126
Listek.
»Popotnikov« koledar za slovenske učitelje je prišel v II. tečaji za leto 1888 konec decembra 1. 1. na svetlo.* Uredil in založil ga je g. M. J. Nerat, nadučitelj in »Popotnikov« urednik v Mariboru. Razven navadnih koledarskih stvarij obseza statistiko učiteljskih društev v slovenskih pokrajinah, iz katere posnemamo, da je na Kranjskem najmenj učiteljskih društev, zlasti pa razven »Pedagogiškega društva« v Krškem ni nobenega okrajnega učiteljskega društva; dalje obseza imenik primernih knjig za šolarske knjižnice, ki gotovo dobro dojde vsaki šoli in za tem šematizem vseh šolskih oblastev, vseh učiteljišč in ljudskih šol, vseh učiteljev in učiteljic na Slovenskem; temu je dodanih nekoliko nepopisanih listov za katalog in razne beležke. Koledar je jako spretno urejen in pregledno sestavljen ter v obče v mnogih ozirih točnejši, nego je bil I. letnik. Da tudi letos ni še vse popolnoma dovršeno, to je pri taki knjigi, ki stoji toliko truda in obseza toliko osebnih in statističnih podatkov, čisto naravno. Zlasti pogrešamo primer-jajočega tabelaričnega pregleda učiteljskih plač po vseh slovenskih pokrajinah in statističnega pregleda o vseh šolah, s slovenskim in slovensko-nemškim jezikom in o številu učiteljskih močij. Glavna napaka je pa ta, da je koledar prepozno prišel na svetlo. Svetovali bi g. izdavatelju, da bi redakcijo sklenil s 1. septembrom ter knjigo izdal zadnji čas z začetkom oktobra, ker drugače večini učiteljev prepozno dojde v roke. Dobro bi bilo tudi, ko bi se pri učiteljih ne dodajalo samo leto, odklej služijo, ampak tudi odklej so stalno umeščeni. Da bi se vsi pogreški odpravili iz knjige in popravile vse nenatančnosti v III. tečaji, bilo bi želeti, da bi vsak učitelj, ki glede" svojih osebnih podatkov v knjigi opazi kako napako, to kakor tudi vsako njega samega se tikajočo premembo med šolskim letom naznanil naravnost koledarjevemu izdajatelju. Le tako bode možno sčasom dospeti do dovršenega učiteljskega koledarja in šematizma. Knjiga stoji I gld. 20 kr. in naročati jo je pri upravništvu   »Popotnika«  v Mariboru, Reiserstrasse 8.
Deželni muzej »Rudolfinum«, ki je stal deželo in hranilnico kranjsko blizu 270.000 gld., dodelan je zdaj v stavbinskem oziru in tudi bogate zbirke njegove so do malega vse urejene. Z zbirkami starega muzeja je pa zdaj v novem poslopji združena tudi prelepa knjižnica nekdanjega zgodovinskega društva kranjskega, združene so tudi vse njegove listine in vse rokopisne zbirke. Vrhu tega se odslej hrani v novem muzeji vice-domski in starostanovski arhiv. Naravno je, da dežela in hranilnica kranjska za »Rudolfinum« nista žrtvovali ogromne svote samo zategadelj, da bi se v njem vse te znanstvene zbirke hranile, ampak da bi se upotrebovale v prid kranjski deželi in v korist znanstvenemu raziskavanju njenemu, bodisi v zgodovinskem, bodisi v prirodoznanskem oziru. Kako plodovito je nekdaj delovalo zgodovinsko društvo, kakd tudi muzealno društvo kranjsko! A vsa ta živahna delavnost je do cela prenehala zadnjih dvajset let. Vzrokov, zakaj se je to zgodilo na škodo domoznanstvu dežele naše, tukaj nečemo poudarjati; samo to željo izrekamo, da bi se zdaj, ko se je zgodovinskemu in prirodoznanskemu raziskovanju dežele naše v novem muzeji na stežaj odprl nov, lep dom, vsi, ki resnično in odkrito ljubijo domovino svojo, brez razločka narodnosti združili v zložno delovanje, da preneha tista odurna tihota, ki je, provzročena po političnih bojih in osebni mržnji na obeh straneh, zadnja leta vladala na razsežiiem polji domoznaustva kranjskega. Hvaležni smo zategadelj upravi deželnega muzeja, da je tako nekako za poskušnjo na 24. dan preteklega meseca t. 1. povabila v Ljubljani bivajoče prijatelje domoznanstva v »Rudolfinum«. Ob 6. uri se je zbralo okoli 70 gospodov raznih stanov in obeh narodnostij. Gospod Deschmann je pozdravil zbrano gospodo ter kažoč na prelepo sliko profesorja Janeza Subica, na kateri Carniolia pod svojim okriljem brani in blagoslavlja domovinsko umetnost, domovinski obrt in domovinsko znanstvo, povabil vse prijatelje dežele kranjske, da  bi v   prelepih prostorih novega muzeja bogate   zgodovinske in prirodoznanske   zbirke