu je to znano, k tej očitni sili molčalo, da se bodo naši Bizmarkovci v pest smejali, in vedno dle segali? Ali naj cerkev res za tega voljo 23 goldinarjev škode trpi? — Ako se to početje pusti brez kazni, bodo se župani a la Medic kmalu drznili, cel6 malevati in zakramente deliti. Gemu potem mašnikovo posvečevanje, čemu apostolsko poslanstvo, čemu vse inštalacije. Če duhovna moČ in oblast od ljudstva izvira? In kaj takega pa se drzne storiti župan, ki obdolžen kraje lesd ima 3. maja obravnavo v Rudolfovem, — on, ki je bil pred malo časa zavoljo goljufije kaznovan, kajti je, dasiravno ni krčmar, memogredočim voznikom vino na drobno prodajal in je bojda še sedaj toči takim, od kterih se nadeja, da mu ne bodo izdajalci; on, ki je za ženitovansko zglasnico zahteval devet goldinarjev po krivici in to še poprej, predno mu je bilo od deželnega odbora dovoljeno, za-nje kako takso jemati; on, ki je zavoljo glasovitega Ko-privniškega korita svojega lastnega gosp. župnika za 20 gold. v kazen pripravil, in da je njegov brezumni sklep obveljal, poleg deželnega odbora sklicanim srenj-skim odbornikom pred sejo zažugal, ako ga v tem nje-¦ govem prejšnjem sklepu ne podpirajo, pridejo on in odborniki pri predpostavljeni gosposki ob vse spoštovanje in vso veljavo, dasiravno pa je vodnjak dokaj od cerkve in vsi soseski očevidno na največi prid. In glejte! takega župana, s takim imenom ia slovesom pri
ljudeh,  čisla — kakor gre   glas  po  okolici — okrajni glavar za najizvrstnejšega,   najspretnejšega,   najprevid-nejšega   med   vsemi  župani    svoje  okrajine!    Do   najnovejših časov so se o ljudskem slovesu župniški uradi in srenjska predstojništva  povpraševali;   dan  danes   pa se PI. ljubljenci, samo da so po novi šegi liberalni, to je:   da se  v cerkev zaletavajo ,   v duhovne   zadirajo ia jih po šegi za Neronovih ali Dioklecijanovih časov ova-jajo,   od čuvajev pravice,   resnice in spodobnosti samih v tron posajajo.    Toraj hvala Bogu, sedaj si s silo prizadevajo, kmalu mora priti plačilni dan!
Od Ribnice 1. maja. (Umor v Kočevskem mestu s pristavkom.) Dle časa sem odlašal, zaznamovati v svetno knjigo pruskonemške kulture divjašk čin, ki se je na jutro velikonočne nedelje zgodil v Kočevskem Berolinu, misl6, da ga bode kdo bližnjiših sosedov svetu obznanil, kteremu so okoliščine tega novega znamenja olike bolje znane , kakor meni. Povem toraj, kar in kakor je govorica raznesla. Prišel je velikonočne praz» nike nek frajtar 4 dni domii ha odpust. Je pa po Kočevskem grda razvada, da na jutro velike nedelje štr-kovci in štrkovke sem ter tje po mestu s krohotom in vpitjem, (menda mislijo s petjem!) praznike skrunijo in mirne ljudi v spanji begajo. Pri tej priliki se primeri, da se jameta oni vojnik in nek drugi potepin, ki je vojaščino vže doslužil, pa se mu je za tega voljo, ker je vže poprej večkrat cel6 svoje stariše grdo pestil in se skrnobno nad njimi maščeval, penzija bila odvzela, med seboj zarad zvezde, ki si jo je uni v enem letu svojega vojništva prislužil, drugi pa si je leta in leta ni pridobil, besedovati in prepirati, dokler se v resnici zgrabita in ob tla treščita. Mlajši z zvezdo je bil zgorej; a uni pod njim mu iz togote nož v osrčje zasadi, da se ta, ko vstane in malo stopinj dalje gre, izpregovorivši to-varšem še besede: „Izgledujte se nad menoj in nikarte se pretepati V^ — mrtev na tla zgrudi. Morilca so precej drugi dan zasačili in zaprli. Le en glas gre, da s takim divjakom na veŠala! Gelo njegova mati, ko ga odpeljejo, je neki rekla, naj mu po zasluženji vsak dan jermene s hrbta režejo. Mi Ribničanje pa pravimo : sedaj se nam še le oči odpirajo, zakaj so KoČevarjem gimnazijo dovolili, ker ob novem letu se je od ondot slišalo od grozovitega poboja, pa le še zopet od neusmiljenega klanja med rodovinci, in sedaj pa le še zopet od te surovosti in poživinjenosti; kaj bi bilo še le čez leta v eri novošegnega liberalizma pričakovati, da nimajo gimnazije?! Plemeniti Fl. pa, mestu da župnike in druge mirne ljudi zalezuje in pesti, bi pač bolje storil, ako bi najprej pred svojim pragom pometal, da ne bi se mu v prehvaljeni dobi „napredka", „svobode" in „človečnosti*^ še vzlasti v dobi za Avstrijo tako zvelicanske volilne reforme pod njegovim nosom in za njegovimi petami taki škandali godili.
Iz Orehka 20. aprila. — Kakor je si. c. kr. kmetijska družba že marsikteri soli vrtnarsko orodje podarila, tako je tudi tukajšnji šoli tako zbirko sadje-rejskega in vrtnarskega orodja podeliti blagovolila; zraven tega pa je tudi poslala gozdnega semena, ktero se je v tukajšnjo za odgoj gozdnega drevja odločeno šolsko drevesnico vsejalo. Zraven imenovanega darila je tudi „Schulpfennigverein^^ tukajšnji šoli podaril „Rechenma-schiene" za poduČevanje v računstvu. Za vse to se v imenu tukajšnjega kraj nega šolskega sveta prav lepo zahvaljujem.                                        M. Kalan, učitelj.
Iz Zalega Loga 24. aprila. (Sporočilo in očitna za-hvala slavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljub-Ijani,) Z začetkom meseca vinotoka leta 187L smo iz državne podpore od slavne kmetijske družbe v Ljubljani tudi na Zali Log dobili bika belanskega rodii za pleme.   Do današnjega dne, to je, v poldrugem letu
149
150
je poleg zapisnika gospodarja France Veberja, kmeta na Zalem Logu, k omenjenemu biku bilo spuščenih krav in telic okoli 100 vseh skupaj — izmed kterih so, kolikor
i'e znano in zaznamnjano, le kake štiri jalove ostale, zmed dosihmal storjenih telet tega plemena je že v domači vasi junčkov in junic skupaj kakih 24 za rej o namenjenih; razun tega je iz domače vasi 7 junčkov tega plemena že drugam tudi za rejo prodanih; tudi je bilo ta čas 6 od omenjenega bika brejih krav od tod drugam prodanih, od kterih se junčki in junice, kolikor je znano, tudi redijo. Vrh tega^je bilo dosihmal iz Železnikov kakih 9 krav, iz Cešnjice (selške fare) dvoje, iz Dražgoš ena, in iz Soriške fare dvoje krav k temu biku spuščenih; dva junčka tega plemena sta iz Železniške fare že v reji. Kolikor ljudje že sedaj spoznajo, je živina tega plemena bolj ješča memo živine domačega plemena, pa tudi lepša in veČa, in se zato tudi dražje prodaja. — Iz tega naznanila naj slavni odbor naše kmetijske družbe razvidi, da se z naklonjeno dobroto dobri namen v prid kmetijstva tudi v tem kraji zdatno izvršuje. *) Zato so tudi tukaj ljudje prav hvaležni, in zato s tem sporočilom svojo zahvalo tudi očitno izrekamo, da je naša slavna, za prid dežele v resnici vneta kmetijska družba omenjeno dobroto tudi naši okolici nakloniti blagovolila. Hvala Bogu, da je živina tukaj zdrava, in da o kugi ni sluha!
Ud kmetijske družbe. Iz BudaDJ 1. maja. Z-k. **) — K dopisu v zadnjih „Novicah" naj pridenem danes tole: Mrzlo deževni dnevi, s hudo burjo, zadnje dni aprila, če tudi so nam občutljivo škodovali na trti, vendar niso nam uČinili toliko škode, kakor smo v prvem hipu mislili. Se se nadjamo srednje letine, če nas kaka druga uima iznova ne obišče. Burja je škodovala trti bolj na „v zbrisih'% kakor tukaj pravimo, to je, tam, kjer so trte burji bolj izpostavljene. — Da imamo pa še upanje, da nam trta obrodi, zahvaliti se imamo modro vladajoči roki Božji, kajti dnevi so ponoči oblačni, zjutraj pa se vjasni, in to nam daje upanje, da ne bode slane, ki bi nam popolnoma pobrala ves vinski pridelek. Obili sneg v bližini nam vendar dela še zmirom hud strah. — Češnje zakasnile se bodo letos za celih 14 dni, pa tudi v vsem drugem nas je potisnil zadnji mraz za kacih 14 dni nazaj.
Iz Ijubljane. (Iz odboi-ove seje družbe kmetijske 4. dne t. m,) Odpis si. ministerstva kmetijstva, da potrdi porabo in račun o državni subvenciji za povzdigo ovčje-in svinjereje preteklega leta, se je na znanje vzel. — Ker gosp. R. Dolencu v njegovi novi službi kot vodju Slapške šole ni mogoče nadaljevati nauk o lanoreji v Vodicah, se je sklenilo pozvati gosp. Andreja Pi-skarja, ki se je tudi v Moravskem Schonbergu popolnoma izuril v Belgiškem predivskem načinu in že dejansko dokazal svojo vednost v tem, naj bi blagovoljno prevzel to častno poslanstvo. — Podružnici Rateš ki seje dalo 120 gold. za napravo občinske trtnice. — Za zastopnike družbe kmetijske v presojevalni komisiji kmetijskih pridelkov v veliki razstavi Dunajs ki je odbor družbini na poziv glavnega razstavnega vod-stvajmenoval gospode: barona Karola Wurzbach-a, Fr. Sol majera, barona Babo-ta, viteza Komersa in barona Wašingtona. — Na oglas gospodarja Jož.
*) Gotovo bode odbor družbe kmetijske z veseljem bral povzdigo živinoreje v okolici Vaai; tudi poroc^ilo to je porok, da državna podpora dober sad rodi, pa tudi kaže, da se kmetom našim oH odpirajo za napredek v kmetijstvu. Napravite jih, častiti rodoljub! le z^aj Še v to, da si omislijo za malih 80 soldov prekoristno knjigo „Zivinoreja" imenovano.                                                         Vred.
**) Pesmico „Novice*',   ki   navadno   zdaj   ne   prinašajo pesem, prines6 morebiti pri kaki ugodni priliki.          Vred.
Zupančiča v Kolovratu, da ima umno narejeno gnojišče, je odbor sklenil, ondašnjega gosp. župnika naprositi, da poroča o Zupančičevem gnojišči. — Naznanilo, da si. deželni odbor izroči družbi 100 gold. iz de-želno-kulturnega zaklada za pokončevanj e.kmetij-stvu silno škodljivih hrošče v (kebrov) po šolski mladini na kmetih, je odbor hvaležno sprejel in sklenil, ta darila tako razdeliti kakor prejšnja leta, ako se bo pokazalo, da sneg in mraz nista vniČila ogromne grmade teh škodljivcev, ki so se letos pred sv. Markom napovedali, in da pririjejo še drugi iz zemlje. Naj tedaj gosp. faj m oš tri vzamejo z gosp. učitelji to reč, ktera samo mladini v ljudskih šolah na kmetih pripada, po navodu 18. lista lanskih „Novic" v roke in potem se zarad daril obrnejo do odbora družbe kmetijske s priloženimi dokazi. — Gosp. Alojzi Vodnik, trgovec in posestnik v Dolu, je bil za družbinega uda sprejet.
—   {Iz razstave Dunajske) nam poroča gosp. Sol-majer, da po premaganih silnih težavah je 3. dne t. m. dovršil razstavo naše družbe kmetijske, a da je z veseljem videl, da je ogledovalcem jako všeč naša razstava ; še cel6 Prusi ostajajo pri njej in veliko množino lepih Kranjskih pridelkov radovedni ogledujejo. 1. dne maja, ko se je slovesno odprla razstava, bilo je — pravi — vreme silno neugodno, mrzlo; to in pa draga vstopnina (po 25 gold.) bilo je krivo, da svečanost ni bila tako živahna, kakor se je nadjalo. Ta mesec naj nihče še na Dunaj ne gre, ker treba bode še več tednov , da bode vse v redu razpostavljeno. Dragina je silna. Ko se g. Solmajer vrne nazaj iz Dunaja, bode našim ljudem, ki hočejo ogledat iti razstave, na roka dal nektera vodila. Svetinjo, kovano v spomin razstave, ki nam jo je poslal, je prav taka, kakor so bile naše taborske svetinje.
—   {Iz seje deželnega odbora 2. maja,) Za darila šolski mladeži za nabiranje in pokončevanje škodljivih hroščev (kebrov) je deželni odbor dovolil 100 gold. iz deželno - kulturnega zaklada ter je ta znesek izročil kmetijski družbi v razdelitev. — Občini Gol (Podvelb) se je dovolilo pobiranje 257o priklade na jdirektne davke leta 1873. in 1874. za zidanje šole. — St. Grego rs ki občini v Kočevskem okraji se je na prošnjo sedanjih občinskih odbornikov dovolila nova volitev občinskega zastopstva. — Nemško gledališče se je bivšemu vodji g. J. M. Kocki-u tudi za prihodnjo sezono proti pogojem minule sezone prepustilo.
—   Sej m, ki se je začel v pondeljek, je bil še precej živahen glede na to, da — razen konj — ni bilo živinskega sejma. Konj je bilo veliko na trgu, pa predrazih; nad silnim kupom gnojne sodrge prav na sejmišču konjskem so se prodajalci in kupci hudo spotikali in to po pravici.
—   Gospod Krmavnar, profesor na gimnaziji Celjski, je prišel za profesorja na gimnazijo Ljubljansko. — Na gimnazijah v Novem mestu, Kranj i in Ko-čevji je izpraznjeno več učiteljskih služeb.
—   Gosp. Lesjak, profesor na tukajšnji c. kr. pripravnici, je po kratki možganini bolezni umrl.
—  Gosp. Viljem Potočnik je po vrlo dovršeni službi na ces. parobrodu ,,Fazani'^ imenovan c. k. mornarski lajtenant (stopinja stotnika pri peš-polkih).
—  Tužnega srca objavljamo našim bralcem, da g. baron Anton Zois je še zmirom nevarno bolan in da je predvčeranjim bil previden s sv. zakramenti za umirajoče.
—  Gosp. dr. vitez Andrioli, c. kr. svetnik v zdravstvenih zadevah, je z izrazom cesarjeve popolne zadovoljnosti po dosluženih 40 letih stopil v penzijo. — Njegova služba je razpisana do 18. dne t. m.
—  {Kranjsko društvo za stavbe in zidanje) ima svoj prvi ustanovni občni zbor v soboto, 10. dne t. m. dopoldne ob 11. uri v gostilnici 5,pri mestu Dunaj-skem'' (Stadt Wien) imenovani. Obravnavalo se bode v tem zboru sledeče: 1) ustano vlj enj e družbe, 2) določitev števila upravnikov in njihova volitev, 3) volitev revizorjev in njihovih namestnikov, 4) določitev zneska presentnih mark, 5) poročilo usta-novnikov o tem, kar so dozdaj za društvo storili in določitev ustanovnih stroškov in njihova amortizacija.
V Ljubljani 3. maja 1873.
Konce sij on ar j e.
—  Krivični in brutalni napad na našega samo na korist banke „Slovenije^' delajočega poštenjaka dr. Gosto v „Slov. Nar." štev. 100 je izbudil, lahko rečemo, občno nejevoljnost in razsrdil še posebno tiste, kterim so razmere in vse notranje zadeve banke „Slo-venije^* popolnoma znane. Da delničarji in tudi vsi drugi bralci „Novic^' sami lahko presodijo peklensko hudobijo onega napada, ki dr. Gosto obdolžuje „last-nih interesov", zadostovalo bo iz ogromnega materijala, ki ga imamo, to malo razjasnilo.
Dr. Gosta iz prvega začetka do danes popolnoma brezplačno opravlja svoja opravila, kterih ima on največ, med tem ko vodilni ravnatelj pl. Treuenstein ima letne plače 3000 gold. in dnevni ravnatelji pa (med njimi tudi dr. Zarnik) 600 gold. stalne plače, a še posebej za vsako sejo po 10 gold. Vsak teden je navadno ena sama seja, marca meseca (ko je dr. Gosta bil na reviziji v Pragi) pa so gospodje sedeli devetkrat, (zakaj? — to menda, da z „Narodovimi" besedami rečemo: „vsak lehko s prsti otiplje") in toraj je vsak dnevni ravnatelj za oni mesec potegnil nagraae 140 gold.
Ali ne mora — glede na vse to in mnogo druzega
—  vsacemu zavreti kri nevolje, ko bere nesramnosti, ki jih je „Slov. Narod" navalil na možd, ki se tudi na tem polji žrtuje blagru domovine naše?!
Njegovemu vplivu na mestu banke se je zahvaliti , da je premagala neštevilnih težav in si pridobila zaupanje, ki ga zdaj ima. Bog ne daj, da bi se on odpovedal banki, kajti on ne skrbi samo nevtrud-Ijivo za-njo, temveč je tudi zveden v opravilih njenih. Treba, živo potrebno je tedaj , da častiti delničarji v svojem prvem zboru predrugačijo marsikaj, da pre-drugačijo veliko v ravnateljstvu, da se —da zopet govorimo z „lepimi^' besedami „Narodovimi" — iz „črede in pastirstva" odstrani vse, kar jej še zaupanje krha zavoljo ,,sam os vojno mislečih elementov v odboru!'' In zato so „Novice" v zadnjem listu svetovale, naj se dr. Gosti pošljejo delnice za glasovanje v občnem zboru, kajti nam gre za zaupanje in korist narodnega zavoda in njegov  krepki obstanek,  ne pa
—  da zopet z „Narodom^^ govorimo — za „zakotne, osobne namene"  ^Narodovega poslanega".
—  {Pismo) y ki ga je velika večina uradnikov banke „Slovenije" 4. dan t. m. izročila podpredsedniku banki-nemu dr. Gosti, se glasi tako:
Preblagorodiii gospod Podpredsedriik!
Sirov napad Vaše osebe v 100. listu „Slov. Nar." zarad banke ^Slovenije" daje podpisanim povod k temu pismu. Kdor je imel priložnost, kakor mi, opazovati delovanje bankinega ravnateljstva, mora nepristransko priznati, da ste bili izmed vseh Vi, kateremu je za blagor banke in njenih delničarjev največ mar.
Da Vam ni bilo pri tem za Vaše lastne interese, pokazali ste s tem,   da ste se odrekli remuneraciji,   ki
151
Vam gre kot podpredsedniku,   in se odrekli tudi vsaki plači za seje.
Da se je banka ohranila in da napreduje, je posebno le sad Vašega truda in prizadevanja. Poznamo tudi na stotine delničarjev, kateri so zaupali banki denarje le zavoljo Vas.
Blagovolite tedaj na znanje vzeti naše priznanje in našo najodkritosrčnejšo zahvalo za Vas trud in Vaše nesebično delovanje, in bodite prepričani, da se 8 tem našim priznanjem strinja večina delničarjev naše banke.
Zagotovljamo Vas, da nam bode tudi v prihodnje sveta dolžnost, pospeševati blagor banke in podpirati Vas pri težkem Vašem delovanji s tem, da bodemo strogo spolno vali svoje dolžnosti.
Napadi Vaših protivnikov pa bodo zginili brez nasledkov kakor mjilna pena.
Zagotovljaje Vas, preblagorodni gospod Podpredsednik naše popolne udanosti smo
z najvišim spoštovanjem
V Ljubljani dne 3. maja 1873.
IvanK. Stalic,                   V. Ravnikar,
glavni knjigovodja,                  vodja kupč. oddelka.
Franjo Kadilnik,                Janez Jereb,
glavni blagajnik.               načelnik požarnega oddelka.
Andrej Levak,                 Franjo Stekar,
1.   Saldo-kontist.                načelnik oddelka   za življenje.
Franjo Vir k,                      F. G z er mak.
nadzornik.                         Franjo Pliker.
Miroslav Segala.                 Josip Kuhar,
Ferd. Bradaška.                     M. Močnik.
Jakob Trdina.                    Josip Hanuš.
AugustLorenc.                   Anton Božič.
A. Šumenj a k.               Josip Neugebauer. ^          Lav. Ape.
— {Kat, rokodelska družba) se po poročilu svojega ravnatelja prečastitega gosp. profesorja dr. Vončine v ISletni skupščini dne 4. maja na podlagi rokodelskih učencev čedalje bolje in krepkeje razvija. Sprejelo se je bilo preteklo leto v družbi 31 pomočnikov, odpotovalo jih je potem 7, ravno toliko tudi izstopilo. Družba šteje zdaj 33 udov, 15 več kakor pred dvema letoma, in 9 več kakor lani. S temi 33 pomočniki so v prijazni družbeni zvezi mladi mojstri ko častni udje, kterih je 10.
Prihajali so družbeniki zdaj eni, zdaj drugi vsak večer v družbene prostore, ter si čas kratili ali z igrami ali z branjem ali s petjem, v kterem jih je vadil gosp. Petkovšek, šolski pripravnik. Gospoda Gnjezda in Flis pa sta marsikaj zanimivega pripovedovala iz zgodovine obrtništva, iz naravoslovja, kemije itd. Iz bla-gaj niče, v ktero družbeniki po 20 kraje, na mesec vlagajo, se je dalo 7 udom za podporo v bolezni 45 gold. 50 kr., enemu pa za podporo pogrebščine 15 gold. Pri vseh teh stroških v znesku 60 gold. 50 kr. ima blagaj-nica zdaj še 114 gold. 21 kr. v gotovini, in v obligaciji, ki je vredna 50 gold. Letni družbeni stroški, kteri sa znašali 259 gold. 78 kr., pa so se poplačali z letnimi prineski blagih večletnih družbenih dobrotnikov. Ostalo je tedaj še 31 gold. 92 kr. Svojega glavnega ali stalnega premoženja pa ima družba 967 gold. gotovega denarja naloženega pri pomočni družbi obrtniški in 450 gold. v obligacijah.
Pri takem dosti ugodnem družbinem stanju je upanje zastran Čedalje boljšega napredka jako koristne te družbe tem bolj opravičeno, čem čvrstejša je podlaga, ki jo ima družba v rokodelskih učencih, kterih se je vsaKO nedeljo zvečer od 5. do 7. ure do 60, pa tudi včasih še več zbiralo. Podučevali so se z blago pomočjo gospodov Gr osa, Flisa inPetkovšeka v krščanskem
DaukU; v zgodovini, v naravoslovji in v petji. Izključeni so bili samo 3, izostalo jih je 24, k družbi pristopilo 19, vseh skupaj je 72. S svojimi dvojačičami, ki jih v dar dobijo, so to leto dali shraniti 48 gld. 40 kr. — Stroški za vaje v petji, za strežaja, za knjige, za svečavo in kurjavo in za druge potrebe, kteri znašajo 83 gold. 48 kr., so se poplačali s 45 gld. 14 kr., ki so se koncem lanskega leta prihranili, in z darovi blagih dobrotnic in dobrotnikov v znesku 74 gold.; ostaja tedaj še 35. gold. 66 kr. — Mili Bog naj obilno povrne vsem radodarnim dobrotnikom in dobrotnicam, med kterimi gre še posebno prav prisrčna hvala častitljivi gospej prednici nunskega samostana in blagima gospema Sol-majerevi in M urnik o vi, ki ste letos sopet po bla-godarnih hišah za fante doneskov nabirale ter jih na sv. tr^h kraljev večer razveselili z božičnimi darovi in vzlasti z lepo novo zastavo, ktero so potem na večer praznika sv. Jožefa preč. stolni korar gospod Kramar slovesno blagoslovilil. PreČastitemu vodju tega zavoda gosp. dr. Vončini pa iz srca želimo, da bi še mnogo let vžival veselje nad to svojo družinico!
—  Izvršilni volilni odbor za Kranjsko deželo se je ustanovil in so voljeni v ta odbor sledeči gospodje: dr. J. Bleiwei8, dr. C o sta, P. Grazelii, monsig. L. J oran, Karol K lun, Jan. M urni k, Mih. Pakič, Ant. Perme, V. Petričič, Tom. P i mat, dr. Poklukar in dr. Zarnik.
—  („Brencelj^*) , preselivŠi se iz neprijazne mu „Narodne tiskarne^^ k JBlaznikovim dedičem, prifrčal bo te dni jako osoljen za nektere narodne ljudi. Zarad podob, ktere se mu na Dunaji vsled razstave zelo počasno izdelujejo, se je zopet za nekoliko dni zakasnil.
—   {Predstavi slovenski) na korist gospodiČinam Podkrajšekovi, Eossovi in Jamnikovi in pa gosp. P. Kaj želu ste oba večera napolnile gledišče in jim donesle časti in hvale obilo, ki jo v resnici zaslužijo po izvrstnem delovanji svojem v pretekli sezoni. Prihodnjo nedeljo ima še gosp. Kocelj svojo beneficijo ; priljubljenost njegova in AlešovČeva izvirna igra „Dimež, strah Kranjske dežele^% sta dva magneta, ki bosta gotovo napolnila gledališče čez in čez zadnjikrat.
—   (Pobirki iz časnikov.) V „Laibacherici'^ je Ljubljansko konstitucijonalno društvo razglasilo poročilo o delovanji svojem od leta 1871. do konca 1872. Po popisu izstopa 13 nemških ustavovercev iz deželnega zbora Kranjskega, po popisu klubovanja minister-stvu Hohenwartovemu, v kterem so se odlikovali tudi mnogi ces. kralj, uradniki itd., se ponaša poročilo z veselimi resultati, ki jih je doseglo konstitucijonalno društvo in med kterimi v prvi vrsti imenuje „veliki razpor v narodni stranki (tiefer Riss in der nationalen Partei)'^ Dokler ni bilo „Šlov. Naroda", nobena živa duša ni vedela ne Čutila nobenega razpora med Slovenci; edini in složni so ravnali v vsem in dosegli vse, kar se je v nemilih okoliščinah doseči dalo; kar dandanes imamo, vse izvira od onega časa, bodi si na narodnem , slovstvenem in kakoršnem koli drugem polji. „Slov. Nar." ni druzega nič stvaril nego to, o čemur se „konšt. društvo" v svojem poročilu raduje, namreč: „razpor narodne stranke". To je njegovo maslo. Mi „Slov. Naroda" ne zavidamo za to „glorijo", ki mu jo nemČurski liberalci zdaj očitno poj6^ milujemo le domovino našo, da ne moremo zanikati tega razpora; al, ker ogromno večino rodoljubov poznamo, ki se z nami vred držijo istih načel v političnih, narodnih in verskih zadevah, zato se ne strašimo onega „razpora", ki si ga v svojo zaslugo pripisujejo nemčurski liberalci.
152