SAGRA SVETE ANE BATU]E, nedelja 31.07.2011 BOGAT SREČOLOV ! 1 .nagrada: TV SPREJEMNIK Smeh in dobra volja na Olimpijadi tržaških »klanf« Italijanski vaterpolisti svetovni prvaki SAGRA SVETE ANE BATU JE PROGRAM: 16:00- Pričetek prireditve z nastopom MPZ NAPEV Batuje - Prikaz kovaške obrti - Snidenje nekdanjih delavcev tovarne TPO Batuje - Zgodovina kovaštva v vasi: predavanje bo vodila mag. Slavica Plahuta 17:00- Otroški zabavni program z GUSARSK0 ANIMACIJO 18:00 - Predstavitev gasilske opreme in prikaz gašenja z gasilci iz PGD Selo 19:00 - Šacanje pršuta in glasbeni program z ansamblom KALAMARI Za hrano in pijačo je poskrbljeno, veliko obrobnega dogajanja, ples pozno v noč! Primorski Minister Tremonti na odstrelu Dušan Udovič Predsednik vlade Berlusconi med drugim slovi po tem, da nima rad v svoji bližini ljudi, ki imajo po njegovi oceni preveliko lastne iniciative ali mu celo ugovarjajo. Še posebno če gre za najtesnejše sodelavce v vodstvu stranke ali v vladi. Tako je v dolgem obdobju svoje vladavine izgubil kar nekaj sposobnih sodelavcev in ministrov. Naj za vse spomnimo le na kratkotrajno ministrovanje Renata Ruggiera, ki je doma in v mednarodnih krogih užival velik ugled. Pri nas se ga bomo spomnili po za italijanskega politika nenavadni izjavi »pacta sunt servanda«, ko je govoril o tedaj neizpolnjenih obvezah Italije do Slovenije. Na zunanje ministrstvo je Ruggiero prišel pred desetimi leti s prestižnega položaja generalnega direktorja organizacije za svetovno trgovino (WTO), z njim pa se je rating Italije v mednarodnem merilu takoj povzpel. A to ga ni rešilo pred bliskovitim padcem, ker se ni mogel uskladiti z nastopaškim in demago-škim stilom predsednika vlade. Čedalje več znamenj kaže, da je sedaj na odstrelu finančni minister Giulio Tremonti. Nekaj godlje si je skuhal sam ali s pomočjo vprašljivih bližjih sodelavcev kot je Milanese, ki je v teh poletnih dneh prizadeven polnilec stolpcev časopisov. A Tre-monti je že dalj časa na različni valovni dolžini od predsednika vlade, predvsem kar zadeva čedalje bolj nevzdržen italijanski javni dolg, tolmačenje gospodarske krize in s tem v zvezi kočljivega mednarodnega položaja Italije. Berlusconi je še do nedavna minimiziral probleme in razglašal, kako je Italija v premagovanju krize med najuspešnejšimi. Tremonti pa je zadrgnil proračunsko mošnjo, tudi za ceno spora s številnimi ministri. S svojo rigorozno politiko je v vladni ekipi ostal eden redkih, ki je še ohranil za Italijo nekaj verodostojnosti v mednarodnem merilu, kot finančni minister pa je doma sprejemljiv tudi za mnoge v opoziciji. To so verjetno glavni razlogi, da se je jarek med Berlus-conijem in Tremontijem poglobil, morda na nepopravljiv način. Predsednik vlade privošč-ljivo zre na ministrove težave in bojda pričakuje, da se ga bo končno znebil. Časopisi njegove skupine imajo Tremontija že za tarčo preizkušene medijske gonje. Kako bo z Italijo in njenimi problemi doma in v svetu, pa je drugorazreden problem. dnevnik NEDELJA, 31. JULIJA 2011_ Št. 181 (20.196) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € zda - Senat zavrnil povišanje meje javnega dolga Ameriški parlament še vedno razdvojen Nov poziv Obame k dogovoru med demokrati in republikanci turistični val - Zelo gost promet z vrstami na Moščenicah Vroče poletne ceste Najdaljšo kolono zabeležili v soboto ob 4. uri zjutraj: deset kilometrov v smeri proti Istri MOŠČENICE - Po podatkih podjetja Autovie Venete je ta konec tedna na cestninski postaji Moščenice precej več vozil kot v zadnjem julijskem vikendu lani. Petek je bil celo rekorden, kljub temu pa so vrste vozil krajše, ker je podjetje na cestninski postaji odprlo nekaj več prehodov. Najdaljšo kolono so pri Moščeni-cah zabeležili v soboto ob 4. uri zjutraj, ko je bila vrsta v smeri proti Trstu, Istri in Dalmaciji dolga deset kilometrov. La- ni je kolona zadnjega petka v juliju znašala celo 25 kilometrov. Daljše čakalne dobe beležijo tudi na slovensko-hrva-ških mejnih prehodih, do običajnih zastojev prihaja v Kopru in okolici. Na 3. strani WASHINGTON - Predstavniški dom ameriškega kongresa je v petek zvečer z 218 republikanskimi glasovi za in 210 demokratskimi glasovi proti potrdil predlog zakona za povišanje dovoljene meje javnega dolga. Kmalu nato ga je senat gladko zavrnil z 59 glasovi proti 41. To pomeni, da rešitve problema povišanja sedanje meje javnega dolga v višini 14.300 milijard dolarjev, še ne bo. Predsednik Barack Obama je včeraj znova pozval člane kongresa k dogovoru. »Časa je zelo malo,« je dejal. »Konec je časa za postavljanje stranke na prvo mesto. Sedaj je čas za kompromis v imenu ameriškega ljudstva,« je še dejal. Na 9. strani V Sloveniji že predvolilno vzdušje Na 2. strani Združevanje šol so prenesli Na 4. strani Trst: Pokop variante 118 desnici ni po godu Na 5. strani V Štandrežu danes obsežna evakuacija Na 17. strani Iščejo alternativo za doberdobske učence Na 18. strani italija Napolitano varčevanja RIM - S Kvirinala so včeraj sporočili, da se bo predsednik Giorgio Napolitano do konca mandata odpovedal prilagajanju predsedniške plače k rasti stopnje inflacije. Z drugimi varčevalnimi ukrepi namerava Kvirinal v treh letih prihraniti dodatnih 15 milijonov evrov. Severna liga pa je ostro polemizirala s predsednikom zaradi njegovih kritik zoper odpiranje pisarn ministrstev v Monzi in zaradi vojaškega posega v Libiji, ki naj bi ga po Bossijevi oceni zahteval Napolitano kljub nasprotovanju Berlusconija. Na 9. strani Discount's m ath IL4SSI PROMOCIJSKA CENA ZA ležišče lateks € 299,00 6 598,00 višina 20 cm enop. dvop. Ležišče € 238,00 ortopedsko en°P- f(|0/ vzmeti €476,00 "«n/o dvop. € 119,00 enop. €238,00 dvop. Ležišče € 498,00 ločene vzmeti cn0P- i(|0/ € 996,00 JU dvop. € 249,00 enop. €498,00 dvop. Ležišče € 698,00 memorv foam enop. ff||0/ €1.396,00 •>»/■ dvop. € 349,00 enop. € 698,00 dvop. Vzglavniki €98,00 -50% €49,00 lateksa in memory foam preobleka prati pršicam I Električni € 1.590,00 -50% 1 počivalnik € 790,00 J Trst, ul. Rossetti, 6 - na vogalu z ul. Giotto pon. 16.30-19.00 tor.-sob. 9.00-12.30 in 15.30-19.30 Tel.: 040.37.11.35 2 Nedelja, 31. julija 2011 ALPE-JADRAN / slovenija - Ugibanje in raznolika pričakovanja strank o predčasnih volitvah Na obzorju je vroč september v že dokaj predvolilnem vzdušju Septembra med prioritetami rebalans, novi predsednik DZ in imenovanje treh novih ministrov LJUBLJANA - Predvolilna kampanja v Sloveniji je ob ugibanju o predčasnih volitvah pred vrati oziroma se je po mnenju nekaterih strank že začela, na političnem parketu pa se obeta "vroč" september. Medtem ko SD in LDS vse moči usmerjata v reševanje gospodarskega položaja in zagotavljanje politične stabilnosti, pa večina opozicije meni, da so predčasne volitve nujne. Septembra je med prioritetami vlade in Državnega zbora sprejemanje rebalansa proračuna v DZ, poslanci pa bodo potrjevali tudi novega predsednika DZ in odločali o interventnih ukrepih. Pred njimi bo predvidoma novela zakona o vladi, s katero bi krčili število ministrstev, premier Borut Pahor pa bo moral predlagati tri nove ministre. Septembra se bo začelo tudi zbiranje podpisov za referendum o družinskem zakoniku. V SD so za STA navedli le, da se v teh »zelo nepredvidljivih časih, v katerih se je znašel ves svet«, ne ukvarjajo s predvolilno kampanjo in »različnimi oblikami medsebojnega politikantskega obtoževanja«. Skupaj s partnerji vodijo vlado in želijo izpeljati nekatere za Slovenijo prepo-trebne projekte in reforme. Tovrstno politiko gojijo in vodijo tudi v poslanski skupini, so zagotovili. O vsem, kar jih jeseni čaka v parlamentu, pa bodo v poslanski skupini SD spregovorili po parlamentarnih počitnicah. Gospodarski forum SDS je zaradi zaskrbljujočih razmer v gospodarstvu vladajočo koalicijo pred dnevi vnovič pozval, naj ravna odgovorno in omogoči predčasne volitve. Te bi po njihovem preprečile še hujše posledice slabega gospodarjenja z državo. »Podjetniki in gospodarstveniki si prizadevamo omiliti gospodarsko krizo, toda krizo je nujno potrebno hkrati reševati na vrhu piramide,« poudarjajo v SDS in dodajajo, da je odgovornost vladajoče politike za izjemno zaskrbljujoče razmere na področju podjetniškega in gospodarskega okolja v Sloveniji in posledično vse manjšo konkurenčnost neizpodbitna. V SDS sicer menijo, da »absurdne obtožbe« v aferi Patria, ki je pred dnevi znova izbruhnila, »najavljajo predvolilni čas«. Po ocenah LDS bodo bližajoče volitve zagotovo zaznamovale delo strank, vlade in DZ. Vladne stranke bodo zaključevale projekte tega mandata, medtem ko bodo »opozicijske ostrejše v kritiki, hkrati pa bodo v javnost in zakonodajni postopek predlagale všečne, a pogosto nerealne projekte«, meni vodja poslanskega kluba LDS Borut Sajovic. Kot primer navaja za- kon o Mežiški dolini, ki ga je DZ obravnaval na zadnji seji, namenjen pa je bil »predvsem promociji opozicijske stranke in njenega voditelja iz omenjene regije«. Po parlamentarnih počitnicah bo DZ iskal novega predsednika, vlado pa bo treba dopolniti z ministri ali število ministrstev zmanjšati. Dogovora glede tega še niso sklenili. LDS se glede prevzemanja funkcij in resorjev sicer še ni opredelila, ker to za njihov obstanek v koaliciji »nikoli ni bilo ključnega pomena«. Je pa po mnenju LDS smiseln sprejem ustavnega zakona, s katerim bi »fiksirali« datum volitev in s tem skrajšali mandat sedanjemu sklicu DZ. Generalni sekretar Zares Bogdan Biščak meni, da se predvolilna kampanja vsebinsko še ni začela, se pa že intenzivneje kaže na retoričnem nivoju in v smislu medsebojnega distanciranja političnih strank. Razmisleki znotraj nekdanje koalicije in odhodi strank so po njegovem mnenju razmišljanja o volitvah pospešili, medtem ko se v opoziciji drug od drugega distancirajo. Biščak meni, da so predčasne volitve vse bolj verjetne. Pahor bo moral predlagati nove ministre, ob čemer se zdi Biš-čaku bolj verjetno, da podpore v DZ ne bodo prejeli. Podobno ocenjuje za novelo zakona o vladi. Če bo Pahor na imenovanje novih ministrov ali na novelo vezal zaupnico, je po Biščakovih ocenah najverjetneje ne bo prejel. Če pa je ne bo vezal, imamo, pravi, pravno zagato. Prvak DeSUS Karl Erjavec ocenjuje, da se volilna kampanja še ni začela, temveč se bo jeseni, ko bo Pahor predlagal novelo zakona o vladi in nove ministre. V DeSUS bodo s kongresom stranke, ki bo 21. oktobra, napovedali začetek svojih volilnih aktivnosti, pri čemer bodo predstavili program za izhod iz krize in »pričeli z aktivnostmi za zmago na volitvah«, je za STA navedel Erjavec, ki pričakuje, da bodo volitve spomladi. Po mnenju prvaka SNS Zmaga Jelinčiča predvolilna kampanja poteka od volitev dalje, res pa je, da se stopnjuje, bolj kot gre proti koncu mandata. Po njegovih besedah namreč nekateri, zlasti v koaliciji, določene zakonske predloge izrabljajo za pridobitev volivcev. Pri tem navaja afero Patria, družinski zakonik in tudi rebalans proračuna, ki veliko namenja nepravično razdeljenim socialnim transferjem. Jelinčič meni, da bodo volitve šele junija prihodnje leto. Pahor bo najprej predlagal nove ministre, »ki pa ne bodo sprejeti«, zatem spremembo zakona o vladi. Glede podpore noveli se Jelinčič še ne izreka. Po mnenju predsednika SLS Ra-dovana Žerjava se je predvolilna kampanja začela že pred nekaj meseci. Med drugim izpostavlja vnovično "pogreva-nje" afere Patria, ki bo, kot skrbi Žerjava, prav tako kot pred minulimi volitvami zasenčila vsebinsko razpravo pred prihodnjimi volitvami. Kampanja se bo po njegovem mnenju še naprej kazala tudi pri sprejemanju nekaterih zakonov. Žerjav je prepričan, da bodo volitve predčasno. Skrbi pa ga, ker položaj, ko nimamo ministrov in ko je predsednik DZ v odstopu, v Sloveniji postaja normalen. Ob tem ga ne bi čudilo, če predsednik DZ ne bo izvoljen, kar bi bil tudi eden od možnih inštrumentov, ki bi pospešil predčasne volitve. Podpora SLS noveli zakona o vladi bo sicer odvisna od tega, kakšno krčenje števila ministrstev bo predlagano, se pa Žerjav v izjavi za STA strinja, da je izhod iz sedanje politične krize na tak način vprašljiv. Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Franc Žnidaršič meni, da se kampanja še ni začela in da tudi afera Patria ne kaže na to. Kot je Žni-daršič dejal za STA, bi obtoženi v aferi čim prej želeli volitve zato, ker dopuščajo možnost krivde. Sam meni, da bo pred volitvami treba počakati na kašno drugo alternativo. O podpori noveli zakona o vladi se Žnidaršič ne izreka, saj predlog še ni znan, načeloma pa podpira krčenje števila ministrstev. Morda bi bila taka rešitev glede na trenuten politični položaj celo lažja kot pa iskanje novih ministrov, ugotavlja. Če predlagani ministri ne bodo izvoljeni, pa bo to tudi po ocenah Žnidaršiča nekakšna nezaupnica vladi. (STA) koroška - Dvojezične krajevne table Dörfler še naprej ne mara Feldnerja Deželni glavar vodje Heimatdiensta ni povabil na slovesnost ob postavitvi novih tabel 16. avgusta v Celovcu CELOVEC - Napetosti med koroškim deželnim glavarjem Gerhardom Dörflerjem in delom t.i. konsenzne skupine na čelu s predsednikom koroškega Heimatdiensta (KHD) Josefom Feldnerjem tudi po zaključku vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel očitno še ni konec. Tokrat prvi politik v deželi Feldnerja noče videti na osrednjem praznovanju ob ureditvi vprašanja dvojezičnih tabel 16. avgusta v dvorani grbov v deželni hiši v Celovcu. »Dörfler me ni povabil,« je »z ogorčenjem« sporočil Feldner koroški javnosti in ob tem spomnil, da ga deželni glavar tudi ob 90. obletnici koroškega plebiscita ni povabil na osrednjo deželno proslavo lani oktobra v isti dvorani v Celovcu. V izjavi za javnost je Feldner še posebej poudaril, da je član t.i. konsenzne skupine za dvojezične table na južnem Koroškem, ki da je »bistveno pripomogla k rešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov«. Zato da je bil osebno povabljen od zveznega kanclerja Wernerja Faymanna na slovesen sprejem pretekli torek na Dunaju. Vedenje deželnega glavarja Gerharda Dörf-lerja pa občuti kot žalitev, je še pristavil razočarani predsednik nemško nacionalno usmerjenega KHD-ja. Feldner je leta 2005 vstopil v skupino, ki jo je ustanovil tedanji zvezni kancler Wolfgang Schüssel in v kateri sodelujeta tudi predsednika ZSO in SKS Marjan Sturm in Bernard Sa-dovnik. Vodi jo pa avstrijski zgodovinar Štefan Karner. Deželni glavar Dörfler je v odzivu na ogorčeno reakcijo pred- Predsednik koroškega Heimatdiensta (KHD) Josef Feldner il sednika KHD-ja pojasnil, da osebno nima kaj proti Feld-nerju, vendar ne more sprejeti, da bi ta sedaj rad bil »veliki mož miru«, saj je prav Feldner bil tisti, ki je v preteklosti v vprašanju slovenske manjšine ravnal povsem drugače in »širil grozote«. Še posebej pa je Dörfler poudaril, da sedaj sprejeta rešitev v zvezi z vprašanjem dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem »ni zasluga konsenze skupine.« Kot je znano, bo 16. avgusta dopoldne v dvorani grbov v deželni hiši v Celovcu veliko deželno praznovanje ob ureditvi vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na juž- nem Koroškem. Uradni slovesnosti v Celovcu bo nato sledila še slovesna postavitev prvih dodatnih tabel v Železni Kapli in v Žitari vasi. Na praznovanju se bodo vnovič srečali najvišji predstavniki države in dežele, predstavniki najpomembnejših ustanov na Koroškem, župani dvojezičnih občin in zastopniki slovenske manjšine. Svoj prihod na Koroško sta že potrdila zvezni kancler Faymann in podkancler Michael Spindelegger, odprto pa je še, ali bo na Koroško prišel tudi zvezni predsednik Heinz Fischer. Ivan Lukan Beljak spet vabi na Teden šeg BELJAK - Drugo največje mesto na Koroškem, Beljak, od 31. julija do 8. avgusta spet vabi na tradicionalni Teden šeg ter na odmevno žegnanje. Med atrakcijami te prireditve je tudi letos promocija sosednje Slovenije, ki je preko mestnih partnerstev povezana z Beljakom in se bo predstavila z glasbo, vini, kulinariko in turizmom. Obširno se bodo predstavili predvsem občini Kranj in Bled oz. Gorenjska regija. Višek enotedenske prireditve pa je vsako leto povorka skozi mesto (6. avgusta) s folklornimi skupinami iz Koroške ter iz sosednjih dežel Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Prireditev si vsako leto ogleda ogleda blizu 100.000 obiskovalcev! (I.L.) divača - Slikarsko-fotografska razstava Slika in jaz Mlada akademska slikarka Ana Kravanja in fotografinja Jožica Zafred se predstavljata DIVAČA - V prostorih občinske stavbe v Divači, kjer skrbijo tudi za duševno hrano in ne samo za izvajanje lokalne oblasti, so v sredo odprli slikarsko-fotografsko razstavo, na kateri se predstavljata domači ustvarjalki. Tokrat se je že uveljavljenemu imenu v svetu fotografije Jožici Zafred pridružila mlada akad. slikarka, 28-letna Ana Kravanja, ki je lani diplomirala na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje na mitološko temo Bitja z dreves. Osrednja tema razstave so severnoameriški Indijanci, katerih portrete je Ana naslikala leta 2006, ko je obiskovala 3. letnik akademije. Leta 2004 se je za mesec dni mudila v Barceloni, kjer je spoznala vrsto mladih, ki so bežali pred revnim življenjem Južne Amerike. »Gnalo me je, da sem o teh ljudeh želela vedeti več. Portretiranje je sledilo kot poglabljanje v bitnost ameriških naravnih ljudi, saj obraz odraslega človeka odseva njegovo življenje. Črno-beli portreti so nastali po presunljivih fotografijah iz knjige »North American Indians« avto- Z leve: fotografinja Jožica Zafred, novinar Jadran Sterle in slikarka Ana Kravanja ok ric Fleming in Luskey, ki mi je odkrila marsikatero resnico in zlo bele rase,« je poudarila Kravanja, ki portrete in življenje Indijancev predstavlja v tehniki akvarela in akrila. Delo mlade slikarke, ki se je slikarsko izpopolnjevala na Portugalskem, v Argentini, Urugvaju in Bo- liviji ter je za svoje delo prejela dve nagradi, dopolnjujejo fotografije Jožice Zafred. »Tudi tu je enako razmerje kot pri slikah, torej »podoba in jaz« - najprej zagledamo podobo, šele potem se prikaže avtorica. Fotografsko ustvarajanje zgodbe o Aninih slikah je najbolj kompleksno v zgodbi, ki jo pripoveduje Ana sama: v risanju portreta Francke Mljač iz Prelož pri Lokvi. Seveda so ljudje tisti, ki dajejo pečat tudi pokrajini, kjer živijo - in takšni portreti ljudi okrog nje napolnjujejo njen del razstave v Divači. Drugi del so portreti starodavnih ljudstev širne severnoameriške celine - imaginarni portreti Indijancev, ko jih je na daleč, a vseeno od blizu začutila akademska slikarka Ana Kravanja.. Svojim indijanskim portretom je dala skupni naslov »Iskanje prednikov«, in takšna iskanja so prisotna tudi v fotografijah Jožice Zafred. Predniki so v nas, so v naši prihodnosti, ker je življenje povezano nazaj in naprej. Tu smo le nekaj časa, tako kot naši predniki in naši zanamci. Skrivnost življenja, ki je tem bolj vabljiva, bolj kot je skrita,« je poudaril novinar, režiser in scenarist Jadran Sterle. Številne zbrane pa je na odprtju razstave pozdravil tudi direktor di-vaške občine Iztok Felicjan. Razstava bo na ogled do konca avgusta. Olga Knez koper - V Luki Žerjavisti nadaljujejo s stavko KOPER - Neposredni izpad dohodkov zaradi stavke žerjavistov v prvih dveh dneh stavke v Luki Koper znaša okoli 310.000 evrov, je ocenil predstavnik Luke za stike z javnostjo Sebastjan Šik. Potrdil je, da so žer-javisti skladno z zakonom popoldne normalno delali in zagotovili preto-vor hitro pokvarljivega blaga in nevarnih snovi. Šik je opozoril, da bo k posledicam stavke treba prišteti še odškodninske zahtevke, stroške privezov in tudi to, da se nekatere ladje - doslej 4 - zaradi stavke preusmerjajo v druga pristanišča. Uprava Luke sicer stavkovne zahteve žerjavistov - tem so se danes v spontanem protestu pred vhodom v Luko pridružili tudi zunanji delavci, zaposleni pri pogodbenih partnerjih Luke - ocenjuje kot nezakonite in se z njimi ne namerava pogajati. Po podatkih sindikata žerjavistov se stavke udeležuje praktično celotno članstvo, ki šteje okoli 380 ljudi. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 28. julija 2011 3 moščenice - Po podatkih Autovie Venete več prometa, a krajše vrste Na cestninski postaji rekordno število vozil Turisti in delavci z vzhoda - Na devinskem počivališču gneča za gorivo in vinjete deželni svet - Enotna delovna pogodba Sindikati in župani: nedopustna kršitev pravic delavcev TRST - Petkov prepir v deželnem svetu glede izvajanja enotne delovne pogodbe za uslužbence Dežele in vseh lokalnih uprav v Furlaniji-Julijski krajini, je izzval nič koliko protestov. Namesto pogajanj s sindikati je deželna vlada namreč zadevo enostransko vključila v proračunski zakon. Že v petek so se oglasili predstavniki leve sredine in nekateri sindikati. Včeraj je deželni sindikat UIL dogodek ocenil kot kršitev ustavnih pravic delavcev in organizacij, ki jih predstavljajo. »Morda pa še ni vse izgubljeno in lahko v deželni vladi le prevlada zdrava pamet in občutek odgovornosti,« je ocenil generalni tajnik UIL Giacinto Menis. Kritično je bilo tudi mnenje deželnega sindikata CISL, češ da gre za nerazumljivo odločitev. Enotna delovna pogodba naj bi izboljšala delovne pogoje ljudi in posledično podjetij. Zaskrbljen pa je bil tudi videm-ski župan Furio Honsell, ki je obžaloval dejstvo, da se deželna uprava pred odločitvijo sploh ni posvetovala s posameznimi župani, ki so neposredno odgovorni za več tisoč delavcev. Honsell seveda hkrati ne sprejema, da bi za posledice tovrstnih neuspehov morali morebiti odgovarjati župani oz. občine. Cestninska postaja pri Moščenicah; začetek počitnic je za marsikoga prava muka bonaventura TRST - Podnevi in ponoči je promet na avtocesti A4 in na tržaškem avtocestnem priključku ta konec tedna zelo gost. Podjetje Autovie Venete je v petek na cestninski postaji pri Moščenicah zabeležilo zgodovinski rekord števila vozil v smeri proti Sloveniji in Hrvaški. Od četrtkove do petkove polnoči so našteli 27.352 vozil, kar je za 30 odstotkov več kot lani. V noči na soboto se je trend nadaljeval, skozi cestninsko postajo je vsako uro peljalo od 2.100 do 2.300 vozil. V petek so se pojavile daljše vrste, ki so se po 23. uri spremenile v prave prometne zastoje. Ob 4. uri zjutraj je bila kolona v smeri proti jugu dolga deset kilometrov, ob 7. uri pa osem kilometrov. Turisti se lahko delno potolažijo z dejstvom, da je letošnja slika vsekakor boljša od lanske. Avtocestno podjetje je julija letos odprlo pri Moščenicah dva dodatna prehoda proti jugu in s tem omejilo zastoje. Lani je zadnji petek v juliju prišlo do pravega prometnega infarkta, ko je bila vrsta dolga 25 kilometrov. Včeraj je bil promet pri Moščenicah gost tako dopoldne kot popoldne, zabeležili so za deset odstotkov več vozil kot lani. Prometa je letos skratka bistveno več, vrste pa so kljub temu krajše. Po navedbah podjetja Autovie Venete je ob turistih te dni na cestah tudi več tisoč delavcev, ki se med poletnim dopustom vračajo domov v vzhodno Evropo. Avtocesta A4 med Benetkami in Trstom je bila ta konec tedna vseskozi zelo obremenjena. Med vozili, ki so bila v petek v vrsti pri Moščenicah, jih je 3.968 prispelo z območja Milana, 922 iz Padove, 694 iz Ukev (pretežno turisti iz Avstrije in drugih držav srednje ter severne Evrope), 600 iz Ventimiglie (večinoma Francozi), 366 iz Rima, 334 iz Bologne in 300 iz Firenc. Avtocestna počivališča Calstorta, Fratta in Gonars so bila včeraj nabito polna, tako kot počivališče pri Devinu, kjer je na razpolago malo prostora. Ustavljenih avtomobilov in avtodomov je bilo včeraj na pretek, pri bencinskih črpalkah so bili na tesnem. V baru se je trlo ljudi, stalno je bilo od dvajset do trideset oseb v vrsti za na- kup slovenske vinjete. Dober del turistov kupuje vinjeto ravno na prepolnem počivališču pri Devinu, čeprav je prodajnih točk v Italiji in Sloveniji veliko. Po pričakovanjih je do zastojev na cestah prišlo tudi v Sloveniji, predvsem na primorski avtocesti v smeri Ljubljane (pri Logatcu je zaradi prometne nesreče nastala desetkilometrska kolona), na gorenjski avtocesti ter na cestah Šmarje-Koper in na obalni cesti Izola-Koper. Na slednjih dveh cestah, ki (počasi) vodita proti hrvaški meji in novemu istrskemu »ipsilonu«, je do zastojev prihajalo prav vsak konec tedna v juliju, v teh dneh pa je slika enostavno črna. Popoldne je čakalna doba za osebna vozila pri izstopu iz Slovenije znašala eno uro in 10 minut na Dragonji ter 20 minut na mejnem prehodu Starod. Pri vstopu v državo pa so v istem času najdaljšo čakalno dobo na hrvaško-sloven-skem mejnem pasu zabeležili pri Gru-škovju (eno uro). Na mejnem prehodu Dragonja so popoldne pri vstopu čakali pol ure, zjutraj pa eno uro. (af ) EDIL CARSO sne. GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZG0NIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656 www.edilcarso.it ■ e-mail: edilcarso@libero.it koroška - Občuten porast nočitev Dober začetek poletne turistične sezone Koroška je s svojimi toplimi jezeri očitno spet privlačnejša za turiste lpd CELOVEC - Začetek letošnje poletne sezone na Koroškem je po statističnih podatkih za mesec junij zelo razveseljiv. V vseh koroških turističnih krajih oz. regijah, so zabeležili občutno povečanje števila nočitev med 5 in 15 odstotkov. Tako se je število nočitev v Bad Kleinkirchheimu povečalo za 7,5 odstotka, turistični obrati ob Milštatskem jezeru so minuli mesec zabeležili za 12 odstotkov več turistov in tudi okoli Vrbskega jezera je prenočilo nad 5,5 odstotka več turistov kot pred letom dni. Več nočitev so imeli tudi v Beljaku, okoli Baškega, Osojskega in Klopinjskega jezera, vendar od tam še niso sporočili točnih številk, je ob predstavitvi prvih statističnih podatkov za letošnjo poletno sezono dejal poslovodja deželne turistične družbe Kärnten Werbung Christian Kresse. (I.L.) ,BOa 4 POTOVALNI URAD — _ -4 Aurora viaggi TRIESTE t . Od daljnega 1963. vestno skrbimo za vasa potovanja in pocitnice enodnevni avtobusni izleti Gorski Kotar 07.08. Bled z muzejskim vlakom 14.08. in 04.09. Olimje 21.08. Krk in Košljun 28.08. Plovba po Padu in Pomposa 11.09. Brijoni in Poreč 18.09. potovanja z letalom Tibet 23.08. - 03.09. Indija: Ladakh, Amrilsar, Risikesh 16. — 28.08. 07.-14.09. poletno-jesenski odhodi Jezero Maggiore 14. - 16.08. Logarska dolina 14. - 15.8. še zadnja mesta Terme Dobrna 3,4 ali 7 dni od 14.08. Budimpešta, praznik sv.Stefana 19. - 22.08. Dalmacija in Komati 25. - 28.8. Turin in Langhe 01. - 05.09. AuroraFest Rogaška Slatina 04. - 11.09. Zagreb, Slunj in Plitvice 09. - 11.09. Mostar, Sarajevo, Medjugorje 1 3. - 1 8.09. Beograd in samostani 20. - 25.09. Kvarnerski otoki 23. - 25.09. Cinque Terre 23. - 25.09. Tura po Črni gori 27.09. - 02.10. Za počitnice v Španiji, Turčiji, Grčiji in na Cipru izbirajte iz našega kataloga: odlične cene, odhodi iz Brnika, vedno zagotovljen avtobusni prevoz iz Trsta! Za bivanja v Sloveniji in na Hrvaškem pestra ponudba ter tudi organizirani avtobusni prevozi. ^Ikukmstil Obiščite nas, ponudili vam bomo novi katalog Izletov in potovanj avgust - november 2011. URNIK: ponedeljek - petek 9.00 -12.30 in 15.30 - 18.30, četrtek no stop 9.00 - 18.30, sobota 9.00 -12.00 j Turčija: Istanbul, Kapadokija, Pamukkale Španija: od Burgosa do Santiago de Compostela Makedonija z Ohridom Kitajska tura ZDA, parki in mesta na zahodu Skrivnostni Peru 1 3. - 20.09. 16. - 20.09. 21.09.-02.10. 22.09.-05.10. 26.09.-08.10. POTOVALNA AGENCIJA AURORA, Ul. MIIANO, 20 TRST TEI 040 631300 FAX 040 365587 E-MAIL aurora@auroraviaggi.com URL www.auroraviaggi.com 4 Nedelja, 31. julija 2011 DEŽELA,TRST / rim - Po srečanju sen. Tamare Blažina s funkcionarjem ministrstva za šolstvo Združevanja ravnateljstev ne bo, kmalu razpis za slovenski šolski urad Združevanje šele prihodnje šolsko leto? - Polemika med poslancem Rosatom in deželno ravnateljico Beltrame RIM - Združevanje ravnateljstev posameznih otroških vrtcev in šol v večstopenjske zavode so preložili, italijansko ministrstvo za šolstvo pa bo septembra pripravilo razpis za osebje, ki bi službovalo v Uradu za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino. To je zadnja vest iz Rima, kjer se je pred približno dvema tednoma senatorka Tamara Blažina sestala z generalnim direktorjem za osebje pri ministrstvu za šolstvo Antoniom Coccimigliom in ga opozorila na to vprašanje. Kot so sporočili iz kabineta senatorke Blažina, je Coccimi-glio priznal, da se je ta aspekt zanemarjal že preveč let, sam pa je zadevo premaknil z mrtve točke in sprožil postopek, ki med drugim predvideva, da razpis potrdi ministrstvo za javno upravo. Prav pred nekaj dnevi pa je s tega ministrstva prišlo pozitivno mnenje o razpisu; da bi zadostili vsem formalnostim, je ministrstvo za šolstvo posredovalo predlog tudi zakladne-mu ministrstvu v zvezi s finančnim kritjem, čeprav to ne bi bilo niti potrebno, ker zaščitni zakon v svojem 13. členu določa letni izdatek v višini največ 895 milijonov nekdanjih lir (okoli 460.000 evrov). Ko bo tudi ta formalnost zaključena, bo ministrstvo pripravilo razpis, kar se bo zgodilo v septembru, so sporočili iz kabineta tržaške senatorke Demokratske stranke, kjer med drugim poudarjajo, da bo razpis tudi prispeval h končnemu formaliziranju vloge vodje Urada za slovenske šole, saj je sedanji koordinator Tomaž Simčič uradno še vedno vršilec dolžnosti. Na ministrstvu za šolstvo so med drugim tudi zagotovili, da je združevanje ravnateljstev posameznih vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol v večstopenjske zavode, ki ga predvideva pred nedavnim sprejeti varčevalni paket italijanske vlade, preloženo na prihodnje šolsko leto 2012/2013. S tem v zvezi se je včeraj vnela polemika med poslancem Ettorejem Rosatom in deželno šolsko ravnateljico Danielo Beltrame. Poslanec Demokratske stranke je namreč naslovil poslansko vprašanje na ministrico za šolstvo Mariastello Gelmini, v katerem trdi, da tvegajo slovenske šole nepotrebna združevanja; deželno ravnateljico je obtožil, da je slabo inter- pretirala zakonski odlok 98/2011, saj naj ne bi upoštevala njegovega 19. člena, ki določa nižje parametre na jezikovno mešanih ozemljih. Ravnateljica Beltrame je preko tiskovne agencije Ansa sporočila, da združevanje slovenskih šol ne pride v poštev, celo takrat ne, ko jih obiskuje manj otrok od števila, ki ga predvideva zakon. »V pismu, ki sem ga 19. julija poslala ministrstvu,« trdi ravnateljica, »sem opozorila na dejstvo, da je zadnji zakonski odlok v kontrastu s pravilnikom o avtonomiji slovenskih šol iz leta 1998.« Če ne bo prejela novih navodil, bo zato upoštevala stare parametre ...od politikov pa pričakuje, da širijo kulturo poznavanje zakonskih norm, ne pa volilne polemike. Na ministrstvu za šolstvo so senatorki Blažina postregli tudi z novico, da bodo vse proste stolice pokrili s staležem. Prihodnji teden pa se bo senatorka sestala s šefom kabineta ministrice za šolstvo Vincenzom Nun-ziato v zvezi z vprašanjem dvojezične šole v Špetru in drugimi vprašanji o slovenskem šolstvu v Italiji. Senatorka Tamara Blažina kroma Prošnje za suplence Jutri zapade rok za predložitev prošenj za začasne namestitve in dodelitve suplenc za šolsko leto 2011/2012. Obrazci so na voljo na spletni strani ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it), obrazec nadomestne osebne izjave pa na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it). Za učno osebje je rok za predstavitev prošnje 1. avgust 2011. Luteranska poroka: ljubezen ...in medverski dialog TRST - Nekateri pari se odločijo za poroko v krogu najožjih sorodnikov in prijateljev, za druge je poroka sinonim za množično slavje, za tako imenovane »vipe« se poroka celo spremeni v pravi medijski dogodek. Evangeličanski pastor Dieter Kampen in vodja urgence katinarske bolnišnice Elena Bernobich sta se odločila, da je lahko njuna poroka tudi priložnost za spodbujanje medverskega dialoga. Včerajšnje poroke v tržaški evangeličanski cerkvi so se tako udeležili predstavniki vseh tržaških verskih skupnosti, od škofovega vikarja so srbskega popa in celo predstavnikov tržaške budistične skupnosti. Ženin, sicer tudi vodja evangeličanskih skupnosti, ki so zgodovinsko prisotne v mestu, je dejal, da je dialog med predstavniki različnih veroizpovedi v Trstu na zelo visoki ravni. FESTIVAL NO BORDERS - V petek zvečer na polnem trbiškem trgu Ben Harper navdušil Trbiž Kalifornijski pevec in kitarsit pa navdušen nad sprejemom - Danes popoldne na planoti pod Montažem tudi Roberto Vecchioni Ben Harper na svojo kitaro igra na različne načine ... SASA jančar TRBIŽ - Ne zgodi se ravno na vsakem koncertu, da nastopajoča skupina ali pevec podarijo občinstvu kar tri dodatke. Ben Harper in člani njegovega benda pa so se v petek zvečer poslovili od številnega trbiškega občinstva s tremi pesmimi in z besedami, da so srečni, ker so lahko nastopili v takem vzdušju: še najraje bi vse odpeljali z našim avtobusom, je ob koncu povedal nasmejani Ben ... Kalifornijski pevec in kitarist je na Trbiž prišel v sklopu glasbenega festivala No Borders, ki ga v Kanalski dolini prirejajo že več let. Krajevni organizaciji za turistično promocijo gre priznanje, saj ji je uspelo v zadnjih petnajstih letih (ob pomoči raznih pokroviteljev, v prvi vrsti deželne uprave) v kraje pod Julijci privabiti svetovno uveljavljena imena. Osrednja zvezda letošnjega sporeda je bil tako nedvomno Ben Harper, ki je v petek nastopil pred polnim trbiškim trgom. Prisluhnili so mu domačini, a tudi številni oboževalci iz Furlanije-Julijske krajine in bližnjih Avstrije ter Slovenije. Zmagovalec dveh prestižnih nagrad Grammy se je predstavil z mešanico novih pesmi, ki sestavljajo najnovejšo ploščo Give Till It's Gone, in priljubljenih uspešnic kot so She's Only Happy In The Sun, Aamen Omen in druge. Občinstvo je nastop spremljalo s petjem in ploskanjem ...in naposled izprosilo tiste tri dodatke, ki so okrog polnoči zaključili koncert. »Brezmejni« festival se danes seli na planoto pod Montažem, kjer bo ob 14.30 nastopil zmagovalec letošnjega sanremskega festivala Roberto Vecchioni. Če vremenske razmere ne bodo ugodne, bo koncert ob 21.15 v trbiški športni palači. Festival pa bo prihodnjo nedeljo zaključil Giovanni Allevi: pianist bo ob 14.30 nastopil pri Belopeških jezerih. REPEN - V petek so ga slovesno predali domačinom Obnovljen repenski Plac Lepo urejena travnata in kamnita površina pričakuje sedaj obiskovalce skorajšnje Kraške ohceti Pogled na udeležence petkove slovesnosti in domače pevce kroma več fotografij na WWW.primorski.eu Repenski Plac ima kot znano povsem novo podobo, v petek zvečer pa so ga tudi slovesno predali domačinom. Na slovesnosti, ki se je je udeležilo veliko občanov in izvoljenih predstavnikov, je ob domačem županu spregovorila tudi predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat (obnovitvene stroške v višini 750.000 evrov so krili s sredstvi, ki so namenjena lokalnim akcijskim načrtom pokrajinske uprave). Kulturni spored sta med drugim izoblikovala nabrežinska godba na pihala in domači moški pevski zbor KD Kraški dom. Več fotografij trga in petkove slovesnosti si lahko ogledate na naši spletni strani www.primorski.eu. Obnovljeni Plac (načrt sta podpisala arhitekta Robert in Pavel Starec) sedaj pričakuje Kraško ohcet, ki bo v Repnu zaživela zadnji avgustovski teden. Na kamnitem plesišču se bodo tako končno zavrteli letošnja mladoporočenca, noše in obiskovalci, ki se vsaki dve leti v velikem številu zberejo v Repnu. Trg krasijo tudi nove kamnite klopi in luči kroma Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu občina trst - Tiskovna konferenca Ljudstva svobode o prostorskem načrtu Pokop Dipiazzove variante 118 ■ • • • v desnici ne gre in ne gre v račun Camber prepričan, da hoče leva sredina ponovno uveljaviti Illyjev regulacijski načrt Občinski svetniki Ljudstva svobode se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da sta občinska uprava Roberta Cosolinija prej in nato občinski svet v petek dokončno pokopala prostorski načrt, ki ga je izdelala (a ne odobrila) desnosredinska večina Roberta Dipiazze. Nasprotno, skušali so na vse načine doseči, da leva sredina odobri (ali vsaj delno odobri) Dipiazzo-vo varianto 118, nato pa Cosolinija kritizirali, češ da bodo zdaj zapadle zaščitne omejitve in da bo zaradi tega prišlo do divje cementifikacije. Po petkovem pokopu Dipiazzo-ve variante v občinskem svetu je Ljudstvo svobode šlo dlje. Na včerajšnji tiskovni konferenci so občinski svetniki Ljudstva svobode s Pie-rom Camberjem na čelu dejansko očitali Cosoliniju in sploh levosre-dinski upravi, da hoče ponovno uveljaviti regulacijski načrt iz leta 1997 oziroma t.i. varianto 66, ki jo je izdelala levosredinska uprava pod Il-lyjevim županovanjem. Čeprav je Cosolini na to že več krat jasno odgovoril, pa so že spet ponovili običajna stališča, češ da bodo 6. avgusta zapadli zaščitni normativi. Občinski svetniki Ljudstva svobode Piero Camber, Claudio Giaco-melli, Maurizio Bucci, Paolo Rovis in načelnik svetniške skupine Everest Bertoli so bili mnenja, da vodi pokop sindikati Sporazum z delodajalci za varnost pri delu Deželni sindikati gradbenih delavcev Fillea-Cgil, Filca-Cisl in Feneal-Uil so se pred kratkim sestali z delodajalskimi organizacijami gradbincev Ance ter obrtnikov Cna in Confarti-gianato, da bi skupaj poiskali rešitve glede problematike varnosti pri delu, ki je v Italiji in tudi v deželi Furlaniji-Julijski krajini še vedno pereče vprašanje. Predstavniki omenjenih organizacij so se na srečanju, ki je bilo v Trstu, zavzeli za ustanovitev deželnega koordinacijskega telesa, ki bo usklajevalo delo pokrajinskih paritetnih odborov in drugih javnih subjektov. V ta namen so se srečanja udeležili tudi predstavniki državne komisije paritetnih odborov. Pokrajinski paritetni odbori iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona so sestavni del gradbenega sektorja v deželi FJK. Njihov namen je promocija in spodbujanje kulture varnosti pri delu na gradbiščih ter pomagati podjetjem, da pravilno izvajajo veljavno zakonodajo oziroma zakonske normative ter upoštevajo delovno pogodbo. Sindikati in delodajalci so zato na srečanju podpisali sporazum. Njegov namen je ugotovitev enotnega subjekta, ki bo v prihodnosti usklajeval dejavnost pokrajinskih paritetnih odborov in se na področju varnosti pri delu pogajal z drugimi institucijami v deželi, kot so zdravstveno podjetje, zavod Inail in tako naprej. Na ta način bo mogoče krepiti informiranje, tehnično pomoč in izobraževanje ljudi, ki so odgovorni za varnost pri delu v gradbenem sektorju. Tiskovna konferenca občinskih svetnikov desne sredine kroma variante 118 v neznano in so zato očitali levi sredini, da ni v volilni kampanji povedala resnice. Camber je v tem smislu izrazil sum, da sta leva sredina in gibanje Drugi Trst občinskega svetnika Franca Bandellija v bistvu namenoma črtali varianto 118, da lahko začne ponovno veljati Illyjeva varianta 66. Cosolini tega v volilni kampanji ni povedal, je menil Giacomelli. Ljudstvo svobode je v bistvu po eni strani prepričano, da bi bila morala nova občinska uprava prej začeti postopek za črtanje Dipiazzove variante 118. Po drugi pa so na srečanju z novinarji obsodili »pomanjkanje prozornosti« Cosolinijevega upravljanja. Camber je dejal, da je njegova skupina dva meseca zaman iskala dialog z večino glede prostorskega načrta. Namen Ljudstva svobode je bilo v zvezi z varianto 118 »rešiti, kar se rešiti da«, je poudaril Camber. Kaj to točno pomeni, pa ni bilo dano vedeti. občina trst - Jutri v muzeju Revoltella Srečanje o novem prostorskem načrtu V muzeju Revoltella (Ul. Diaz št. 6) bo jutri ob 18.30 javno srečanje o prostorskem načrtu. Na njem bo župan Roberto Cosolini predstavil osnutek smernic za nov regulacijski načrt in za nove direktive, ki bodo vsebovale tudi nove zaščitne omejitve. Javno srečanje je namenjeno vsem, od občanov do stanovskih organizacij in raznih združenj. Dan kasneje pa se bo župan Co-solini udeležil javnega srečanja na Trgu Hortis, prav tako ob 18.30. Namen srečanja, na katerem bodo sodelovali vsi občinski odborniki, je javna razprava z občani o posegih in ukrepih, ki so potrebni za obnovo in ovrednotenje trga. Mnogo prebivalcev tega rajona zahteva namreč že dolgo časa urgentne ukrepe za obnovo enega izmed redkih mestnih trgov, ki še razpolaga z zelenjem, ugotavlja občinska uprava. Pobudi na Trgu Hortis bodo v septembru sledila še druga javna srečanja v mestnih rajonih, ki jih bo občinska uprava priredila v sodelovanju z rajonskimi sosveti. Kot se je to že zgodilo 14. julija na Opčinah z zasedanjem občinskega odbora, bo javno srečanje na Trgu Hortis uvod v niz sorodnih pobud, katerih namen je razprava s prebivalci raznih mestnih četrti o obnovi javnih površin, vrtov in sploh samih rajonov. Nedelja, 31. julija 2011 APrimorski ~ dnevnik 5 PROSTORSKI NAČRT WWF: Še je mogoče rešiti ozemlje Z dokončnim umikom variante št. 118 k splošnemu regulacijskemu načrtu Občine Trst, ki jo je sprejela bivša desnosredinska občinska uprava župana Roberta Dipiazze, se je zdaj mogoče vrniti k prejšnji varianti št. 66, ki jo je leta 1997 sprejela takratna levosredinska uprava Riccarda Illyja. Toda to odpira vrata številnim gradbenim posegom, zato mora nova občinska uprava čim prej izdelati nove zaščitne omejitve. Poleg tega pa so mogoči še drugi ukrepi. To je mnenje predstavnikov pokrajinskih okoljevarstvenih organizacij Wwf. Legambiente in Italia Nostra, ki poudarjajo, da »rešiti ozemlje pred cementifikacijo je tudi po črtanju Dipiazzove variante še vedno mogoče«. Naravovarstveni-ki so izdelali nekaj predlogov in jih zapisali v dokumentu, ki so ga posredovali županu Robertu Cosoliniju in občinskim svetnikom. Za zajezitev težav je nujno na prvem mestu ustanoviti novo občinsko krajinsko komisijo, saj je prejšnja po končanem mandatu prejšnjega župana propadla. Toda prav ta komisija je tista, ki izdaja mnenja o projektih, ki vplivajo na krajinsko zaščitena območja, poudarjajo oko-ljevarstveniki. Poleg tega mora občinska uprava objaviti na svoji spletni strani projekte, za katere je bila vložena prošnja po krajinskem dovoljenju. Dalje so v dokumentu še nekateri predlogi, ki bi jih morala občinska uprava upoštevati pri izdelavi smernic za nov prostorski načrt. To so na primer zaščita naravnih in kmetijskih površin, obnova že obstoječih poslopij, zaščita krajine in zgodovinsko-arhitektonskega bogastva, usklajevanje prostorskega načrta z okolju prijaznim načrtom o mobilnosti ter prepoved gradnje nevarnih industrijskih obratov, kot je uplinjevalnik v Zavljah, in uničujoče infrastrukture, kot je visokohi-trostna železnica. pokrajina - Tiskovna konferenca svetnikov opozicije Grizon: Predsednica Bassa Poropat skuša utišati pokrajinske svetnike desne sredine Nekateri pokrajinski svetniki des-nosredinske opozicije so včeraj demonstrirali pred sedežem pokrajinske uprave, ker jih je pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat po njihovem mnenju »utišala«. Zato so si tudi simbolično nadeli na usta lepilni trak in glede predsednice (kasneje) povedali, da »se raje pogovarja z ljudmi in sprejema odločitve v dvoranah palače Ga-latti, medtem ko so vrata za opozicijo vselej zaprta«. To naj bi pomenilo, da pokrajinska uprava ne upošteva mnenja opozicije, so po končani demonstraciji povedali na tiskovni konferenci pokrajinski svetniki Ljudstva svobode Claudio Grizon, občanske liste Dipiazza za Trst Giorgio Rossi, Drugega Trsta Francesco Cervesi ter Severne lige Roberto de Gioia in Paolo Polidori. Pokrajinska uprava poleg zadržanja predsednice Po-ropat ni v dveh mesecih storila ničesar, je povedal Grizon in dodal, da taka javna ustanova ne služi nikomur. Rossi je podal primerjavo z občinskim svetom, kjer »delujejo bolj konkretno«. Rossi je tudi vprašal, kako se je Poropatova uveljavila na volitvah, ko pa ni po njegovem Pokrajinski svetniki desne sredine so demonstrirali pred sedežem pokrajinske uprave kroma mnenju storila ničesar. Polidori in Cer-vesi sta obsodila ravnanje leve sredine na zadnji seji pokrajinskega sveta, češ da ni sprejela dokumenta desne sredine, medtem ko je De Gioia povedal, da »so na občini ustanovili 20 komisij, na pokrajini pa niti ene«. Pokrajinski svetniki desne sredine se skratka pripravljajo na september, ko bodo ponovno napadali levo sredino. Očitno so prepričani, da je brez njih nemogoče upravljati javno institucijo. Zaradi tega, so napovedali, so pripravljeni ustanoviti »pokrajinski odbor v senci«. 6 Nedelja, 31. julija 2011 DEŽELA,TRST / kopališče ausonia - Četrta olimpijada znamenitih tržaških »klanf« Trimetrski skok začinjen s hudomušnostjo in stilom Strokovna žirija je ocenjevala tehniko in najvišji pljusk - Smeh in dobra volja pomembnejša od nagrad Nekaj po 15. uri so obiskovalci tržaškega kopališča Ausonia poskočili na noge in z dolgim aplavzom ob svečanem dvigu olimpijske zastave s petimi konjskimi podkvami - »klanfami« pozdravili uraden začetek četrte olim-pijade klanf oziroma tipično tržaških skokov v vodo z visokim pljuskom. V bistvu je to med kopalci postala že tradicionalna »goliardična« prireditev, na katero se vpišejo tako talenti v skakanju kot tudi hudomušni kopalci, ki s svojimi dovtipnimi izmišljotinami nedvomno popestrijo dogajanje. Tudi včeraj je bilo tako. Sicer je bilo zaradi napovedanega dežja gledalcev malo in tudi od vpisanih 141 skakalcev si je marsikdo premislil. Ta tribunah so sedeli navijači - prijatelji, mame in babice skakalcev - nad njimi pa je ob mizi sedela strokovna žirija skakalcev Triestine Nuoto in organizatorjev s posebno gostjo, gimnastičarko Federico Macri, ki je ocenjevala umetnostno dodelanost skokov. Ob žiriji sta bila nameščena še dva siva napihljiva kavča - eden za sponzorje, drugi pa za župana oz. »el sindaco«, kot je bilo na njem zapisano. Slednji se je nekje sredi popoldneva res pojavil (prvič v štirih letih se je prvi mož odzval na povabilo), v vodo pa ni skočil (kot je bil napovedal med volilno kampanjo), češ da ni s seboj prinesel kopalk ... In se je začelo. S trimetrske deske so leteli mladi in manj mladi - tek- movanje predpostavlja šest starostnih kategorij: najmlajši je bil včeraj 5-le-tni Giulio, ki je pred dvema letoma z deske skočil v očetovem naročju, lani z roba bazena, letos pa kar sam, »kot veliki«, medtem ko je bila najstarejša 65-letna nona Renata, ki se je v havajskem dresu skupnosti »The Mujesans« s širokim nasmehom brez težav vrgla v vodo. Za njima pa so se zvrstili še mali superman, drzni potapljač, barman s pladnjem pijač, premier Silvio dvojica - z belo rutico in napihnjenim balončkom v spodnjicah, par brkata Ruby in papi, ki se je hudoval nad komunistično žirijo oz. njenimi prenizkimi ocenami, seksi klanfine oz. veline, »spider girl« z zelenima smrdečima dimnima baklama, »beli kit«, ki je pokazal publiki rit, peterica angelčkov s hudičem, pa še številni drugi. Ze res, da je to olimpijada klanf, njen statut pa dovoljuje, da vsakdo prikaže, kar zna, tako da so se številni preizkusili tudi v bombah, kamikazejih in ufo skokih. Na koncu so bili nagrajeni najboljši trije za vsako kategorijo, najboljša skakalka in skakalec pa sta prejela naziv kralja oz. kraljice klanf - brez ocene pa ostane, kdor si med skokom zamaši nos. Nagrade pa so na tem tipično tržaškem prazniku sekundarnega pomena, saj sta dobra volja in smeh nedvomno pomembnejša. (sas) Kar dva Silvia sta se pognala z deske kroma sv. ana - Nova uprava z novo strategijo Med grobovi spet polmetrska razdalja Prav vsak skok - dober ali slab - je občinstvo nagradilo z aplavzom kroma Z odredbo, ki jo je v četrtek podpisal tržaški župan Roberto Cosolini, naj bi občinska uprava spodbudila racionalnejše upravljanje prostorsko zelo omejenih površin, ki sestavljajo glavno tržaško pokopališče pri Sv. Ani. Nov ukrep v prvi vrsti razveljavlja odredbo, ki jo je še 14. februarja letos podpisal prejšnji župan Roberto Dipiazza. Da bi čim bolj izkoristili skromne površine pri Sv. Ani, je Dipiazza februarja letos dovolil, da se razdalja med posameznimi grobovi na poljih 34 in 35 zmanjša na deset centimetrov, čeprav predvidevajo zakonski predpisi minimalno razdaljo 50 centimetrov. Odločitev o »kopičenju« grobov je med svojci pokoj- domjo, fernetiči - Policija naletela na pribežnike in spremljevalca Iz Afganistana mimo Trsta v obljubljeno deželo Evropo Vse pogosteje slišimo zgodbe o pribežnikih, ki iz Afganistana bežijo v Evropo, ena glavnih ilegalnih poti z vzhoda proti zahodu vodi ravno skozi tržaško pokrajino. Običajno gre za mlade osebe, včasih celo družinice z otroci, ki se zaradi revščine in vojne, ki že desetletja pestita njihovo domovino, odpravijo na več mesecev dolgo in izjemno naporno pot v bogati svet, kjer lahko s pomočjo tam živečih sorodnikov in znancev vsaj ohranijo upanje v dostojnejšo prihodnost. Nazadnje je tržaška mejna policija ta teden naletela na dve skupinici afganistanskih državljanov, ki so brez osebnih dokumentov prispeli v Trst. V sredo so policisti v skladu s predpisi prijavili sodstvu tri komaj polnoletne pribežnike in njihovega spremljevalca, slovenskega državljana, ki jih je z mercedesom peljal čez mejo. Policija je avto ustavila na Fernetičih. Mlade Afga-nistance so policisti predali slovenskim kolegom, kakor predpisuje dvostranski dogovor med državama. V četrtek zjutraj pa so policisti ustavili 22 in 16 let stara fanta, prav tako iz Afganistana, ki sta hodila po cesti pri Domju. V Trst sta baje priplula z grško ladjo, trideset ur sta bila skrita v tovornjaku. Sama sta po pristanku zlezla iz pristanišča in v glavnem čakala, saj naj bi pot predvidoma nadaljevala z istim tovornjakom, ko bi voznik izpeljal svoj birokratski postopek. Mladoletnika so policisti izročili primernemu sprejemnemu centru, polnoletnika pa čaka izgon iz države. Pred desetimi dnevi je policija blizu Banov naletela na tri mlade afganistanske družine, vključno z malimi otroki. Nekdo jih je - se- veda proti plačilu - bil pripeljal do slovensko-italijanske meje in jih spustil v kraški gozd. Zagotovil naj bi jim, da so po treh mučnih mesecih končno prispeli v obljubljeno deželo - Francijo. (af) Madžar vpleten v promet z drogo Madžarski državljan P. G. T., ki ga je patrulja tržaške mejne policije ustavila pri nekdanjem mejnem prehodu Fernetiči, se bo moral braniti obtožbe združevanja v zločinske namene in prometa z mamili. 29-letnik, ki je bil s kombijem namenjen v Slovenijo, je namreč vpleten v preiskavo o kriminalni združbi, ki je iz Španije prevažala na Sardinijo večje količine prepovedanih drog. Priporni nalog je marca letos podpisal sodnik za predhodne preiskave iz Cagliarija, Madžar je trenutno v tržaškem zaporu. Natočil gorivo in zbežal s kartonsko tablico Natočil je gorivo, ni ga plačal, nadzorne videokamere pa je prelisičil z neelegantno, a učinkovito zvijačo. Zgodilo se je v petek zvečer na nekem bencinskem servisu v Ulici Flavia. Voznik peugeota 206 zelene barve je sam natočil bencin v vozilo. Napolnil je rezervoar in hitro odpeljal. Posnetki nadzorne videokamere uslužbencem in ka-rabinjerjem niso bili v veliko pomoč. Prebrisanec, ki je v videopos-netkih neprepoznaven, je na evidenčno tablico avtomobila prilepil začasno, kartonsko tablico z lažnimi številkami. Z dogodkom se ukvarjajo karabinjerji, ki sumijo, da je moški že večkrat kradel gorivo. nikov povzročila kar nekaj nelagodja. Nova odredba je to novost odpravila, upoštevajoč tudi dejstvo, da se zaključujejo dela za obnovo polja št. 32. Novi občinski upravitelji so izračunali, da kljub pravilu o polmetrski minimalni razdalji pokopališče ne bo zasičeno pred avgustom 2012. Vsekakor pa potrebuje pokopališče po tej odločitvi nove prostore. Cosolini-jeva odredba predvideva očiščenje polja št. 33 in s tem pridobitev nove uporabne površine. Na tem polju naj ne bi zgradili novega krematorija, ki bo svoje mesto našel ob svojem predhodniku v t. i. tehnični coni. Stare peči ne bodo obnovili, ker se račun očitno ne izide. Z obnovo polja 33 bi datum zasičenja pokopališča pomaknili še nekoliko v prihodnost, in sicer do pomladi 2013. Odredba ob koncu predvideva, da bodo grobove, ki so bili urejeni z Dipiaz-zovo 10-centimetrsko razdaljo, ogradijo z dostojnejšimi okviri iz trajnih materialov. Pristojni občinski odbornik Fabio Omero je poudaril, da bi lahko vse skupaj »bolje predvideli in načrtovali že pred časom, ne da bi prišlo do današnjega položaja. Pomembno je, da smo zadevo obravnavali resno in odločno,« pri čemer je podčrtal vlogo občanov in občinskih svetnikov večine. Demonstracija navijačev Triestine: »Fantinel, takoj prodaj!« Včeraj popoldne se je po središču Trsta vil nenavaden protestni sprevod. Demonstranti tokrat niso zahtevali delovnih mest ali delavskih pravic, temveč rešitev za težave krajevnega nogometnega kluba. Nekaj čez sto navijačev Triesti-ne se je udeležilo miroljubne demonstracije, do katere je prišlo na pobudo uporabnikov spleta. Od Trga sv. Antona do Velikega trga so hodili s transparentom, ki je vabil predsednika Stefana Fantinela, naj takoj proda klub. Skupina domačih podjetnikov je že pred časom izrazila pripravljenost, da prevzame tržaški klub, ki je letos zdrknil v tretjo nogometno ligo. Glasbena delavnica Arci Trst in krožek Rumena hiša prirejata danes ob 17. uri v centru za duševno zdravje v Nabrežini (Ul. kamnolomi, 9) glasbeno delavnico s kitaro, ki jo bo vodil Andrea Allione. Ob 19.30 bo slednji nastopil na koncertu z Luco Damichelejem (bas) in An-dreom D'Ostunijem (bobni). Glasba na trgu Hortis V sklopu pobude TriesteLovesJazz se bodo drevi s pričetkom ob 21. uri na trgu Hortis zvrstili duo Luigi Tessa-rollo-Roberto Taufic, duo Franco Trisciuzzi-Marco Beccari ter skupina The blues followers (Simon Blon-deau, Andrea Boscarol in Enrico Fa-vento). Jutri pa bo ob 18. uri na vrsti Black Attitude z glasbo hip hop, funk, soul in r&b, namenjeno mladim. Zvrstili se bodo okrogle mize in koncerti dj-ev ter glasbenih skupin. Koncert v knjižnici Gambini Jutri ob 21. uri bo v knjižnici Qua-rantotti Gambini pri Sv. Jakobu četrto srečanje v sklopu pobude TriEsta-re-Se-Potete. Nastopil bo glasbeni duo Anna Maria Cstelli in Thomas Sini-gaglia s predstavo Terre di mare. Film Exils V okviru pobude Gledališča v gledališču 2011 in niza filmov Road Movies 2000 bodo jutri ob 21. uri na dvorišču gledališča Basaglia zavrteli dol-gometražni film Exils režiserja Tonya Gatlifa. Film bo v originalu z italijanskimi podnapisi. V primeru slabega vremena bodo film predvajali v dvo- Pugliesejeve fotografije V knjigarni Feltrinelli bo od jutri do 27. avgusta na ogled fotografska razstava Duccia Puglieseja Potraits d'Indochine, budistično novo leto v Laosu in Kambodži. Razstava grškega umetnika V okviru prireditve Muzeji zvečer bo v palači Gopčevič (Ul. Rossini, 4) in v dvorani Filoxenia (Nabrežje 3. novembra, 9) na ogled likovna razstava grškega umetnika Panosa Mitsopo-ulosa Passaggio nel Meditterraneo (Prehod v Sredozemlje). Urniki palače Gopčevič: ponedeljek-petek 9.0019.00, torek in sreda tudi 20.0024.00. Urnik dvorane Filoxenia: 19.0022.00. Podaljšan rok fotografskega natečaja Na fotografski natečaj na temo energije, ki ga prirejata tržaška univerza in Znanstveni imaginarij, se lahko vpišete do 20. avgusta, kajti so organizatorji podaljšali rok (zapadel bi namreč jutri). Na natečaju lahko sodelujejo študentje in raziskovalci, aktivni na univerzah in v raziskovalnih organizacijah. Obrazec za vpis je na voljo na spletni strani www.immagina-rioscientifico.it. Novi mobilni uradi mestnih redarjev V mestu in predmestju delujejo v poletnih mesecih tako imenovani mobilni uradi mestnih redarjev, na katere se lahko vsakdo obrne za informacije ali težave. Uradi so tako prometni kot pomorski, slednji je od 1. do 6. avgusta na razpolago pretežno kopalcem in turistom v Barkovljah od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure. Prometni pa je v istem obdobju na voljo od 9. do 13. ure v ponedeljek na Trgu Bonifacio (Drevored 20. septembra), v torek na Velikem trgu, v sredo v Borgu Sv. Segija, v četrtek na Trgu Perugino, v petek na trgu pri Sv. Jakobu in v soboto na Borznem trgu. / TRST Nedelja, Bl. julija 2011 7 ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vas prijazno vabijo na tradicionalni VAŠKI PRAZNIK "ptld^ahl' danes, 31. juijja Za glasbo in dobro razpoloženje bo poskrbel ANSAMBEL OASI Delovali bodo dobro založeni kioski Včeraj dan es Danes, NEDELJA, 31. julija 2011 IGNAC Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20.35 - Dolžina dneva 14.48 - Luna vzide ob 6.35 in zatone ob 20.40 Jutri, PONEDELJEK, 1. avgusta 2011 PETER VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,7 stopinje C, zračni tlak 1011,7 mb raste, vlaga 67-odstotna, veter 7 km na jugo-vzhodnik, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,2 stopinje C. OKLICI: Riccardo Vatta in Marta Sciacca, Matteo Curiel in Marzia Pit-teri, Renzo Colautti in Fulvia Riosa, Paolo Cavallini in Chiara Dobrinja, Ruggero Zannier in Alexia Pillepich, Carlo Delpiano in Silvana Komljeno-vic, Matteo Radecih in Selena Tibur-zio, Stefano Sion in Chiara Ferrarato, Ciro Del rete in Marioara Cristina Fu-sle, Roberto Nardini in Marisa Reglia, Stefano Quargnali in Elisabetta Sfec-ci, Andrea Villatorre in Patrizia Lillo, Salvatore Giuseppe Iarrera in Enrica Sardos Albertini, Alessandro Vinci in Silvia Buccino, Lorenzo Andriani in Elisa Piscianz, Giancarlo Longo in Michela Fonda. CI3 Lekarne Nedelja, 31. julija 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3, Pro-sek - Proseška ulica 3. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (040 309114), Ul. Felluga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Ve- Med narod na Operna Akademija Križ pri Trstu ki jo vodi M Alessandi o Svab s sodelovanjem kriških organizacij vabi na opero G.Donizettija Elisir d' ore Ljubezenski napoj KRIŽ - park Ljudskega doma 31. julija 2011 ob 20.45 hodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18/B (040 7606477). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije čZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino nezia 3 (040 274998). Bari B2 82 1B 24 65 Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) Cagliari 45 15 44 82 2 - samo s predhodnim telefonskim po- Firence 10 22 62 45 75 zivom in nujnim receptom. Genova 82 4 51 26 41 Milan 57 56 B1 89 50 Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Neapelj 85 64 48 41 21 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia- Palermo 75 45 72 4 1 ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3. Rim 2 66 79 B0 45 Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) Turin 50 6 86 46 B9 - samo s predhodnim telefonskim po- Benetke 70 11 61 81 25 zivom in nujnim receptom. Nazionale 51 B0 47 27 58 NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 eširek Piave 2 (040 361655). Od ponedeljka, 1., do sobote, 6. avgusta 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta (040 421125), Škedenjska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Škedenjska ulica 44, Istrska ulica 18/B. Bazovica (040 9221294) - samo s pred- Superstar 65 Brez dobitnika s 6 točkami --C Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 6 dobitnikov s 4 točkami BB.228,00 C 271 dobitnikov s 3 točkami 1.794,00 C 3.850 dobitnikov z 2 točkama 100,00 C 24.427 dobitnikov z 1 točko 10,00C 53.705 dobitnikov z 0 točkami 5,00 C KOPER - KOLOSEJ - 20.40 »Hanna«; 18.30 »Harry Potter in svetinje smrti 2. del - 3D«; 16.40, 18.40 »Pingvini gospoda Popperja«; 16.10, 18.50 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi«; 21.30 »Prekrokana noč 2«; 16.00, 21.00 »Prvi maščevalec: Stotnik Amerika - 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 11.20, 16.20 »Svet oceanov - 3D«; 11.00, 13.30, 16.00 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 12.30, 15.15, 17.50 »Avtomobili 2 (sinh.)«; 13.00, 15.50, 18.15, 20.40 »Cukrček 2«; 18.35, 21.25 »Harry Potter in svetinje smrti 2 - 3D«; 12.00, 20.05 »Harry Potter in svetinje smrti 2«; 16.05, 18.05 »Izvorna koda«; 13.40, 18.30, 21.10 »Prvi maščevalec 3D«; 11.50, 14.00, 16.10, 18.20, 20.30 »Kako se znebiti šefa?«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00 »Transformers 3«; 18.20, 22.15 »In viaggio con una rock star«; 20.30 »Bitch slap - Le superdotate«; Dvorana 2: 15.40, 16.30, 18.15 »Cars 2«; 18.30, 20.15, 22.00 »Per sfortuna che ci sei«; Dvorana 3: 17.30, 19.45, 22.00 »Captain America - Il primo vendicatore 3D«; Dvorana 4: 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 2D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Harry Potter e i doni della morte parte 2«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.15 »Capitan America - Il primo vendicatore - 3D (dig.)«; Dvorana 3: 18.30, 21.30 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«; Dvorana 4: 20.00, 22.00 »Per sfortuna che ci sei«; 17.40 »Cars 2«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.10 »Il ventaglio segreto«. AMBASCIATORI - 16.40, 19.00, 21.20 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«. ARISTON - 18.45 »La polvere del tempo«; Poletna arena: 21.15 »Hereafter«. CINECITY - 14.40, 17.10, 19.40, 21.15, 22.10 »Captain America - 3D«; 15.30, 18.30, 21.30 »Captain America«; 19.10 »Bitch Slap - Le superdo-tate«; 15.00, 16.00, 18.50, 21.40 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«; 14.30, 17.05, 18.00, 19.40, 20.45, 22.15 »Harry Potter e i doni della morte parte 2«; 17.20 »Per sfortuna che ci sei«; 18.30, 21.35 »Transformers 3«; 15.00, 16.10 »Cars 2«. FELLINI - 16.20, 20.30 »The Housemaid«; 18.15 »Venere nera«; 22.10 »At the and of the day - Un giorno senza fine«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »Captain America - Il primo vendicatore«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.15, 20.00, 22.00 »Il ventaglio segreto«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Le donne del 6. piano«. Loterija bo. julija 2011 S Izleti Super Enalotto Št. 91 9 33 36 54 60 86 jolly 28 Nagradni sklad 3.220.978,73 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 46.677.329,79 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 13 dobitnikov s 5 točkami 37.165,14€ 1.454 dobitnikov s 4 točkami 332,28 € 53.839 dobitnikov s 3 točkami 17,94 € ŽUPNIJA PROSEK sporoča, da je vpisovanje za izlet na Sri Lanko, ki bo od 1. do 9. januarja, podaljšano do konca meseca julija. Informacije na tel. št. 040-225170 (po 20. uri). PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA vabita člane in prijatelje na celodnevni avtobusni izlet v Bistro, tehnični muzej Slovenije, nato vzpon na črvavec v nedeljo, 7. avgusta. Informacije in vpisovanje na tel. št. 040-200782 (Frančko), 040-226283 (Viktor), 334-9772080 (Aljoša). SPDT v sodelovanju z pobratenim Pj Integral organizira od 19. do 21. avgusta tridnevni izlet na Triglav. Predvidenih je več variant: od Aljaževega doma čez Plemenice na vrh Triglava...; s Pokljuke preko Vodnikove koče in Planike na Triglav ter mimo joliča, čez Hribarice naprej preko Doline Sedmerih jezer...; z dudnega polja na Vodnilkov dom, na jolič, čanjavec...; iz črme do Planike, čez Triglavsko Škrbino na vrh, pa od Planike pod Šmarjetino glavo do joliča... Vsi pohodi se zaključijo v nedeljo, 21. avgusta, na Planini pri Jezeru. Mesta za posamezne izlete so omejena, pohitite z vpisom na tel. št. 040-413025 (Marinka). KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje od 28. avgusta do 4. septembra na Malem Lošinju. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, od 9. do 13. ure, tel. št. 040360072. 13 Prireditve MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pod vodstvom M. Alessandra Svaba v sodelovanju s kriškimi organizacijami vabi na predstavo »Lelisir d'amore - Ljubezenski napoj«, veseloigra Gaetana jonizetti-ja, ki bo v parku ljudskega doma v črižu danes, 31 . julija, ob 20.45. Toplo vabljeni! OBČINA ZGONIK v sodelovanju z združenjem Progetto musica in s prispevkom Pokrajine Trsti vabi v ponedeljek, 1. avgusta, ob 21. uri v vinoteki v Zgoniku, na koncert iz mednarodnega glasbenega niza »Nei suoni dei luoghi - Med zvoki krajev 2011«. Nastopil bo duo Luca Pove-san (harmonika) - Stefania Anto-nazzi (glas). Na sporedu: popevke iz prve polovice 20. stoletja. Vstop prost. V primeru slabega vremena bo koncert v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu. MEPZ RDEČA ZVEZDA, MePZ Gor-jansko in Shipyard Town Jazz Orchestra se bodo predstavili na celovečernem jazz koncertu, na katerem bodo izvajali skladbe Duka Elling-tona. Koncert bo v četrtek, 4. avgusta, ob 20.30 na pokritem balinišču v Samatorci. Toplo vabljeni! SKD IGO GRUDEN pripravlja 15. avgusta za praznik Sv. Roka razstavo o šolstvu v občini Devin Nabrežina, v letih 1945-1955. Če hrani kdo doma kako spričevalo, fotografije, učbenike ali zvezke iz tistih let, naj pokliče tel. št.: 335-6553150. Hvaležni vam bomo, če nam boste pomagali pri postavitvi razstave. OBČINA MILJE prireja likovno razstavo »Presenza nel tempo« Kata-lonke Laie Vega, v dvorani Negrisin, Trg Marconi št. 1 v Miljah. Razstava bo na ogled do srede, 17. avgusta, s sledečim urnikom: od torka do sobote 10.00-12.00 ter 17.00-20.00, ob nedeljah 10.00-12.00. Vabljeni. FANTJE NA VASI - večer o pomenu fantovščin, njihovega druženja in petja po vaseh na Slovenskem, v organizaciji KD Kraški dom, Zadruge Naš Kras, občine Repentabor, bodo oblikovali prof. Ivan Florjanc in MoPZ Kraški dom. Vabljeni v soboto, 6. avgusta, ob 20.30 v Kraško hišo v Repnu. ^ Zapustila nas je naša draga Anna Kobal Žalostno vest sporočajo sin Francesco z družinama Vitta in Harrison, Gianfranco, prijatelji in ostali sorodniki. Pogreb bo v ponedeljek, 1. avgusta, ob 14. uri v cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah. Namesto cvetja darujte za združenje AIdC. Opčine, 31. julija 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Mirko Kralj Pogreb z žaro bo v torek, 2. avgusta ob 13.30 pred spomenikom v Sv. črižu. Sledila bo sv. maša ob 14.00 uri. Družina donke, 31. julija 2011 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina ZAHVALA V Alojz Žagar Zahvaljujemo se MPZ Skala-Slovan, gospe Nataši za lepe poslovilne besede, družini Županovi in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Svojci Padriče, 31. julija 2011 ZAHVALA Mario Gruden Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili njegov spomin. Družina Nabrežina, 31. julija 2011 Pogrebno podjetje Alabarda 31.7.1981 31.7.2011 Na današnji dan nas je pred tridesetimi leti zapustil dragi Žarko Simonič Ohranjamo njegove nauke in o njem neizbrisno lep spomin. Ivo z družino t Zapustila nas je naša draga Francesca Sedmach vd. Negovetich (Fani) Žalostno vest sporočajo hči Loredana z Antoniem, vnukinja Milena, brat Albino ter ostalo sorodstvo. Pogreb bo v četrtek, 4. avgusta ob 12.45 pred spomenikom v Sv. črižu. Sv. čriž, 31. julija 2011 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina ZAHVALA Bogdan Carli Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili njegov spomin. Družina Trebče, 31. julija 2011 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Lidia Semenic V vd. Žerjal Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani v tem žalostnem trenutku in ki ste na kakršenkoli način počastili njen spomin. Družina Pogrebno podjetje Alabarda 31.7.2007 31.7.2011 Aleksander Bogatec Si vedno z nami. Tvoji najdražji 1.8.2010 1.8.2011 Emilio Zobec (Miljo) Za vedno boš ostal v naših srcih. Družina Boljunec, 31. julija 2011 Pogrebno podjetje Alabarda 572 Nedelja, 31. julija 2011 DEŽELA,TRST / «JNEmSGONIOO ~ Občina Zgonik #( v sodelovanju Progetto musii in s prispevko v sodelovanju z združenjem musica prispevkom Pokrajine Trst vabi jutri, 1. avgusta 2011, ob 21. uri v vinoteko v Zgonik na koncert iz mednarodnega glasbenega niza NEISUONIDEILUOGHI MED ZVOKI KRAJEV 2011 Nastopil bo duo Luca Povesan (harmonika) StefaniaAntonazzi (glas). Na sporedu: popevke iz prve polovice 20.stoletja. Vstop prost. V primeru slabega vremena bo koncert v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu. . FTOTVlh^l* • TRIESTE Prismejal se je mali Jadran in osrečil mamico Andrejko in očka Joela. Z njima se veselimo, Jadranu pa srečno pot želimo. Vsi domači Veronica, Nicholas, Tommaso, Fanika, Martin ter nonoti Tiziana, Viki, Ani in Rado, Anica, Maria in Rosa Andrejka in Joel, nič več ne bosta sama potovala, malega mornarčka sta na krov pobrala. Mirno plovbo vama z malim Jadranom želimo in se novega rojstva veselimo. Prijatelji ¿j Čestitke Matija se veseli, ker bratec JAN v zibelki že igrivo leži. Katja in David pa se korajžno pripravljata na prve bedne noči. Z njimi se veselimo in jim čestitamo vsi mi, družina Ter-čon z nono Cilko. Včeraj je privekal JAN in razveselil mamo Katjo, očeta Davida in bratca Matijo. SKD Barkovlje čestita srečni družini, noni Eldi in vsem ostalim sorodnikom, malemu Janu pa želi veliko zdravja in ljubezni. Abraham danes je v Šempolaj prihitel, v roke frajtonerco vzel in vse najboljše ZORANU zaigral in zapel. Dragi Zoran, čestitamo ti tudi mi in ti želimo, da bi v objemu svojih dragih in v svetu muzike ustvarjal in užival še nešteto dni. SKD Vigred. Francesco in Davida Žigona iz Milj je osrečilo rojstvo male MARTE. Z njima se veselijo pranona Marija, nona Adriana in ostalo sorodstvo. ™cmedia PRIMORSKI DNEVNIK Urnik sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku od 1. do 31. avgusta 2011 ponedeljek - četrtek 10.00 -15.00 petek 10.00 -17.00 (za objave naslednjega dne do 15.00) sobota zapito Tel. 800.912.775 e-pošta: oglasi@tmedia.it Tmedia - Ul. Montecchi 6 I. nadstropje - TRST &6RANA pROse7 ■ Pisatelj Slavko Pregl Ob 50-letnici Bralne značke so v Sloveniji preuredili motivacijsko gradivo, ki sta ga pripravila ilustratorja fr Damijan Stepančič i S? A * /f «i i ** erko str°k( BsESEnijBS pivi'.' W-TU PMMMr I,- ' ■ i iLV i : ■Nr OVn¿ tajni\ 'ca a U A Tk rLjštvs u * 7/ Braln- zna, čka f-t&? ï 4 i. '■4 -' 'm Lila Prap v; Slov. ljudska, Mojca Pokrajculja Tako bo izgledal list S KNJIGO V SVET, ko bo v petem razredu dopolnjen z vsemi nalepkami. •i, V. V Slov. ljudska, Mojca Pokrajculja 4. r. Josip Ribičič MIŠKOLIN 1. r. Oton Župančič, CICIBAN M. Košuta, Kriško F. Bevk, Peter KI 5. r. France Bevk LUKEC IN NJEGOV ŠKOREC / NEDELJSKE TEME Nedelja, 31. julija 2011 1 3 iLNE ZNAČKE TELJSTVO NA OPČINAH llillLMl S NAJBOLJŠI BRALCI so postali knjižni molji in so dobili kazalko. List za italijansko brano značko z nalepkami Obutega mačka (II gatto con gli stivali) Rdeče Kapice {Cappuccetto Rosso) kraške epec ■ ■_ 14 1 2 Nedelja, 31. julija 2011 NEDELJSKE TEME Pomembno je razumeti in vsekakor upoštevati zakonodajo, ki ureja porabo alkoholnih pijač. Poznati je treba tudi težke sankcije, ki jim nedisciplinirani vozniki gredo naproti v primeru prekomernega pitja alkohola. Glede tega v Italiji in Sloveniji veljajo nekoliko različna merila. Še najprej pa je treba upoštevati dejstvo, da prekomerno pitje resno ogroža zdravje. / PO NEDAVNIH ZAOSTRITVAH UKREPOV Alkohol in vožnja v Italiji in Sloveniji Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB Kmečka zveza, v kateri so včlanjeni mnogi proizvajalci vina na Tržaškem in Goriškem, z zanimanjem spremlja probleme, ki vplivajo na porabo vina in posledično na prodajo. Ob nižji prodaji pa OBVESTILO KZ Ukinitev številke za DDV Kmečka zveza obvešča svoje člane, ki so prekinili delovanje in je njihova identifikacijska številka za Davek na dodatno vrednost (it. Partita IVA) neaktivna, morajo to sporočiti pristojnemu uradu v teku 30 dni po prekinitvi delovanja. Če tega niso storili in je omenjena številka neaktivna dalj časa, bi morali po obstoječi zakonodaji plačati denarno globo, ki gre od 516 do 2.065 €. Država nudi zamudnikom možnost, da se izognejo tej visoki globi s sanacijskim ukrepom, ki zapade 4. oktobra, s tem da plačajo 129 €, kar je le četrtina globe. Za popolnejše informacije se zainteresirani lahko obrnejo na urade Kmečke zveze v ul. Cicerone 8, tel. 040-362941. se ruši razmerje med ponudbo in povpraševanjem, kar neizogibno potiska cene navzdol. Od teh pa je odvisna gospodarnost vinogradniških in vinarskih gospodarstev. Zato so vsi ukrepi, ki v eni ali drugi obliki pogojujejo povpraševanje in ponudbo vina, zelo pomembni. Med te nedvomno spada zakonodaja, ki ureja uživanje alkohonih pijač, med katerimi je vino v naši proizvodni stvarnosti najpomembnejša. Radi bi v zvezi s to zakonodajo dali potrebna pojasnila in dopolnila k temu, kar je bilo pred časom zapisano v Primorskem dnevniku v članku, ki nosi naslov: »Hitrost in alkohol po 1200 evrov«. Glede hitrosti in tozadevnih glob ni dvomov pri interpretaciji zapisanega. Do zmede pa lahko pride pri številkah, ki zadevajo vsebnost alkohola v krvi po uživanju alkoholnih pijač, ker so vrednosti, sicer točne, v Sloveniji izražene v mili-gramih alkohola v litru izdihanega zraka, medtem ko se v Italiji omenjene vrednosti izražajo v gramih v litru krvi. Dobro je vedeti, da slovenski vrednosti, ki jo navaja Primorski dnevnik, 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, odgovarja italijanski 0,5 g alkohola na liter krvi. Do te vrednosti ni v Italiji nobene kršitve in zato tudi ne globe, v Sloveniji pa je do vključno te vsebnosti alkohola predvidena globa 300 evrov, če voznik kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. V tem primeru za določanje kršitve ni objektivnega parametra, ker je globa odvisna od presoje policaja. Dnevnik navaja nato vrednosti, iz-ražane v že omenjenemu litru izdihanega zraka, od 0,24 do 0,38 mg alkohola, ki odgovarjajo vrednostim 0,5 g/l in 0,8 g/l krvi ter vrednost 0,52, ki odgovarja vrednosti 1,1 g/l, ki pa v Italiji ni predvidena. V obeh državah pa je predvidena vrednost 1,5 g/l krvi, ki je enaka 0,71 mg/l zraka. Lahko torej zaključimo, da so mejne vrednosti, ki jih določa zakonodaja v obeh državah enake, globe pa visoke, čeprav so v Italiji ukrepi strožji, tako kar zadeva denarno kazen kot stranske sankcije (pridržanje voznika, prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ipd.). Res je, da velja pravilo: zakon omejuje, da varuje. Zdi pa se nam, da so omejitve malo prestroge pri spodnjih vrednostih, saj je bila po slovenskih statistikah pri povzročiteljih hujših nesreč povprečna stopnja 1,62 g alkohola na kg krvi, kar pomeni, da voznik, ki povzroči nesrečo ni zmeren pivec, temveč alkoholik, zato sta obsojanje in kaznovanje pitja zmerne količine vina pri jedi vsaj deloma neopravičena. Še vedno veljajo besede francoskega znanstvenika Pasteurja, ki je zapisal: obed brez vina je kakor dan brez sonca. Ne spodbujamo nikogar k pretiranemu uživanju alkohola, vabimo le h kulturnemu, zmernemu uživanju vina, ki v nizki količini ne le, da zdravju ni škodljivo, temveč je, kot potrjuje tudi znanost, koristno. Nenazadnje je trta, skupaj z oljko, del naše večtisočletne kulture, saj je vino samo v svetem pismu imenovano nad tisočkrat. PO PODATKIH TRŽIŠČA Prihodnost oljkarstva vse bolj v kakovosti Čeprav predstavlja v Italiji ekstradeviško oljčno olje, ki nosi oznako ZOP (Zaščitena oznaka porekla - it. DOP) le en odstotek celotnega prometa z oljčnim oljem, se v zadnjih letih naglo širi in krepi med porabniki občutljivost za kakovostne prehranske pridelke in proizvode, kar bo v bodočnosti bistveno spremenilo navade pri porabi in prometu kakovostnega oljčnega olja. Pri tem bo oznaka ZOP imela nepogrešljivo vlogo. V to verjamejo italijanski proizvajalci ekstradeviškega oljčnega olja, včlanjeni v združenja, ki proizvajajo olja s to oznako. O tem tudi prepričljivo govorijo številke o certificiranem ekstradeviškem oljčnem olju, ki je v letu 2009 doseglo obseg prodaje 10.300 ton, proizvedenih na 93.000 ha. Pri tem je zainteresiranih 19.000 proizvajalcev, ki prodajajo neposredno na posestvu 30% proizvodnje. Na kmečkih turizmih je ta odstotek 12%, 13% se proda v specializiranih trgovinah, 17% pa je namenjenih gostinstvu. Ostala proizvodnja gre v izvoz, predvsem v države EU. Glede cen je stanje zelo različno od dežele do dežele. Najdražje se ek-stradeviško oljčno olje prodaja v srednji in severovzhodni Italiji. Najvišje cene dosegajo oljkarji iz nekaterih območij Emilije Romagne. Tem sledi območje lombardskih jezer in Garde. Tudi naša pokrajina, kot sicer ostale v naši deželi, je na visoki cenovni ravni. Manj spodbudne so cene na jugu, kjer se kakovost uveljavlja počasneje in je ponudba višja od povpraševanja, kar močno vpliva na oblikovanje tržne cene. Kljub temu so tudi tam zaznavni znaki pozitivnega cenovnega trenda. Lahko torej trdimo, da je, čeprav z različnimi območnimi vplivi na ceno, bodočnost oljkarstva v kakovosti. Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB STROKOVNI NASVETI Kmetijska opravila v mesecu avgustu Avgust je mesec dopustov, kar pa ne velja za kmetovalce, katere čaka v tem mesecu kar veliko dela. V tem času je namreč še vedno glavna skrb škropljenje, pobiranje nekaterih pridelkov, zalivanje in odstranjevanje plevela. Olj-karji morajo že biti pozorni na oljčno muho, proti koncu meseca pa se morajo vinogradniki pripravljati na trgatev. VINOGRAD - Na začetku avgusta po navadi opravimo še zadnje škropljenje proti peronospori in oidiju. Proti peronospori uporabljamo bakrove pripravke. Za zadnje škropljenje je še najbolj primerna bordojska brozga, ki je med bakrovimi pripravki najbolj obstojna. Slednji primešamo močljivo žveplo, ki deluje proti oidiju. Po potrebi škropimo tudi proti botritisu s specifičnimi pripravki. To škropljenje ima boljši učinek, če škropimo posebej. Če opazimo bolezenske znake kapi vinske trte, označimo bolne rastline. Pozimi jih bomo obrezovali posebej, v najhujšem primeru pa odstranili. Glede podrobnosti škropljenja je najbolje, da se posvetujemo s svetovalno službo. V avgustu se grozdne jagode barvajo. Na začetku te faze je čas primeren, da redčimo grozdiče, če je to potrebno. To opravilo pa se ne sme zavleči, opraviti ga moramo na začetku barvanja jagod. Po navadi odstranimo bolj oddaljene grozdiče, saj grozd, ki se nahaja najbliže osnovi, najbolje in najhitreje zori.Nadaljujemo z oskrbo tal. Proti koncu meseca se začnemo pripravljati na trgatev. Klet očistimo, preverimo in očistimo posode in vse potrebščine, ki jih bomo potrebovali. Lesene sode preiskusimo, da ne puščajo. OLJČNI NASAD - Tudi pod oljkami tla oskrbujemo. V avgustu se lahko pojavi prva generacija oljčne muhe, ki pa je skoraj vedno neškodljiva. Najbolje je vsekakor, da vedno sledimo nasvetom specifične svetovalne službe. Da zmanjšamo populacijo odraslih škodljivcev lahko postavimo v oljčni nasad rumene plošče, na katerih je lepilo. Dobra metoda je tudi preventivno škropljenje, ko škropimo del debla s hidroliziranimi beljakovinami, katerim pomešamo in-sekticid. Na ta način uničimo odrasle samice, preden polagajo jajčeca. To opravimo takoj, ko se pojavijo prve muhe na rumenih ploščicah ali na ferormonskih vabah. V tem času lahko na oljkah opravimo poletno rez. Krošnjo redčimo in odstranimo bo-hotivke, ki rastejo navpično v notranjosti krošnje. Na ta način plodovi boljše dozorevajo, obenem omejimo napad škodljivcev in povzročiteljev bolezni. SADNI VRT - Pobiramo marelice, breskve, slive ter zgodnje sorte jabolk in hrušk. Na splošno velja, da sadje pobiramo ob lepem in suhem vremenu, še najbolje zjutraj, a po jutranji rosi. Zreli sadeži so večkrat tarča ptičem, osam in drugim škodljivcem. Koristno je zato pred zrelostjo pokriti drevo z mrežo. Proti ptičem pomaga tudi, da postavimo na veje stare CD-je ali pa bleščeče trakove. Od polovice avgusta naprej je čas, da cepimo na speče oko. Tla še vedno obdelujemo ali kosimo. ZELENJADNI VRT - Čas je, da pobiramo pridelke iz zelenjadnega vrta, kot so paradižnik, jajčevec, paprika, bučke, solata, radič, bazilika in druge. Bučke ne smemo pobirati prepozno. Čim manjše so, tem bolj so okusne. V tem času kopljemo krompir. Preden ga skladiščimo, ga pustimo nekaj časa, da se posuši. Nato ga hranimo v temnem in hladnem prostoru, po navadi v zabojih. Pri baziliki poberemo liste in tudi vršičke. Na ta način preprečimo, da gredo rastline predčasno v seme. Obenem proizvaja rastlina na ta način več listov. V prvi polovici avgusta sejemo pozne sorte rdečega radiča, v drugi polovici meseca pa lahko že sejemo motovilec, špinačo, tržaški radič in rukolo. Ves mesec je čas za sejanje jesenskih sort solate in peteršilja. Presajamo nekatere kapusnice, nekatere sorte rdečega radiča, endivijo, sladki komarček in sadimo jagode. Pred setvijo in po njej obilno zalijemo, da ne bo zemlja pretopla. Dobro je, da sejani prostor osenčimo. Pozneje bomo rastlinice le počasi privadili na sonce. Sejano površino pokrijemo z vrečevino ali pajčevinastim vlaknom. Rastlinice nato pogosto zalivamo. Zalivanje, okopavanje in odstranjevanje plevela so še vedno najvažnejša opravila v zelenjadnem vrtu. Paradižniku še vedno odstranjujemo zalistnike in ga povezujemo k opori, pa čeprav je rastlina nekoliko že upočasnila svojo rast. Spodnje liste, ki so že delno suhi odstranimo. Tudi kumare redno pobiramo, da rastlina proizvaja nove plodove. Na mladih kapusnicah se lahko v tem času pojavi kapusni belin. Najbolje je, da kapusnice poškropimo z biološkimi pripravki na podlagi Bacillus thuringiensis takoj, ko opazimo prve gosenice. Proti sovkam in kapusnim bolhačem tudi škropimo, če je potrebno. OKRASNI VRT - Redno zalivamo in dognojujemo. Vrtnicam in cvetočim rastlinam odstranjujemo odcvele cvetove. Sadimo dvoletne okrasne rastline. V avgustu je čas, da pelargonije razmnožujemo s potaknjenci. Z ostrim nožem odre-žemo vejico enoletnih poganjkov, oziroma tistih, ki še niso cveteli. To storimo tik pod členkom. Zemlja za pripravo sadik naj bo peščena. Postavimo jih v pol-senčen, topel prostor, da se čimprej ukoreninijo Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 31. julija 2011 1 3 Na slikah: pod naslovom osrednji sedež organizacije Domowina v Bautznu -Budyšinu; desno srečanje vodstva FUEN s predstavniki Domowine; spodaj bogat nabor dvojezičnih napisov, ki pa žal ne jamči obstoja manjšine. OSREDNJA ORGANIZACIJA LUŽIŠKIH SRBOV DOMOWINA BO SLAVILA 100 LET OBSTOJA Strah, da bo klestenje proračuna prizadelo bogato dejavnost za ohranitev maternega jezika Lužiški Srbi živijo na jugovzhodu Nemčije, ob meji s Češko in s Poljsko: Čeprav vedno govorimo o enem samem narodu, so Lužiški Srbi razdeljeni dejansko na dva naroda, ki govorita dva različna jezika, spodnjo in gornjo lužiškosrbščino. Če želimo zadevo poenostaviti lahko rečemo, da je en jezik bližji poljščini, drugi pa bližji češčini. Vseh Lužiških Srbov je približno 60.000; od teh je gornjih (glavno mesto Bautzen - Budy-šin, zvezna država Saška) približno 40.000, spodnjih (glavno mesto Cottbus - Choc-zebusz, zvezna država Brandenburg) pa 20.000. Čeprav gre za dva jezika, imajo Lužiški Srbi skupno osrednjo organizacijo Domowina s sedežem v Budyšinu. Ustanovljena je bila 13. oktobra 1912, kar pomeni, da bo prihodnje leto slavila 100 let delovanja. Leta 1937 so jo nacistične oblasti razpustile in zaplenile njeno premoženje, ker se je organizacija protivila asimilacijski politiki, ki je težila h germanizaciji vsega prebivalstva. 10.maja 1945 je Domowina obnovila svojo dejavnost. Takratne okupacij- ske sile so jo priznale kot »politično, protifašistično in kulturno predstavnico« vsega lužiškosrbskega naroda. Leta 1949 ji je saški državni parlament podelil status javne ustanove. Njeno dejavnost je dovolil tudi parlament v Brandenburgu (obe zvezni državi sta takrat pripadali vzhodni Nemčiji). V časih Nemške demokratične republike je organizaciji uspelo povečati zavest pri velikem številu Lužiških Srbov, vendar je bila Domowina zavezana »gradnji socializma«, kar je, še zlasti v 50. in 60. letih zmanjšalo njeno vlogo v očeh številnih Lu-žiških Srbov, ki z režimom niso soglašali. Novembra 1989, po padcu berlinskega zidu, je bil sklican Lužiškosrbški narodni zbor, katerega namen je bil prevetritev dejavnosti in strukture Domowine. Leta 1990 so sprejeli nov statut, v katerem je bila Domowina razglašena za politično neodvisno narodno organizacijo lužiško-srbskega ljudstva. Na skupščini leta 1991 so sprejeli nov program delovanja in tudi uredili način včlanjevanja ter s tem sklenili proces prenove. Članstvo v Domowini je individualno in organizacija sedaj šteje 7.300 članov, njena dejavnost pa se razvija v petih regionalnih organizacijah in 12 samostojnih združenjih, s katerimi pokriva celotno poselitveno ozemlje Lužiških Srbov. Osrednji sedež je v veliki palači v centru Budyši-na, kjer so uradi organizacije, pa tudi trgovina s spominki in restavracija z lužoško-srbskimi jedmi. Domowina zastopa interese luži-škosrbske manjšine v Nemčiji, skrbi za razvoj jezika, kulture in tradicij, navezuje pa tudi stike z drugimi manjšinami v Evropi. Seveda pa ta organizacija vzdržuje tudi odnose z nemškimi oblastmi, tako zveznimi kot tudi oblastmi Saške in Brandenburga. Prav tu pa prihaja v zadnjem času do hudih zapletov, ker zaradi gospodarske krize tudi Lužiškim Srbom grozi občutno kle-stenje proračuna. Pred leti so morali že sprejeti ukrepe združevanja šol, ki so osiromašili njihovo organizirano prisotnost v številnih manjših vaseh, sedaj pa obstoji resna nevarnost, da bodo okrnjene tudi nekatere temeljne dejavnosti, ki so bistvenega pomena za ohranjanje jezika, na primer otroški vrtzci, ki jih Domowina vzdržuje v številnih vaseh. Nemška vlada močno krči prispevke manjšinam »Zelo dobro se zavedamo težav, v katerih se nahajajo Lužiški Srbi. S problemi, s katerimi smo se seznanili med našim obiskom, se namreč srečuje glavnina manjšin v Evropi. To vprašanje je, kdo in kako najbolje predstavlja manjšino. Mislim pa, da se ne smemo ukvarjati z različnimi modeli predstavništva manjšin, ampak moramo svojo pozornost osredotočiti predvsem na zagotavljanje pogojev, ki bi v največji meri omogočili obstoj in razvoj manjšin.« S temi besedami je predsednik manjšinske zveze FUEN Hans Heinrich Hansen ob koncu obiska pri tej manjšini, kjer je bilo tudi zadnje zasedanje vodstva te organizacije. Hansen je tu poudaril zahtevo po jasni zavzetosti berlinske vlade, da bo še naprej podpirala Lužiške Srbe in druge manjšine v Nemčiji. »Sedanja brezkončna pogajanja o financiranju in o pristojnostih, negotova prihodnost lužiškosrbskih šol in sploh prihodnost izobraževanja ter postopno umikanje oblasti iz projektov financiranja kulturnih dejavnosti te manjšine so namreč v očitnem nasprotju z besednimi zagotovili o raznolikosti kot temeljni značilnosti nemške manjšinske politike. Mislim, da se zvezna republika izneverja svojemu konceptu manjšinske politike,« je še poudaril Hansen. Med vsemi manjšinami v Nemčiji vlada namreč veliko nezadovoljstvo zaradi sedanjega stanja in zato FUEN zahteva pogovore s predstavniki zvezne vlade o tem, kako naj bi skupaj razvijali sodobno in obenem finančno vzdržno manjšinsko politiko, torej politiko Nemčije do njenih štirih avtohtonih manjšin. Predsednik osrednje lužiškosrb-ske organizacije Domowina David Statnik in predsednik Hansen sta soglašala, da skupaj sprožijo pobudo z namenom, da se vzpostavi konstruktivni dialog med manjšinami in nemško zvezno vlado. »Nujno je, da Nemčija razvije vzdržno manjšinsko politiko; sedaj namreč prehajamo iz ene finančne težave v drugo. Kadarkoli mislimo, da smo nekje zakrpali luknjo, se nam takoj odpre problem na drugi strani. Mi potrebujemo organski finančni koncept, na katerega se bomo lahko zanašali,« je še dejal Hansen. Po drugi strani je predsednik Domowine Statnik poudaril, da Luži-ški Srbi potrebujejo predvsem pogoje, da bodo lahko mirno delali. »Kako lahko sami rešujemo resne probleme v zvezi s šolstvom? Kako lahko skupaj delamo z namenom, da ohranimo svojo kulturo? Kako sploh lahko kaj načrtujemo, če iz leta v leto ne vemo, kakšno bo naše finančno stanje v naslednjem letu in moramo vsako leto trošiti svoje energije v dolgih pogajanjih s tistimi, ki bi nam morali zagotavljati osnovna sredstva? Tako se stvari ne morejo nadaljevati,« je poudaril predsednik osrednje organizacije Lu-žiških Srbov. Hans Heinrich Hansen pa je ob koncu srečanja še dejal, da je bil presenečen nad načinom, kako ta mladi predsednik Domowine vodi to zelo težko razpravo o prihodnosti Lužiških Srbov; dodal je, da je prepričan, da je pristop, za katerega so se odločili pri tej organizaciji, popolnoma pravilen, ko so se namreč dogovorili, da bodo razpravljali o bistvenih vprašanjih in se ne bodo izgubljali pri manjših organizacijskih aspektih. »Vprašanje je, kam želijo priti, kaj želijo doseči Lu-žiški Srbi v prihodnjih desetih ali dvajsetih letih. Ta proces zahteva vlaganje veliko naporov, zagotovo pa potreb-nuje tudi podporo Zvezne republike Nemčije,« je še ocenil Hansen. Tu velja opozoriti, da gre za vprašanje, ki ne zadeva samo Luži-ških Srbov, ampak se z njim srečujejo tudi ostale manjšine v Nemčiji. Tako so na primer predstavniki danske manjšine že pred časom opozorili na znatno krčenje sredstev, tako s strani nemške zvezne vlade kot tudi s strani zvezne države Schleswig Holstein. Na velike probleme pa so opozorili tudi predstavniki nemške manjšine na Danskem, kateri pripada tudi sam Hansen. Medtem ko je danska vlada ohranila prispevke v glavnem nespremenjene, je iz Nemčije prišla napoved močnega krčenja ali celo ukinitve. Če ne bo sprememb bo nemška manjšina hudo prizadeta in med drugim grozi zaprtje nemškemu dnevniku na Danskem Nordschleswiger, ki naj bi poslej izhajal samo na svetovnem spletu. 16 1 2 Nedelja, 31. julija 2011 NEDELJSKE TEME Danes se hote ali nehote pozablja ali potvarja takratno dogajanje, kot priča tudi nedavna razstava v slovenskem parlamentu ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije, ki je dobršen del dejstev enostavno prezrla. Zato želim po osebni izkušnji opisati, kako je bilo v tistih dneh na Goriškem. / PRISPEVEK GORIŠKIH SLOVENCEV V BITKI ZA OSAMOSVOJITEV Dvajset let je minilo Igor Komel Junij 1991, junij 2011 - dvajset let je že minilo. Ni enostavno v spominu »prelistati« takratne dogodke na Goriškem in izluščiti osrednje, ki so izpostavili tako vlogo slovenske narodne skupnosti v Italiji, kot tudi našo skupno željo po miru in spoštovanju samoodločbe slovenskega naroda ter oblikovali odločen protest proti agresiji na Slovenijo. V tistih desetih dneh po 25. juniju so se namreč dogodki odvijali kot po tekočem traku. Ni bilo časa za daljša in filozofska razmišljanja, ampak je bilo treba ukrepati na osnovi razpoložljivih podatkov, oziroma neprestanih novo-nastalih potreb. Po drugi strani pa se danes hote ali nehote pozablja ali potvarja takratno dogajanje, kot priča tudi nedavna razstava v slovenskem parlamentu ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije, ki je dobršen del dejstev enostavno prezrla. Zato želim po osebni izkušnji opisati, kako je bilo v tistih dneh na Goriškem. Kulturni dom v Gorici mi je takrat omogočal privilegiran zorni kot na odvijanje dogodkov. V tej ustanovi sta bila namreč sedež Solidarnostnega odbora za pomoč Sloveniji '91 in tiskovno središče za italijanske novinarje (Corrire della sera, Avanti, Rai, Telefriuli, Telquattro, Il Gaz-zetino itd.). Bil je torej stvarno informacijsko in organizacijsko križišče obenem. Na sedežu SKGZ v ulici Malta pa je bil umeščen goriški krizni štab, kjer so številni prostovoljci dan in noč dežurali. V tistih dneh je ravno v Kulturnem domu potekal pokrajinski kongres sindikata CGIL, a glede na razmere je bila vsa pozornost osredotočena na vojno stanje v Sloveniji. Med zasedanjem je bil sklican v mali dvorani Kulturnega doma neuraden sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki goriških in novogoriških sindika- tov, goriški župan Antonio Scarano, predsednik pokrajine Gino Saccavini in predstavniki SKGZ. Srečanje je bilo kot nekakšna startna točka za marsikatere nadaljnje korake v prid priznanja samostojnosti Slovenije. Sindikati so soglasno sprejeli dokument, ki je izražal globoko zaskrbljenost zaradi nastalega položaja v Sloveniji in pozvali italijansko vlado, da doseže umik jugoslovanske vojske. Poziv goriških sindikatov je imel močan vpliv tudi pri sindikalnih zvezah na vsedržavni ravni. Za to se je še posebej zavzemal takratni tajnik CGIL, Giuliano Bon. Goriški in novogoriški sindikati so nato priredili odmevnejšo solidarnostno manifestacijo na mejnem prehodu na Škabrije-lovi oziroma Erjavčevi ulici. Sledila so si zasedanja goriških občinskih in pokrajinskih svetov, ki so odobrili resolucijo za takojšnje priznanje suverenosti Slovenije. Solidarnostne izjave sta izdali tudi krovni organizaciji Slovencev v Italiji, SKGZ in SSO ter vse stranke , v katerih so bili prisotni Slovenci: Slovenska skupnost, Demokratična stranka levice, Socialistična stranka in Stranka komunistične prenove. Pokrajinski odbor SKGZ za Goriško pa je bil pobudnik tihe manifestacije na goriškem Travniku. Njena delegacija je obiskala goriškega prefekta dr. Roso ter ga zaprosila, da naj poseže pri italijanski vladi, da se odločneje zavzame za takojšnji konec vojne v Sloveniji. Sledili so shodi po raznih krajih na Goriškem na pobudo stranke SSk in SKGZ. Krovni organizacij sta nato dali pobudo, da se ustanovi Solidarnostni odbor za pomoč Sloveniji '91. Odgovorno vlogo sva prevzela Bernard Špacapan (SSO) in podpisani za SKGZ. Oba sva bila namreč občinska svetnika v Gorici, kar nama je olajšalo delo in zvedbo marsikatere solidarnostne pobude. Osrednji in politično odmevnejši dogodek je bil prav gotovo Tiha manifestacija na Travniku v Gorici, v nedeljo, 30. junija 1991, ob 11. uri. Šlo je za množični shod proti vojnemu stanju v Sloveniji, ki ga je organiziral pokrajinski odbor SKGZ za Goriško. K udeležbi pa so pozivale vse slovenske organizacije kot tudi vse demokratične sile italijanske družbe. Zahtevali smo takojšnjo prekinitev vojaških aktivnosti na slovenskih tleh, istočasno pa pozvali italijansko vlado, naj nemudoma naredi vse politične in diplomatske korake, da bi v imenu najvišje moralne vrednote - nedotakljivosti človeškega življenja prišlo do prekinitve oboroženega spopada. Goriški Travnik je po 20. maju 1984, ko je tam potekala Enotna manifestacija Slovencev v Italiji, ponovno preplavila množica ljudi. Prisotne so nagovorili predsednik goriške SKGZ Boris Peric, goriški in novogoriški župan Anotnio Scarano in Sergij Pelhan ter Borut Pahor takratni no-vogoriški poslanec v republiški skupščini Slovenije. Pozdrav shodu pa so prinesli predsednik pokrajine Gorica Gino Sacca-vini, vladni podtajnik Luciano Rebulla, deželni odbornik Mario Brancati ter predstavniki Svetovnega slovenskega kongresa, med katerimi je bil tudi predsednik konference za FJK Janez Povše. Ko se je manifestacija nagibala k zaključku in je večji del udeležencev krenil proti mejnemu prehodu pri Rdeči hiši na miroljubni protest tudi preko meje, sta se na prireditvenem prostoru nepričakovano pojavila najprej lider radikalcev Marco Panella, nato pa tudi Sandro Curzi, priznani novinar in tedanji odgovorni urednik televizijskega dnevnika TG3. Slednji si je s pipo v roki ogledoval improvizirani prireditveni prostor ter pričel v svojem, zanj značilnem načinu kramljati s prisotnimi. Z njim smo se podali v Kulturni dom, kjer je bilo tiskovno središče in kjer so zbrani italijanski novinarji spremljali dogajanja preko meje. Naj navedem dogodek v zvezi s Sandrom Cuzijem. Tedaj je vojna propaganda širila vesti, kako nečloveško ravna slovenska teritorialna obramba z ujetimi vojaki jugoslovanske armade. Ta novica je porodila zamisel, da bi Sandra Curzija ilegalno peljali čez mejo med zajete vojake. Krajši čas se je obotavljal, a je kaj kmalu privolil na »pobeg v neznano«. Nihče razen novogoriškega župana namreč ni vedel, kje v bližini Nove Gorice je pravzaprav zbirni center. Ni nam preostalo drugega, kot da posedemo v lastna vozila in sledimo no-vogoriškemu županu, ki je medtem obvestil novogoriške teritorialce o našem prihodu. V delegaciji z novinarjem smo bili še župan Anotnio Scarano, pokrajinski predsednik SKGZ Boris Peric, Aldo Rupel in podpisani. Vozili smo stalno tik ob meji: od Rožne Doline do Solkana. V Solkanu smo se ustavili pred telovadnico osnovne šole, kjer je bilo ob našem obisku nastanjenih okrog 100 vojakov JLA. Videti je bilo vse povsem normalno. Predstavili so nas kot delegacijo »ljudi dobre volje« in italijanski novinar tretje italijanske TV mreže je na lastne oči lahko ugotovil, da je ravnanje z ujetimi vojaki nadvse človeško in dobrohotno. To vest je kot prvi novinar in obenem prvi očividec razposlal v eter. Delovanje solidarnostnega odbora je bilo v tistih dneh precej pospešeno. Steklo je zbiranje finančnih sredstev in to na posebnih računih pri Kmečki banki in Goriški hranilnici. Zbrana sredstva so bila nato na posebni slovesnosti, ki je potekala na dvorišču Kulturnega doma, uradno oddana Rdečemu križu Slovenije in slovenskemu Karitasu. Solidarnostni odbor je na prošnjo novogoriške občine oziroma tamkajšnje teritorialne obrambe poskrbel za nakup baterij za vojaške prenosne telefone. Nova Gorica je bila namreč v tistem času odrezana od Ljubljane in člani odbora so dobesedno izpraznili goriške trgovine, ki so imele tovrstne baterije. Oskrba je nato vključila tudi številne pisarniške pripomočke. Za oskrbo na zdravstven področju, za katero je skrbel Bernard Špacapan v povezavi s KZE iz Gorice (Milan Devetak) , smo večkrat prevažali darovana zdravila goriške bolnice v novogoriško v Šempeter. Pri tej oskrbi nam je priskočil na pomoč tudi Slovenski dijaški dom Simon Gregorčič iz Gorice. Na pobudo Kulturnega doma, ZSKD in ZSŠDI je bil konec julija 1991 pod šotorom goriškega gradu Koncert za mir -Solidarnost Sloveniji. Gosta večera sta bila rock skupina Agropop iz Ljubljane in Aldo Tagliapeietra, leder skupine Le Orme. Pobudnikom koncerta se je priključila še vrsta drugih slovenskih in italijanskih goriških organizacij, med katerimi tudi Zveza slovenske katoliške prosvete (ZSKP). Sestavili smo posebno požrtvovalno skupino kulturnih delavcev in mladine, ki je zavzeto delovala ter je brez pomislekov in kakršnekoli preračunljivosti izpeljala številne zadolžitve. Pričujoči prispevek o kronologiji dogodkov izpred dvajsetih let prav gotovo ni celovita podoba takratnega dogajanja in ni popolna slika prispevka slovenske manjšine na Goriškem. Je in želi biti le osebno listanje po spominu na dogodke in ima prav gotovo veliko vrzeli. Zamisel o nastanku prispevka se je prvič porodila že pred 10-letnico osamosvojitve Slovenije, ko so dobesedno povsem spregledali prispevek zamejstva: tako uradna Slovenija, slovenski mediji , obmejne občine in vsi ostali, ki so praznovali jubilej. Vsekakor drži rek, da prijatelja spoznaš v stiski ... in takrat, pred dvajsetimi leti se je zamejstvo odzvalo prijateljem v stiski. Naša nadaljna »zamejska domača naloga« pa naj bo, da dogodke v juniju '91 strnemo v posebno knjižno publikacijo kot dokument naših skromnih, a resnično obstoječih in pristnih prispevkov samostojni Slovenski državi. Pri tej nalogi ne sme izostati doprinos slovenski kulturnih in športnih društev, slovenskih in obmejnih občin, gospodarskih subjektov, političnih sil, sindikatov, socialnih združenj, posameznikov itd. Sloveniji, oziroma občini Nova Gorica smo pa le dolžni še eno resnico. Po vojni vihri se je takratni predsednik no-vogoriške občine Sergij Pelhan javno zahvalil v imenu občinske skupščine ustanovam, organizacijam in posameznikom, ki so v težkih trenutkih med vojaško agresijo na Slovenijo priskočili na pomoč. Omenil je, da je znašala vrednost samo zdravil in sanitetnega materiala, ki je prišel iz Gorice, okrog 350 milijonov lir. Približno toliko je znašala tudi vrednost drugega materiala, ki so ga priskrbele ustanove, združenja in posamezniki. V ta okvir sodi tudi nezanemarljiv delež pomoči, ki ga je prispeval goriški Solidarnostni odbor '91, oziroma Slovenci z Goriške. Občina Nova Gorica se je tudi preko medijev javno zahvalila za pomoč Sloveniji Solidarnostnemu odboru '91 iz Gorice, Kmečki banki v Gorici, Konzorciju zdravstvene enote v Gorici (KZE), družbi SDAG, trgovini Andrej Kosič iz Gorice, goriški Caritas, goriškemu županu Antoniju Scaranu, predsedniku goriške pokrajine Ginu Saccaviniju, Goriški hranilnici, Posojilnicam v Sovodnjah in Doberdobu, Primorskemu dnevniku, Katoliškemu glasu, Kulturnemu domu v Gorici, Goriški bolnici, uslužbencu goriške KZE Milanu Devetaku, firmi Pontecco iz Trsta, podjetju Adria est iz Gorice ter deželnima svetovalcema Bojanu Brezigarju in Mariju Brancatiju. Po zaključku desetdnevne vojne v Sloveniji Solidarnostni odbor za pomoč Sloveniji '91 ni prenehal z delom, preimenoval se je v Solidarnostni odbor -Gorica, ki je bil med drugim pobudnik solidarnostne akcije za pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine. Tudi takrat se je potrdil rek, da kdor hitro da, dvakrat da. A to je že druga zgodba ... o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu Nedelja, 31. julija 2011 APrimorski ~ dnevnik 17 SOVODNJE - Škoda zaradi lanskih poplav V kratkem odškodnine za zasebnike in podjetja Dežela je Sovodenjcem namenila 584.000 evrov, čakajo še na zeleno luč civilne zaščite V kratkem bodo zasebniki in podjetja v občini Sovodnje, ki so jih prizadele lanske poplave, prejeli denarno odškodnino. Uprava občine Sovodnje pričakuje, da ji bo deželna civilna zaščita v prihodnjih dneh nakazala približno 584.000 evrov, ki jih za kritje stroškov za odpravo nastale škode predvsem v Rupi, v Gabrjah in na Malniš-ču predvideva odlok deželnega odbora. Za dokaj hitro rešitev vprašanja odškodnin, ki jih bodo občani prejeli manj kot leto po poplavi, sta si prizadevala tako sovodenjska občina kot deželni svetnik Igor Gabrovec, ki je posredoval pri deželni upravi. Sklep, v katerem je določena vsota denarja za občane in podjetnike iz Sovodenj, ki jim je narasla Vipava 18. septembra 2010 povzročila večjo gmotno škodo, je deželni odbor FJK sprejel prvega junija. Na predlog pristojnega odbornika Luca Cirianija bo dežela prispevala nekaj več kot 584.619 evrov (in ne 888.000, kot so sprva napačno sporočili z deželne civilne zaščite), ki jih bodo med koristniki porazdelili tehnični uradi sovodenjske občine. Postopek ocenjevanja škode in določitve višine odškodnine je dežela izvedla na podlagi prošenj, ki so jih vložili občani, pa tudi preverjanj, ki jih je na prizadetem območju po poplavah izvedla deželna civilna zaščita. Prošnjo je vložilo štirinajst zasebnikov in pet podjetij iz Rupe, Gabrij in območja Malnišča, ki so skupno zaprosili za nekaj manj kot 1.400.000 evrov. Denar, ki ga je namenila dežela, torej ne bo zadoščal za stoodstotno kritje škode, ki jo je ujma povzročila v Sovodnjah. Odškodnina za nepremičnine zasebnikov bo lahko krila največ 65 odstotkov škode (do 60.000 evrov za glavno prebivališče, 30.000 evrov za nestalna prebivališča in 10.000 evrov za objekte, ki niso namenjeni bivanju), do 65 odstotkov pa bodo zasebniki prejeli za premičnine (največ 30.000 evrov za pohištvo in druge premičnine, ki so v glavnem prebivališču, do 15.000 evrov za premičnine v objektih, ki niso stalno prebivališče, do 15.000 evrov za premičnine v objektih, ki niso namenjeni bivanju). Kritje škode, ki so jo utrpela podjetja, bo največ 65-odstotno in ne bo presegalo 100.000 evrov. Sklep deželnega odbora je sovodenj-ski občinski odbor vzel na znanje 13. junija in poveril pristojnim uradom nalogo, da izpeljejo vse potrebne postopke za izplačilo. »Na podlagi deželnega odloka smo izračunali, do katere vsote imajo pravico posamezni občani in podjetniki. Dokumentacijo smo ponovno poslali na civilno zaščito in pričakujemo, da bomo odgovor in denar dobili v kratkem,« je povedala so-vodenjska županja Alenka Florenin. Ko bo občina dobila sredstva, bo sklicala zasebnike in podjetja ter jim na podlagi predloženih faktur posredovala denar. (Ale) SOVODNJE Od županstva do Soče nova razsvetljava Podjetje Elettrocasa iz kraja Villa Santina je v drugi polovici junija začelo z obnavljanjem javne razsvetljave v Ulici 24. maja v Sovodnjah, ki od tamkajšnjega županstva vodi proti Soči. V namestitev novih svetil s podzemnimi kabli, ki jo je načrtovala že prejšnja občinska uprava, bo sovodenjska občina skupno vložila 130.000 evrov. »Javna razsvetljava v Ulici 24. maja je bila skromna in zastarela, zato jo je bilo treba nadomestiti. Poseg je v načrt javnih del vključila že prejšnja občinska uprava, v drugi polovici meseca junija pa so se dela začela,« je povedala sovodenjska županja Alenka Florenin in dodala, da potekajo dela s pospeškom: »Če ne bo zapletov, bo podjetje zaključilo že pred velikim šmarnom.« Polovico zneska bo prispevala goriška pokrajina, ostalo pa občina sama. (Ale) Na novo osvetljena sovodenjska ulica bumbaca VREME Zaradi nevihte v Gradežu brez vode Nevihta, ki je v petek pod večer zajela goriško pokrajino, je še posebno silovito udarila po območju Gradeža, Gradišča in Tržiča. V obmorskem mestecu, kjer je v julijskem času zaradi le-toviščarske sezone živahno, so zaradi okvare na električnih črpalkah vodovoda Useo v večernih urah ponekod ostali celo brez pitne vode, okvaro pa so pristojne službe odpravile v nekaj urah. Ob tehnikih pokrajinske družbe Iri-sacqua, ki so skušali ročno pognati črpalke, so bili na kraju tudi gasilci goriškega pokrajinskega poveljstva. Zaradi okvare vodovodnih črpalk so v nekaterih predelih Gradeža in predvsem v višjih nadstropjih stavb imeli težave z dobavo vode, nevšečnosti pa so trajale le nekaj ur. Tako v Gra-dežu kot v Gradišču se je pozno popoldne nalivom pridružila še toča. Gasilci so morali v raznih predelih pokrajine odstranjevati vejevje, ki je zaradi sunkov vetra in dežja padlo na cesto in oviralo pomet. Gasilci so številne klice ljudi prejeli tudi iz Tržiča, kjer so morali črpati vodo iz kleti, ki jih je zalila meteorna voda. Slabega vremena, ki je zaznamovalo zadnje tedne in nagaja turistom in do-pustnikom, ni še konec. Tudi včeraj je na Goriškem padla precejšnja količina dežja. Osebje deželnega meteorološkega observatorija za danes napoveduje delno ali spremenljivo oblačno vreme, proti večeru bodo spet možne nevihte. Jutri bo zmerno oblačno z brisi, krajevne nevihte pa naj bi se ponovno pojavile proti večeru. Za prihodnje dni je predvideno izboljšanje vremenskih razmer. ŠTANDREŽ-SV. ANA - Danes dopoldne razstrelitev granate Evakuacija in prometne zapore Prebivalci 34 ulic bodo svoje domove morali zapustiti ob 9. uri - Hitra cesta Vileš-Gorica zaprta od Gradišča do Gorice VILES-GRADISCE Jutri zvečer zaprtje odseka hitre ceste Odsek hitre ceste Vileš-Gradišče bo v obe smeri zaprt od 20. ure jutri do 7. ure zjutraj v torek, 2. avgusta, za porušitev nadvoza na pokrajinski cesti št. 3 Mariano-Vileš. Zaradi povečanega prometa družba Autovie Venete sporoča, da bodo od jutri do petka, 5. avgusta, opravljali na hitri cesti in avtocesti le nujno potrebna dela - zamenjavo zaščitnih ograj, čiščenje cestišča v primeru nesreč in obrezovanje zelenja sredi voznih pasov za čim boljšo vidljivost. Nujnih del se bodo vsekakor lotevali v nočnem času in jih bodo prekinili v primeru, da bi ovirala povečani promet. Granato bodo razstrelili na daljavo Zaradi razstrelitve granate, ki so jo v prejšnjih tednih našli na gradbišču avtoceste Vileš-Gorica, bo danes v Štandrežu in v rajonu Podturn-Sv. Ana potekala obširna evakuacija. Na podlagi odredb, ki sta ju izdali goriška prefektura in občina, bo moralo ob 9. uri svoje domove zapustiti okrog 3.500 občanov, ki stanujejo v radiu 900 metrov od štandreškega krožišča, malo kasneje pa bodo sile javnega reda zaprle za promet tudi vse ceste, ki se nahajajo v območju učinka eksplozije. Po navajanju občine bodo med 10.15 in 10.30 ob 34 evakuiranih ulicah zaprli tudi deželno cesto št. 117 (od križišča z Ulico Gregorčič), hitro cesto Vileš-Gorica (obvezen bo izhod pri Gradišču), državno cesto št. 55 pa od mejnega prehoda pri Mir-nu (patrulje bodo prisotne že na križišču pri Gabrjah). Zaščitne ukrepe bodo izvajali tudi na slovenski strani meje, in sicer na območju celotnega nekdanjega mejnega prehoda Vrtojba, vključno z objekti Carinske uprave Nova Gorica, mejnih trgovin podjetja Kompas in objekta Primorskega Tehnološkega parka. Začasno bo prekinjen tudi železniški promet med Gorico in Redi-puljo. »Čas vožnje deželnih vlakov 2456 Trste-Benetke in 2446 Benetke-Trst se bo lahko podaljšal za 15 minut,« so sporočili z družbe italijanskih železnic. Za razstrelitev bombe bodo poskrbeli vojaški pirotehniki tretjega inženirskega regimenta iz Vidma, ki deluje pod okriljem konjeniške brigade Pozzuolo del Friuli. Operacija, ki jo bo vodil podpolkovnik Stefano Venuti s svojimi specialisti oddelka Explosive Ordinance Disposal, se bo začela po evakuaciji (predvidoma okrog 11. ure), trajala pa naj bi približno eno uro. Okrog 12.3013. ure naj bi ponovno odprli ceste in omogočili evakuirancem, da se vrnejo domov. Evakuiranci so v teh dneh prejeli letake z navodili o tem, kako se morajo ravnati med današnjo operacijo. V Štandrežu so navodila prejeli tudi v slovenščini. GORICA - Uprava napoveduje za jutri alternativno rešitev Waltritsch: Mestni promet ohromljen, nesmiselno zaprtje Ulice Duca D'Aosta Dela za ureditev Ulice Duca DAosta bodo potekala v glavnem avgusta, zato da bi čim manj ovirala promet. Tako je tehnično osebje goriške občine odgovorilo na svetniško vprašanje Aleša Waltritscha, predstavnika Demokratske stranke v občinskem svetu. »Zakaj pa je bila ta pomembna mestna os zaprta v eno smer cela dva dni pred začetkom del? Vzporedna Ulica Codelli je bila še vedno zaprta prometu, na Kor-zu Verdi poteka promet v eno samo smer, zaprta je tudi vzporedna Ulica Cadorna, ker se porfir še ni popolnoma prijel peščene podlage. Pravi prometni kaos in muka za voznike in kolesarje,« opozarja Waltritsch. »Obnovitvena dela so seveda potrebna in v določenih primerih nujna. Treba jih je čim prej začeti in zaključiti. Pozorno in razumno vodenje mesta pa zahteva pravilno načrtovanje, vsakodnevno preverjanje in sposobnost takojšnjega ukrepanja, ki jim tu- di tokrat desničarska uprava Ettoreja Romolija ni bila kos. Dvodnevno nesmiselno zaprtje voznega pasu Ulice Duca DAosta je prava nespamet, ki jo bo - vsaj tako beremo v časopisju - občinska uprava skušala odpraviti jutri. Preizkusili bomo rešitev po Tominčevi ulici, je dejal Romoli,« navaja Waltritsch, ki pa županu ugovarja, da ni treba ničesar preizkušati, saj so takšno rešitev že uvedli pred leti v sorodnih okoliščinah. »Zakaj ni župan uvedel takšne rešitve že včeraj, od sobote? Zakaj je uprava dovolila zaprtje enega pasu te pomembne vpadnice dva dni pred začetkom del? In še: dela so se začela v petek, nato dva dni mirujejo. Ne bi bilo pametneje začeti dela kar v ponedeljek in se tako izogniti prometnemu kaosu zadnjih dni? Pametna uprava bi to naredila,« zaključuje Waltritsch in dodaja: »Romolijeva desničarska uprava očitno ne skrbi za potrebe občanov.« Gradbišče v Ulici Duca D'Aosta bumbaca GRADEŽ - Ospizio Marino Dežela zapravila čas in maši luknjo Brussa:»Odprtje odvisno od razpleta pogajanja« »Prispevek 1,5 milijona evrov za gradeško ustanovo Ospizio Marino je seveda nekaj pozitivnega, a treba je povedati, da bo financiranje imelo oprijemljiv učinek le, če se bo obneslo pogajanje z zvezo Confcooperative. Dežela za to nima velikih zaslug, več so storili sindikati, uslužbenci in Demokratska stranka (DS), ki so pritiskali na deželo, da bi dokazala večjo občutljivost do problema.« Tako pravi deželni svetnik DS Franco Brussa, ki opozarja, da bi bil razplet drugačen, ko bi se dežela angažirala pred zaprtjem ustanove ali takoj po njem: »Odbornik za zdravstvo Kosic pa je vedno odklanjal neposreden poseg dežele, ki je ravnala, kot če je ne bi zadeva zanimala.« Deželni prispevek bo služil za obnovo in ponovno odprtje ustanove le, če bo pogajanje uspešno in če bo ponovno zaposlenih 54 uslužbencev, pojasnjuje Brussa in dodaja, da je pomoč sedaj pozna in maši luknjo: »Dejstvo, da bi ustanovo lahko odprli šele avgusta 2012, je dokaz, da je bilo zapravljenega veliko časa.« 18 1 6 Četrtek, 28. julija 2011 GORIŠKI PROSTOR / doberdob - Obnova poslopja slovenske nižje srednje šole Iščejo alternativo popoldanskemu pouku Predlog je v družinah povzročil vznemirjenje - Jutri srečanje s starši Doberdobska šola Ravnateljstvo Večstopenjske šole Doberdob in doberdobska občina delata na alternativni rešitvi. Vest, da bodo morali do-berdobski nižješolci zaradi obnovitvenih del na stavbi nižje srednje šole približno en mesec obiskovati pouk v popoldanskih urah, je namreč mnoge starše vznemirila, zato sta se ravnateljstvo in občinska uprava lotila preverjanja, ali se je možno problemu izogniti drugače. Zaplet je povzročila zamuda pri začetku obnove stavbe niže srednje šole, ki je bila povezana z dodatnim, zakonsko obveznim preverjanjem primernosti gradbenega podjetja, ki je zmagalo javno dražbo. Prvi sklop del, ki predvideva obnovo notranjih prostorov obstoječega poslopja šole, se zaradi zamude ne bo mogel končati pred novim šolskim letom, pač pa se bo zaključil najkasneje do konca oktobra. Ker do takrat doberdobski nižješolci ne bodo mogli uporabljati svojih šolskih prostorov, sta ravnateljstvo in občina sprva predlagala, naj za omenjeno obdobje učenci obiskujejo pouk v sosednji osnovni šoli; ta rešitev, ki je predvidevala, da bi imeli nižje-šolci pouk v popoldanskih urah, se marsikomu ni zdela najboljša, zato sta vodstvo šole in uprava začela preverjati alternativne poti. Najbolj realistična možnost bi bila začasna selitev nekaterih razredov osnovne šole v druge proste stavbe v Doberdobu, nižješolski pouk pa bi potekal v učilnicah šole Prežihov Voranc. O tej možnosti se bosta ravnateljica Sonja Klanjš-ček in podžupanja Luisa Gergolet jutri pogovorili s predstavniki staršev, ki jih bosta srečali na šoli. Po zaključku prve faze del se bodo nižješolci vrnili v svoje poslopje, kjer bo podjetje uredilo večjo učilnico, obnovilo pod, prepleskalo stene, obnovilo fasado, namestilo dodatna električna stikala in nova okna. Po zaključeni prvem sklopu bo na vrsti druga faza del, ki predvideva gradnjo dodatnega nadstropja nad slačilnicami, kjer bodo pridobili tri nove učilnice. Ta faza naj bi se zaključila pred koncem marca prihodnjega leta in ne bo motila poteka pouka. Nad stavbo bodo namestili tudi sončno termično napravo, ki bo služila za ogrevanje vode v šoli in v telovadnici. Hkrati bodo potekala dela v pritličnih prostorih glavne stavbe nižje srednje šole, kjer deluje knjižnica. Ta bo po prenovi bolj funkcionalno urejena, dobila pa bo tudi nova stranišča. Sedanji vhod v knjižnico, ki gleda neposredno na cesto, bodo zaprli. Nadomestili ga bodo z varnejšim vhodom za spomenikom. Da bi se poseg lahko začel, so morali izprazniti tako nižjo srednjo šolo kot knjižnico. Knjige bodo do zaključka obnovitvenih del shranjene na sedežu društva Kremenjak v Jamljah. (Ale) toča 5,5 milijona evrov Prizadetih 2.000 ha površin Po prvi oceni kmetijske svetovalne službe pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije je toča minuli konec tedna na Goriškem, v spodnji Vipavski dolini in v Goriških Brdih, prizadela več kot 2.000 ha kmetijskih površin. Prizadete so vse kulture, najbolj pa vinogradi, sadovnjaki, oljčni-ki in vrtnine. Po trenutnih podatkih znaša finančna škoda skoraj 5,5 milijona evrov. V Brdih je poškodovanih okoli 350 ha vinogradov, 10 ha sadovnjakov in oljčnikov, na Vipavskem pa 600 ha vinogradov; največ škode je v okolici Renč, Prvačine, Bukovi-ce in Orehovelj ob reki Vipavi. (km) rupa - Interpelacija svetnika Vlada Klemšeta Je stavba vrtca varna? »Med starši otrok je že nekaj tednov občutiti zaskrbljenost in negotovost« - V sredo srečanje v prostorih banke Rupenski vrtec bumbaca Sovodenjski občinski svetnik Vlado Klemše je v prejšnjih dneh na županjo Alenko Florenin naslovil interpelacijo, v kateri sprašuje informacije o stanju poslopja, v katerem ima sedež rupenski vrtec. »Dober mesec je še do začetka novega šolskega leta. Med starši otrok, ki so in ki bodo obiskovali vrtec v Rupi, je že nekaj tednov občutiti zaskrbljenost in negotovost ob vesteh, da stavba naj ne bi bila varna,« piše predstavnik opozicijske svetniške skupine Skupaj za Sovodnje, ki sprašuje županjo po informacijah o dejanskem stanju stavbe, o ukrepih, ki jih namerava uprava sprejeti in o možnih alternativnih rešitvah. Kot smo nedavno že poročali, je občina v prejšnjih tednih izvedla tehnični pregled stavbe vrtca, starše pa bo o izsledkih informirala v sredo, 3. avgusta, ko bo v prostorih banke v Sovodnjah potekalo srečanje. gorica - V Ulici Garibaldi slovenski par oživil kavarno V tretje gre rado Sweet Caffe upravljata Andrejka Perhavec in Denis Tabaj - Z obiskom sta že zadovoljna Mlad slovenski par je v Ulici Garibal- I di oživil kavarno. Da se je v Sweet Caffe, v pritličju palače Unione, vrnilo življenje po dveh neuspešnih poskusih, sta zaslužna Andrejka Perhavec in Denis Tabaj, ki sta se s slovenske strani meje pred nekaj leti priselila v Gorico in si tu ne le uredila dom, a se tudi odločila za podjetniški podvig. »V dopoldanskih urah bo Sweet Caffe deloval kot kavarna, popoldne pa bo gostoljuben kraj za aperitiv s prigrizkom. Ob uri kosila bodo v ponudbi tudi sendviči,« navaja Denis Tabaj, sicer Novo-goričan, ki se je s prevzemom lokala prvič podal v svet gostinstva. Več izkušenj ima njegova žena Andrejka, doma iz Vipave, ki je že bila zaposlena v lokalih tako v Sloveniji kot v Gorici. Čez mejo sta se priselila pred štirimi leti zaradi lepših in razmeroma cenejših stanovanj, pravita Andrejka in Denis, ki sta dom za svojo družinico kupila v severni goriški četrti; bila sta neke vrste pionirja, saj so za njima prišli še drugi Novogoričani, ki so ravno pri njiju iskali nasvete. Minil je le teden dni od odprtja lokala v Ulici Garibaldi, njegova upravitelja pa sta z obiskom že zadovoljna. »Veliko ljudi vstopa iz radovednosti, pričakujeva pa jih vse več, ko se bo glas razširil. Z delom sva šele na začetku, ponudbo lokala bova v prihodnje prilagodila glede na želje in zahteve obiskovalcev. Poleg napitkov in prigrizkov, kakor se za vsak lokal spodobi, dajeva strankam na razpolago vse osrednje državne in lokalne časopise ter Primorski dnevnik, saj k nama prihajajo tudi Slovenci,« dodaja Denis, ki, tako Andrejka Perhavec in Denis Tabaj sta se v Gorico priselila pred štirimi leti, si tu uredila dom in se odločila za podjetniški podvig bumbaca kot njegova žena, odlično obvlada italijanski jezik. Poleg svetlih notranjih prostorov, ki sta jih po svojem okusu elegantno okrasila, razpolaga lokal z zunanjim vrtom, ki ga bosta upravitelja v kratkem uredila. Sweet Caffe je odprt od ponedeljka do četrtka od 7. do 21. ure, ob petkih, sobotah in nedeljah pa od 7. do 23. ure. »S takim delavnikom je ponud- ba lahko popolna, imava pa tudi čas, da se posvečava svojima otrokoma,« pravi An-drejka, ki je ne skrbi, da sta v najem prevzela lokal, ki je že imel dve upravi in se obakrat dejavnost ni obnesla. »V tretje gre rado, pravi pregovor,« zaključuje nasmejana Andrej-ka, ki je prepričana, da bo njima uspelo. Čestitamo in srečno! (av) gorica - Kraj kulture in sožitja Odbornikove pohvalne besede o poslanstvu Kulturnega doma Portelli med Vetrihom (levo) in Komelom foto k.d. Novi odbornik za kulturo pri goriški pokrajini, Federico Portelli, je pred dnevi, prvič po svojem imenovanju, obiskal Kulturni dom v Gorici. Sprejela sta ga ravnatelj Igor Komel in član upravnega odbora Joško Vetrih, ki je zadolžen za likovno sezono. Gostu sta prikazala dejavnosti, ki redno potekajo v Kulturnem domu, kjer letno naštejejo preko dvesto prireditev. S tem v zvezi je Komel izpostavil vlogo, ki jo opravlja Kulturni dom v mestu in je izraz sožitja med tu živečima narodoma. Beseda je dalje tekla o odnosih med slovenskimi ustanovami in pokrajino ter padlo je že nekaj idej o skupnih pobudah. Sogovornika sta gostu omenila dogodke, ki bodo zaznamovali novo sezono. Med temi izstopata razstava ob 80-letnici rojstva slikarja Silvestra Komela in 30-letnica Kulturnega doma, ki jo bodo praznično obeležili v novembru. Portelli se je ob slovesu pohvalno izrazil o poslanstvu Kulturnega doma in posebej omenil čas, ko je zaradi zaprtja drugih kulturnih središč v mestu priskočil na pomoč in omogočil goriškim ustanovam, tako slovenskim kot italijanskim in furlanskim, nemoteno delovanje v korist celotne goriške skupnosti. usoda pokrajin Lavrenčič: »Namesto okopov razprava« Na polemike, ki so se v prejšnjih tednih vnele v zvezi z izjavami doberdobske-ga župana Paola Vizintina, ki se je izrekel za ukinitev pokrajin in združevanje manjših občin, se je odzval pokrajinski svetnik stranke Levica, ekologija in svoboda Mario Lavrenčič. Povod za njegovo razmišljanje je bil Vizintinov odgovor na pisanje pokrajinskega tajnika Slovenske skupnosti Julijana Čavdka in doberdobskega občinskega svetnika Daria Bertinazzija, ki sta zahtevala županov odstop. »O razpustu pokrajin je govor veliko časa, sama vladna koalicija je v svojem programu predvidevala njihovo ukinitev in tudi Demokratska stranka je po kritikah, katerim je bila izpostavljena, potem ko se je ob nedavnem glasovanju v parlamentu za ukinitev pokrajin vzdržala, predstavila svoj osnutek, ki združuje in ukinja pokrajine pod 500 tisoč prebivalcev ter predlaga združitev majhnih občin,« pravi Lavrenčič: »Prepričan sem, da bi reorganizacija ustroja krajevnih ustanov zmanjšala stroške politike in birokratske postopke. Marsikdo gleda na ta problem izključno iz zornega kota slovenske problematike in trdi, da sta goriška in tržaška pokrajina veliko naredili za manjšino. Jaz pa gledam na problem tudi iz drugačnega zornega kota. Vsaka institucija je sama po sebi nevtralna, problem je katera politična opcija upravlja to institucijo. Gotovo nismo bili naklonjeni tržaški pokrajini, ko je bila v rokah desne sredine in gotovo je tudi, da bi v goriški in kasneje v tržaški pokrajini ne dosegli tega, kar smo, ko bi ti ustanovi bili v rokah desne sredine.« Glede reorganizacije občin Lavrenčič meni, da bodo tako ali drugače prej ali slej prisiljene v združevanje, kajti majhne občine ne zmorejo nuditi primernih uslug. »Tudi dežela FJK gleda v to smer. Kako naj si drugače razlagamo zakonski osnutek o reorganizaciji gorskih občin, ki so vključene v gorsko skupnost za Terske in Nadiške doline, ki bi se morale združiti v unijo občin, kjer bi popolnoma izgubile svojo avtonomijo na račun večje občine Čedad? Ali bi ne bilo bolje, da bi male občine same predlagale združitev v eno samo občino in tako postale dostojanstven institucionalni subjekt? Menim, da lahko o novih institucionalnih oprijemih spregovorimo, preden nam nekaj pade na glavo (glej primer goriških rajonskih svetov). Na Tržaškem se že dalj časa govori o ideji Kraške občine, ki bo najbrž sedaj zamrla, ko je tržaška občina v rokah leve sredine, vendar smatram, da je pravilno, da se o tem razpravlja in da se išče najboljše rešitve, ki so lahko pozitivne tudi za manjšino. Tako tudi menim, da se o možnih združenjih sme govoriti tudi na Goriškem, ne da bi to tolmačili kot "izdajalstvo slovenskega naroda". Seveda so občani tisti, ki bi morali o tem odločati,« pravi La-vrenčič. Po njegovem mnenju je treba pri vsaki reorganizaciji imeti pred očmi tudi slovensko problematiko, sam zakon 38 v svojem 21. členu to predvideva, »vendar ne moremo zaradi tega na vsak način ostati za okopi, braniti status quo in si ne dovoliti niti umirjenega razmišljanja o možnih novostih, ki jih lahko tudi sami predlagamo in ki bi lahko bili boljši tudi za manjšino.« Lavren-čiča današnje polemike spominjajo na čas, ko je bil na čelu doberdobske občine. »Ko smo zapirali osnovni šoli v Dolu in Jamljah, kjer je bilo vsega skupaj 10 učencev, je nastal vik in krik, češ da ukinjamo življenjske ustanove manjšine. Ko smo ustanovili nižjo srednjo šolo v Doberdobu smo bili ravno tako kritizirani, da bomo obubožali slovensko šolstvo in vidljivost manjšine v Gorici. Ko smo edini med slovenskimi občinami sprejeli večstopenjsko ureditev šole, smo bili tudi deležni napadov, kasneje pa je ta ureditev postala obvezna. Danes ima do-berdobska občina dobro organiziran šolski center, ki bo po širitvi nižje srednje šole in ureditvi novega slovenskega šolskega središča v Romjanu zadostoval potrebam Slovencev s Krasa in iz Laškega. Ne vidim torej nobenega razloga, da bi se o teh problemih, s katerimi se bomo v bodoče tako ali drugače soočali, mirno in odprto pogovarjali ter iskali boljše skupne rešitve, še najmanj pa vidim v teh predlogih manever, da bi manjšini kratili pravice in dostojanstvo.« GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 31. julija 2011 1 9 /— gorica »Šola za šalo« Mladinski dom iz Gorice bo v septembru sklenil svoje Poletnosti 2011 s pripravo na vstop v nižjo srednjo šolo. V Mladinskem domu so sklenili, da bodo svoje poletne dejavnosti obogatili z novo ponudbo: po 29. avgustu bo namreč za osnovnošolce potekala »Šola za šalo«, neke vrste priprava na začetek pouka. Zamisel se je rodila kot odgovor na potrebe staršev, ki morajo po poletnem premoru spet na delovno mesto, predvsem pa zato, da bi otrokom ponudili kakovostno preživljanje prostega časa v družbi vrstnikov. »Šolo za šalo« bo vodila vzgojiteljica Martina Šolc, ki je pri Mladinskem domu odgovorna za vzgojno izobraževalno ponudbo. »Poleg omenjenih razlogov - pojasnjuje Šolčeva - je glavni cilj naše predšo-le predvsem ta, da bi otroke postopoma uvedli v novo šolsko stvarnost. Njihove misli so še na počitnicah, zato smo prepričani, da jih je treba primerno pripraviti na ponovni začetek pouka. Naš cilj ni zgolj podajanje učne snovi, ampak omogočiti otrokom, da se bodo vrnili v šolo s pozitivnim pristopom in kar se da sproščeno, seveda tudi s primernim znanjem, saj ugotavljamo, da otroci med poletjem pozabijo mnogo že pridobljenega znanja. Najbolj trpi ravno slovenščina.« »Šola za šalo« bo v Mladinskem domu od 29. avgusta do 9. septembra, in sicer od ponedeljka do petka med 8. in 13. uro. Otrokom bodo ponudili jezikovne delavnice za utrjevanje znanja slovenščine, italijanščine in angleščine, delavnico kreativnega branja in pisanja ter pravljični kotiček. Ponavljali bodo tudi matematiko. Poučevanje bo potekalo skozi igro, ki je otrokom najbolj pri srcu. Program bodo zato popestrili s skupinskimi igrami, z igrami za socializacijo in ustvarjalnimi delavnicami. Od ponedeljka, 5., do petka, 9. septembra, pa bo v Mladinskem domu na vrsti še vsakoletna priprava na vstop v nižjo srednjo šolo. Namenjena bo otrokom, ki bodo v septembru prestopili prag prvega razreda nižje srednje šole. Ob nasvetih in spodbudah vzgojiteljev in bivših profesorjev šole Ivan Trinko se bodo udeleženci postopno privajali na nove šolske izzive, napovedujejo v Mladinskem domu in opozarjajo, da je za obe pobudi potreben predhodni vpis najkasneje do 25. avgusta. Informacije nudijo na tel. 0481-536455, 334-1243766, 3283155040 ali po elektronski pošti na naslov mladinskidom@libero.it. štandrež - Vladimir Zavadlav umrl v 88. letu starosti Poslovili so se od Latka, najstarejšega Rumitarja V Štandrežu so se v petek poslovili od Vladimirja Zavadlava, najstarejšega Rumitarja, ki so ga domačini poznali z vzdevkom Latko. Rodil se je 25. maja leta 1923 na Jere-mitišču, kjer je nato živel in vodil družinsko kmetijo vse do leta 1990, ko si je nov dom uredil v Štandrežu. Vladimir je bil prvi od petih otrok, ki sta jih v zakonu imela Edvard Zavadlav in Maria Lupin. Imel je dva brata in dve sestri, od katerih sta še živa Orlando in Ana. V medvojnem obdobju je delal na domači kmetiji do leta 1942, ko so ga odpoklicali v posebne bataljone. Takrat so ga karabi-njerji prišli iskat na dom, nato pa so ga odposlali v Pistoio, od koder so njega in številne druge primorske Slovence leta 1943 odpeljali na Sardinijo. Na otoku je živel v šotorih, ki so jih namestili sredi kasarn, skupaj z drugimi Slovenci pa je opravljal razna dela tudi za civilno oblast. Tako so na primer kopali luknje za nameščanje drogov za javno razsvetljavo in elektriko. Kot je sam večkrat pripovedoval, so mu v spominu ostala zapisana zlasti zavezniška bombardiranja. Posebno ga je presunil bombni napad na Cagliari, v katerem je umrlo osem Vladimir Zavadlav tisoč ljudi, slovenskim fantom iz posebnih bataljonov pa so prepovedali, da bi sodelovali pri iskanju pogrešanih. Potem ko so Angleži in Američani osvobodili otok, so njega in druge Primorce zajeli. V zavezniškem ujetništvu je dočakal konec vojne, nato pa je potreboval šest mesecev, da se je vrnil domov. Potoval je preko Korzike, Francije in Švice ter se v Chiassu vrnil v Italijo. Prigode primorskih Slovencev na Sardiniji je pred leti opisala Dorica Makuc, njeno knjigo pa je Vladimir Zavadlav zelo pogosto vzel v roke in se z njenim branjem spominjal, kako je mlada leta preživel daleč od doma. Vladimir Zavadlav je bil poročen z Ildo Ušaj iz Vrtojbe, ki je umr- la leta 2007. V zakonu so se jima rodila sina Sergio in Boris. Po vojni je prevzel družinsko kmetijo in jo vodil kot dober gospodar, čeprav je moral več svoje zemlje žrtvovati za gradnjo mejnega prehoda Štandrež-Vrtojba, tovornega postajališča in za širitev glavnega pokopališča. Več let je bil predsednik kmečkega društva iz Štandreža. Predsedoval mu je tudi v obdobju, ko so odprli dom Andreja Budala, v katerem je imelo društvo svoj sedež. V vsem povojnem obdobju je bilo društvo zelo aktivno, saj je nakupilo tudi več kmetijske opreme in strojev, ki so jih člani lahko uporabljali. Kot predsednik kmečkega društva se je Vladimir Zavadlav ukvarjal tudi z reševanjem Jeremitiš-ča, ki mu je pretilo podrtje. Takrat se je odločil, da si zgradi hišo v Štan-drežu, še naprej pa se je trudil, da bi zaselek preživel. Njegova želja se je nazadnje uresničila, saj je bilo po spremembi načrta za širitev tovornega postajališča Jeremitišče rešeno in začelo se je obnavljanje rumitrskih domačij. Poleg sinov Sergia in Borisa zapušča Vladimir pet vnukov in osem pravnukov, zadnji se je rodil ravno pred nekaj dnevi. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI DUDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »Harry Potter e i doni della morte« -2. del. Dvorana 2: 17.50 - 20.40 »Capitan America: Il primo vendicatore« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.30 »The Cospi-rator«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Harry Potter e i doni della mor-te« - 2. del. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Ca- pitan America: II primo vendicatore« (digital 3D). Dvorana 3: 18.30 - 21.30 »Harry Potter e i doni della morte« - 2. del (digital 3D). Dvorana 4: 20.00 - 22.00 »Per sfortu-na che ci sei«. Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Il ventaglio segreto«. H Čestitke ERIK! Takrat ko v glavi je strašen nered, takrat ko rad spremenil bi svet, takrat si star 18 let. Naj se ti vedno le tisto zgodi, kar si tvoje srce želi. Ob tem pomembnem jubileju voščijo Eriku mama, tata, Matej, Jana in Pedro. Dragi ERIK! Jutri boš polnoleten postal in staršem boš vedno več skrbi dajal! Let uspešnih, srečnih, zdravih naj še bo, v družbi z bližnjimi pa naj ti vedno bo lepo! Nona Ada, teti Loredana in Claudia, stric Edi in Roberto. Jutri jih bo ERIK osemnajst odštel in v polnoletnih klub bo on prišel. V Gabrjah se tega veselita in vse dobro mu želita nono Oskar in nona Ermana H Šolske vesti GLASBENA MATICA IN KD SOVOD- NJE organizirata poletno delavnico z naslovom »V svetu glasbe« (za otroke od 5. do 11. leta starosti) od 22. do 26. avgusta od 8. do 13. ure v Kulturnem domu v Sovodnjah; informacije in prijave na goriškem sedežu na Korzu Verdi 51, tel. 0481-531508, gori-ca@glasbenamatica.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil 15. julija na spletni strani Ministrstva za šolstvo(www.istruzio-ne.it) objavljen odlok o posodobitvi zavodskih lestvic učnega osebja šol vseh vrst in stopenj. Za vpis v zavodske lestvice morajo kandidati v roku 30 dni od objave odloka izpolniti in izbrani šoli izročiti obrazec A/1, A/2 ali A/2 bis, medtem ko je za izbiro šol predviden obrazec B, ki ga je treba po predhodni registraciji (www.istruzio-ne.it / istanze on-line) po internetu izpolniti med 18. julijem in 26. avgustom (do 14. ure). Kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice habi-litiranih in ne prosijo za vpis drugih natečajnih razredov v drugem ali tretjem pasu, izpolnijo samo obrazec B. Podrobnejša navodila so na razpolago v omenjenem odloku. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletni strani ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) dne 21. julija 2011 objavljen ministrski odlok z obrazci za začasne namestitve in do- delitve za šolsko leto 2011/2012. Obrazec nadomestne osebne izjave je bil objavljen na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it). Za učno osebje je rok za predstavitev prošnje 1. avgust. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it - scuo-le in lingua slovena - splošne novice) objavljen razpis, namenjen stalno nameščenemu učnemu in vodstvenemu osebju na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah na Goriškem, o enoletni namestitvi na Uradu za slovenske šole. Rok za prijavo zapade 16. avgusta. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem piknika in izleta v Trst ter Koper, da bo v soboto, 6. avgusta, odpeljal prvi avtobus iz Gorice s trga Medalje d'oro ob 8. uri, nato s postanki izpred »vage« pri pevmskem mostu, v Podgori pri športni palači in v Štan-drežu pri bankah. Drugi avtobus bo odpeljal tudi ob 8.uri iz Štandreža pri bankah, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Vrhu, v Jam-ljah in Doberdobu. Tretji mali avtobus bo odpeljal ob 8.15 iz Doberdoba skozi Ronke in Tržič proti Trstu. Organizatorji priporočajo točnost in veljaven dokument. IZLET V GARDALAND (2): v ponedeljek, 29. avgusta, z odhodom iz Doberdoba ob 6.30 (s Selc 6.40), povra-tek po večernem zaprtju parka. Cena 43 evrov vključuje prevoz z avtobusom in vstopnino. Otroci do 1 m višine plačajo 21 evrov. Prosimo zain- cmedia PRIMORSKI DNEVNIK Urnik sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku od 1. do 31. avgusta 2011 ponedeljek - četrtek 10.00 -15.00 petek 10.00 -1700 (za objave naslednjega dne do 15.00) sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: oglasi@tmedia.it teresirane, da se zaradi organizacije čimprej prijavijo, po možnosti najkasneje do 10. avgusta. Informacije in vpisovanje po tel. 348-4735330 (Lucia Ferfolja) ali e-mailu: lu-cia.fer72@libero.it. □ Obvestila OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo julija in avgusta v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. OBČINA SOVODNJE razpisuje javni razpis za izbor popisovalcev za izvajanje zadolžitve popisovanja za 15. popis prebivalstva in stanovanj za leto 2011. Interesenti lahko vložijo prošnjo za vključitev v izbor za pripravo prednostne lestvice na osnovi naslovov do 17. avgusta. Za informacije je na razpolago občinski urad za popisovanje Občine Sovodnje ob Soči, Prvomajska ul. 140, 34070 Sovodnje ob Soči (GO). Tel. 0481-882001, faks 0481- 882447, anagrafe@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it. Več na spletni strani www.savognadisonzo.com. SKGZ obvešča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta od 8. do 21. avgusta 2011. ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt do (vključno) ponedeljka, 1. avgusta 2011. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA obvešča, da bo grad Dobrovo od 1. do 8. avgusta 2011 zaprt za ogled zaradi vzdrževalnih del. DRUŽBA se dobi danes, 31. julija, ob 13. uri. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) bo do 29. avgusta odprta med 8. in 16. uro; za dopust bo knjižnica zaprta od 1. do 12. avgusta. SCGV EMIL KOMEL obvešča, da bo tajništvo zaprto od 1. do 21. avgusta 2011. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51/int. zaprt od 3. do 31. avgusta 2011 zaradi poletnih počitnic. ZSKD obvešča, da je še nekaj prostih mest za poletne ustvarjalne delavnice za osnovnošolce, ki bodo v Gornjem Tarbiju od 22. do 27. avgusta 2011. Bogato zastavljen program ustvarjanja in spoznavanja okolice, za odhod zagotovljen avtobusni prevoz; informacije na tržaškem sedežu ZSKD, tel. 040635626 in na goriškem sedežu, tel. 0481-531495, od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. SSO sporoča, da je goriški urad na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici (tel. 0481-536455) odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih je urad zaprt. Poletni urnik bo v veljavi do petka, 26. avgusta. ZSKD obvešča, da bodo uradi v polet- Nagrada Noe v Gradišču Če bo prihodnje leto občina Gradišče zagotovila odprtje vinoteke Serenissima, se bo nagrada Noe vrnila na Goriško. Tako je sklenil deželni svet FJK. »To je dokaz, da dežela ne namerava osiromašiti vinarskega sektorja iz Brd in Posočja,« pravi Giorgio Brandolin. Soglasje za prodajo Fructala Skupščina Pivovarne Laško je včeraj na izredni seji dala soglasje upravi družbe za prodajo Fructala Nectarju. Na podlagi pridobljenega soglasja Pivovarna Union, ki sodi v skupino Pivovarne Laško, lahko proda svoj 93,73-odstotni delež v ajdovskem Fructalu srbskemu Nectarju. S prodajo Pivovarna Union iztržila 35,3 milijona evrov, Nectar pa bo prevzel tudi dolgove ajdovske družbe. Poletni premor v Kinemaxih Z jutrišnjim dnem in do vključno 18. avgusta bo za poletni premor zaprt Kinemax na goriškem Travniku, medtem ko bo Ki-nemax v Tržiču miroval med 8. in 16. avgustom; ponovno ga bodo odprli v sredo, 17. avgusta. Današnja dogodka v Gradežu V Gradežu napovedujejo danes dva dogodka: ob 18. uri bo v parku gazeba na glavni plaži Beppe Severgnini predstavil svojo knjigo »La pancia degli italiani - Berlusconi spiegato ai poteri«, ob 21. uri pa bo na pomolu Nazario Sauro modna revija; za to priložnost bo vstop na pomol brezplačen. nem obdobju in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure. »MONFALCONE ESTATE« (POLETJE V TRŽIČU): danes, 31. julija, ob 21.00 na trgu Republike v Tržiču bo plesni nastop »Welcome to ballet«. OBČI NA GRADEŽ IN GIT prirejeta v areni parka vrtnic v Gradežu: danes, 31. julija, ples s skupino NIA; vstop prost. 0 Mali oglasi PRODAM UČBENIKE za 3., 4. in 5. razred družboslovnega liceja Simona Gregorčiča v Gorici; tel. 348-3482035. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. Pogrebi JUTRI V KRMINU: 14.30, Anna Speco-gna vd. Pecorari iz goriške splošne bolnišnice v stolnico in na pokopališče. JUTRI V GRADIŠČU: 11.00, Renato Toss (ob 10.40 iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha; sledila bo upepelitev. 0 Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 Junija je na univerzi Bocconi v Milanu zaključil triletni študij iz ekonomije in financ Tomaž Pahor Za odličen uspeh, kakor tudi za sprejem na podiplomski študij, smer "Economics and finance", mu čestitajo in ga po študijskem postanku v Nemčiji končno pričakujejo doma na zasluženih počitnicah. Starši in nonota 20 Nedelja, B1. julija 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.25 Tv Kocka: Risanka »Riba vas gleda« -Rojstni dan 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Film: Petelinji zajtrk, režija in scenarij Marko Naberšnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Variete: Quello che 6.30 Aktualno: Unomattina Estate Weekend, vmes Dnevnik 10.00 Aktualno: Linea verde orizzonti estate 10.30 Aktualno: A Sua immagine, vmes prenos sv. maše in Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde Estate 13.10 Šport: Pole Position 13.30 Dnevnik 14.00 Avtomobilizem: F1, VN Madžarske, prenos 16.30 Dnevnik 16.35 Film: Quattro gior-ni in Toscana (kom., Nem., '08, r. M. Keusch, i. E. Habermann, S. Groth) 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Rea-zione a catena 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Aktualno: Da Da Da 21.10 Nan.: Ho sposato uno sbirro 2 23.20 Dnevnik - kratke vesti 23.30 Aktualno: Speciale Tg1 0.35 Nočni dnevnik 1.00 Ak-tualno:Applausi Rai Due ^ Rai Tre 16.25 Film: Fantozzi contro tutti (kom., It., '80, r. N. Parenti, r.-i. P. Villaggio, M. Vukotic) 18.00 Nan.: Arsenio Lupin 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.20 Aktualno: Pronto Elisir 21.00 Dok.: Kili-mangiaro 23.05 Dnevnik in deželni dnevnik 23.20 Film: Once (glasb., Ir., '06, r. J. Carney, i. G. Hansard) 0.45 Dnevnik, sledi TeleCamere u Rete 4 6.15 Nan.: Andy & Norman 6.55 Dnevnik 7.45 Aktualno: Superpartes 8.55 Dok.: DOC 9.20 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.00 13.20 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik 12.00 Aktualno: Melaverde 13.50 Dok. Donnavventura 14.20 Film: Amore all'italiana (kom., It., '66, r. Steno, i. W. Chiari, R. Vianello) 16.20 Prometne informacije 16.30 Film: Spaghetti a mezza-notte (kom., It., '81, r. S. Martino, i. L. Ban-fi, B. Bouchet) 18.55 Dnevnik 19.35 Nan.: Il commissario Cordier 21.30 Nan.: Il giu-dice e il commissario 23.30 Film: Sherlock Holmes - Il mastino dei Baskerville (det., ZDA, '00, r. R. Gibbons, i. M. Frewer, J. London) 1.25 Nočni dnevnik Canale S 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 9.05 Nan.: Zoo Doctor 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Il mammo 14.10 Nan.: Le sta-gioni del cuore 6.00 Nan.: Affari di pancia 6.20 Nan.: The Class 6.40 Nan.: 8 semplici regole 7.00 Risanke 8.35 Nan.: Rebelde Way 9.25 Nan.: Serious Season Andes 9.45 Risanke 9.50 Šport: Numero, vmes Avtomobilizem, VN Madžarske (prenos) 11.30 Plavanje: SP, prenos iz Šanghaja 13.00 Dnevnik in Tg2 Motori 13.45 Film: McBride - L'ultimo show (det., ZDA, '05, r. J.A. Contner, i. J. Larroquette, i. M. DuBois) 15.15 Film: Lucky Luke (kom., Arg./Fr., '09, r. J. Huth, i. J. Du-jardin, M. Poupaud) 16.50 Nan.: Sea Patrol 17.30 Šport: Numero 1 18.05 Film: L'amore e un sogno meraviglioso (druž., ZDA, '07, r. H. Frost, i. E. Cottrell) 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Numb3rs 22.40 Nan.: Brothers & Sisters 23.25 Šport: La do-menica sportiva estate 0.45 Nočni dnevnik 1.05 Aktualno: Sorgente di vita 15.50 Film: Inga Lindstrom - L'Aquilone (rom., Nem., '04, r. M. Steinke, i. Valerie Niehaus, D. Mierau) 18.00 Film: Troppo bello per me (rom., Nem., '07, r. K. Hattop, i. K. Kiehling) 20.00 Dnevnik 20.40 2.20 Variete: Bikini 21.10 Show: Lo show dei record 0.00 Film: Terapia e pallottole (kom., ZDA, '99, r. H. Ramis, i. B. Crystal, R. DeNiro) 1.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 6.00 Fuori orario - Cose (mai) viste 7.05 Nan.: La grande vallata 7.55 Film: La banda delle frittelle di mele 2 (kom., ZDA, '79, r. V. McEveety, i. T. Conway, D. Knotts) 9.20 Film: Venga a fare il soldato da noi (kom., It., '71, r. E.M. Fizzarotti, i. G. Naz-zaro, N. Taranto) 10.55 Variete: Sandogat 11.10 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.10 Aktualno: Tgr Agenda del mondo 12.25 Aktualno: TeleCamere 12.55 Plavanje: SP, prenos iz Šanghaja 13.55 Aktualno: Ap-puntamento al cinema 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved, sledi Dnevnik 14.30 Film: In ginocchio da te (kom., It., '64, r. E.M. Fizzarotti, i. G. Mo-randi, L. Efrikian) 7.00 Aktualno: Superpartes 7.55 Risanke 11.00 Nan.: Aaron Stone 11.50 Šport: Grand Prix 12.25 Dnevnik 13.00 Risanka: Detective Conan 13.30 Risanka: Simpso-novi 14.20 Film: Disco inferno (dram., Kan., '10, r. B. Walsh, i. R. D'Ugo, D. Giuntoli) 16.10 Nan.: Robin Hood 18.05 Nan.: Mr. Bean 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Tutto in famiglia 19.35 Film: Scuola di polizia 3 - Tutto da rifare (kom., ZDA, '86, r. J. Paris, i. S. Guttenberg, B. Smith) 21.20 Film: Prey - La caccia e aper-ta (pust., ZDA/J. Afrika, '07, r. D. Roodt, i. B. Moynahan, P. Weller) 23.10 Nan.: Royal Pains 0.00 Nan.: Miami Medical 0.50 Film: Codice 46 (dram., V.B., '03, r. M. Winterbottom, i. T. Robbins, S. Morton) ^ Tele 4 La 7 Film: Ombre rosse (western, ZDA, '39, r. J. Ford, i. J. Wayne, C. Trevor) 20.00 Dnevnik 20.30 Resničnostni show: Chef per un giorno 21.30 Dok.: Missione natura 23.50 Dnevnik 0.05 Aktualno: Bookstore 1.10 Film: La strada della felicita (kom., ZDA, '48, r. K. Vidor, i. J. Huston) (t Slovenija 1 6.20 22.50 Poletna scena (pon.) 7.00 Risanke 10.20 Nad.: Maks 10.55 Izvir(n)i 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.10 Koncert iz naših krajev, 1. del (pon.) 14.25 Al-pe-Donava-Jadran 14.55 Dok. odd.: Okus po cvetju (pon.) 15.25 Film: Gospodična Marple - Bledi konj 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Dok. serija: Poti z Vzhoda 18.10 Prvi in drugi 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Film: Gospodična Pettigrew obrne nov list 21.30 Večerni gost 22.25 Poročila, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.25 Nan.: Kraj zločina 0.55 Dnevnik (pon.) 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.50 Infokanal (t Slovenija 2 9.00 Skozi čas 9.25 31. srečanje tambura-ških in mandolinskih skupin 10.00 Velikani našega časa (pon.) 10.30 Dok. film: Ambasadorji Črne gore (pon.) 11.25 Izob.-dok. odd.: Invazivke 12.00 16.15 Plavanje: SP, prenos iz Šanghaja 13.30 0.55 Formula 1: VN Madžarske, prenos iz Budimpešte 17.15 Nogomet: žrebanje za SP 2014, posnetek iz Ria de Janeira 17.35 Koncert MORS - slovenska vojska 19.50 Žrebanje lota 20.00 Dok. odd.: Zemlja v krčih -Ognjeni obroč 20.45 Film: Ob smrti režiserja Mirča Kraglja 22.10 Dok. film: Mount Everest 23.05 Nad.: Ljubice 23.55 Bilo je... 3.00 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.20 Kronika 7.30 Tedenski pregled 9.40 21.30 Žarišče 10.20 Aktualno 11.40 Iz svetovnih agencij 12.30 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs114.40 Tednik 15.30 Posebna ponudba 16.40 Na Tretjem 17.30 Poročila Tvs119.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Slovenija in Evropa 20.50 Zrcalo tedna Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.10 Euronews 14.40 In orbita - glasb. oddaja 15.10 Arhivski posnetki športnih prenosov 16.40 Kuharski recepti 16.50 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 17.20 Srečanje z 18.00 Glasbeni spomini z B. Kopitarjem 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Biker explorer 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Istrska potovanja 21.35 Dok. odd.: Zgodovina ZDA 22.05 Vsedanes - Tv dnevnik 22.20 Komorni zbor Ave 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 0.15 Čezmejna Tv - TDD pop Pop TV 7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.30 Aktualno: Hard Trek 9.00 Tethys - Le radici di una terra 9.30 Nan.: Amanti 11.00 Aktualno: Body show 11.30 Aktualno: Super Sea 12.00 Dok.: Borgo Italia 12.45 Variete: Idea in tavola 12.55 Aktualno: Dai nostri archi-vi 13.05 Dok.: Agrisapori 13.35 Variete: Camper Magazine 14.00 Glasb.: SMS - Solo Musica e Spettacolo 15.00 Nan.: Le av-venture di Shirley Holmes 15.30 Dok.: Pic-cola grande Italia 16.30 Variete: Doppio click 16.45 Aktualno: Tractor Pulling 17.00 Variete: Cosi' casa 17.30 Risanke 19.30 Dnevnik 19.50 Aktualno: L'aromista 20.00 Pagine e fotogrammi - Estate 2011 20.30 23.00 Aktualno: Vacanze sportive 20.50 Glasb.: Mille voci 23.35 Aktualno: Gli in-contri al caffe' de la Versilliana 1.00 Koncert: Voci dal Ghetto 8.00 Prof. Baltazar (ris.) 8.15 Medved Rupert (ris.) 8.25 Florjan, gasilski avto (ris.) 8.40 Mojster Miha - Projekt gradimo (ris.) 8.50 Jagodka (ris.) 9.15 Bakuganski bojevniki (ris.) 9.35 Maščevalci (ris.) 10.00 Živalski fenomeni (dok. serija) 10.15 Kung Fu Panda (ris.) 10.40 Prenova z Debbie Travis (dok. serija) 11.35 Kuharski mojster (dok. serija) 12.30 Zvezdniška preobrazba (res. šov) 13.30 Dieta z domačega loga (dok. serija) 14.25 Film: Čudaki s telefona (rom. kom., ZDA, '94) 16.10 Mamini fantje (dok. serija) 17.05 Film: Aussie in Ted (ZDA, '09) 18.45 Ljubezen skozi želodec (hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Blondinka s Harvarda 2 (kom., ZDA, '03) 21.45 Film: Nemirna srca (rom. drama, ZDA, '99) 0.15 Pogumna čarodejka (horor serija) 1.15 24UR, ponovitev, Novice 2.15 Nočna panorama (reklame) LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: M.O.D.A. 10.40 Nan.: L'ispettore Tibbs 11.40 Dok.: La7 Doc 12.10 16.15 Motociklizem: WSBK di Sil-verstone 13.50 Dnevnik 14.05 Film: Ap-partamento al Plaza (kom., ZDA, '71, r. A. Hiller, i. W. Matthau, M. Stapleton) 18.00 Kanal A 8.05 Globine morja (dok. drama) 8.50 Hannah Montana (mlad. serija) 9.20 Veliki po-kovci (hum. serija) 9.45 Družina za umret (hum. serija) 10.15 Vsi moji moški (hum. serija) 10.45 Film: Bud Spencer: Lažni Etruščan (akc. kom., Fr./Nem./It., '88) 12.55 Steven Seagal - Varuh zakona (dok. serija) 13.25 Faktor strahu UK (dramska serija) 14.25 Čarovnije Crissa Angela (dok., ZDA, '05) 14.55 Najbolj nori športi (ek-stremni športi) 15.25 Film: Ponovno sedemnajst (kom., ZDA, '00; i. Zac Efron) 17.15 Slavna oseba sem, spravite me od tu! (dok. serija) 18.05 Vsi moji moški (hum. serija) 18.35 Pazi, kamera! 19.05 ŠKL, Športni magazin 20.00 Film: Hulk (akc., ZDA, '03) 22.30 Film: Francoska zveza (krim., ZDA, '71) 0.25 Šerifova pravica (akc. serija) 1.15 Šest modelov (hum. serija) 1.50 Love TV, Erotika 3.45 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Ivan Sivec - Vlomilci delajo poleti, 6. del; 11.10 Nabožna glasba (pri-pr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Istrska srečanja; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Za smeh in dobro voljo; 15.00 Z naših prireditev; 17.00 Kratka poročila; 17.05 Medijska spletanja; 18.15 Zvoki šestih strun; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.25 Odprtje in napoved programa RK; 7.45 Kmetijski nasvet; 8.00 Noč in dan; 8.30 Jutranjik; 9.00, 19.45 Kronika; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Svet v mojih očeh; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gremo plesat; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 15.30 DIO; 16.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih s Tuliom Furla-ničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.00-12.00 Buona domenica; 8.05 Horoskop; 8.15 Kratke vesti; 8.20, 14.40 Pesem tedna; 8.30 Šport: Claxon; 9.00-9.30 Oggi musica; 9.40 Il giardino di Euterpe; 10.33 Glasbena lestvica; 11.25-12.28 Suonala ancora, Sam; 13.00-14.00 Tempo scuola/La rosa dei ven-ti; 15.00-16.00 Distretto 565 on Guitar Radio show; 16.00-18.00 Pic-nic Elettronique; 18.00-19.00 Album Charts; 19.00 La via della plata; 20.00-21.55 E...state freschi; 21.55 Siglasingle; 22.00-23.57 Radio disco; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, vmes: 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Ar-sove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Popoldanski spored; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Nedeljski glasbeni portret; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Ljudem se boste zdeli zanimivi in širokosrčni, vendar boste včasih malce pretiravali v svojih pripovedih. Zelo radi boste čas preživljali v krogu prijateljev in znancev. m^l BIK 21.4.-20.5.: Uživali boste predvsem v zabavah, odgovorno življenje pa vam ne bo tako dišalo. Poskrbite za to, da si boste nabrali dovolj denarja za počitnice, ki si jih drugače ne boste mogli privoščiti. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Radi boste dramatizirali, iskali boste potrditev v družbi. S partnerjem boste dobro usklajeni, končno boste dosegi kompromis, ki ste ga že dolgo iskali. RAK 22.6.-22.7.: Ob koncu «« tedna vas na delovnem mestu čaka sprememba, zato se boste morali odpovedati nekaterim načrtom, ki ste si jih zadali. Samski boste lahko spoznali zanimivo osebo. y^ LEV 23.7.-23.8.: Že ob kon-(^^r cu tedna lahko pričakujete ponudbo, ob kateri ne boste ostali ravnodušni. Pograbite priložnost in ne dovolite, da bi vam spolzela skozi prste. DEVICA 24.8.-22.9.: Včasih ^^ boste mrda premalo sproščeni in preveč usmerjeni k natančnosti in pikolovstvu, predvsem do ljudi okoli vas. Pazite, to vam lahko bližnji zamerijo. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na ^ ^ splošno boste morali v prihodnjem obdobju malo več pozornosti nameniti svojemu zdravju, saj preveč zapostavljate svoje telo. Poskrbite za fizično pripravljenost. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Če vam odnos s partnerjem jemlje energijo in se v njegovi družbi ne počutite sproščeno in prijetno, morda to ni prava zveza za vas. Prava ljubezen ne omejuje svobode. Av STRELEC 23.11 .-21.12.: Skakali boste iz ene skrajnosti v drugo in nikakor ne boste našli tiste sredine, ki bi vam ustrezala. Zato boste izgubili ogromno energije in dragocene volje. KOZOROG 22.12.-20.1.: Na delovnem mestu se ne boste spopadali z delom, ki bi vas veselilo, kar vam bo jemalo delovno vnemo. Zdravje se bo počasi izboljševalo, dihala bodo še vedno občutljiva. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Nekatere stvari v poslu boste izpeljali tako dobro, da vas bo opazil šef in vam čestital za uspeh. Morda si lahko obetate tudi nagrado ali celo povišico. S prijatelji boste v dobrih odnosih. RIBI 20.2.-20.3.: Če se vam odpre možnost dodatnega izobraževanja, ponudbe nikakor ne zavrnite, saj je lahko to poteza vašega življenja. Na ljubezenskem področju se bolj potrudite. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 31. julija 2011 21 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Videofleš: 20.30 DMP- Superheroj Deželni Tv Dnevnik 20.50 Čezmejna TV -Dnevnik SLO 1 Rai Uno 6.10 Aspettando Unomattina estate 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 7.00 Dnevnik, L.I.S., Parlament 10.00 Dnevnik 10.40 Nan.: Un ciclone in convento 11.25 Nan.: Don Matteo 4 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Film: Rosamunde Pilcher - Quattro stagioni - Estate (ljub., V.B./Nem., '08) 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 17.15 Aktualno: Estate in diretta 18.50 Kviz: Rea-zione a catena (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Da da da 21.10 Film: L'uomo sbagliato (dram., It., '05, r. S. Rea-li, i. B. Fiorello, A. Liskova) 23.35 Aktualno: Porta a porta estate 0.40 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.15 Aktualno: Appuntamento al cinema, sledi Sottovoce Rai Due ^ Rai Tre in vremenska napoved 19.55 Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Lonely Hearts (tri-ler, ZDA, '06, r. T. Robinson, i. J. Travolta) 23.00 Nočni in deželni dnevnik, vremenska napoved 23.40 Dok.: Sfide n Rete 4 7.00 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Miami Vice 8.30 Nan.: Nikita 9.55 Kviz: Parole crociate 10.20 Nan.: Piu forte ragazzi 11.20 Talk show: Benessere - Il ritratto del-la salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Monk 13.00 Nan.: Distretto di polizia 3 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: GSG 9 - Squadra d'assalto 16.15 Nad.: Sentieri 6.00 Variete: Indieto tutta 7.00 Aktualno: Protestantesimo 7.30 Risanke: Cartoon flakes 9.50 Nan.: American Dreams 10.30 Dnevnik, sledi Dossier 11.15 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 E...state con Costume 13.50 Aktualno: Zdravje 33 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.:Squa-dra speciale Colonia 16.20 Nan.: Las Vegas 17.05 Nan.: 90210 17.50 Dnevnik in športne vesti 16.35 Film: Gli impenitenti (kom., ZDA, '97, r. M. Coolidge, i. Jack Lemmon in Walter Matthau) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Film: Sotto il segno del pericolo (voh., ZDA, '94, r. P. Noyce, i. H. Ford) 23.55 Film: Babysitter... Un Thriller (triler, ZDA, '96, r. G. Ferland, i. A. Silverstone, J. London) 1.50 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.50 Film: Il tesoro dei Templari (pust., Dan., '06, r. K. Barfoed, i. J.G. Wester) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.40 Film: Amiche per caso (dram., Kan., '08, r. D. McBreatry) 16.45 Film: Love Song - Una canzone per te (rom., Nem., '09, r. P. Stauch, i. S. Schutt, R. Bauer) 18.50 Kviz: La stangata (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 2.00 Show: Paperissima Sprint 21.20 Film: Giu al Nord (kom., Fr., '08, r.-i. D. Boon, i. K. Merad) 23.30 Film: Un ciclone in casa (kom., ZDA, '03, r. A. Shankman, i. S. Martin) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 18.45 Nan.: Cold Case; i. Kathryn Morris 19.35 Nan.: Senza traccia 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.55 Nan.: Countdown 22.45 Nan.: Supernatural 23.30 Dnevnik 23.45 Aktualno: Stracult 1.15 Dnevnik - Parlament 1.25 Aktualno: Sorgente di vita O Italia 1 6.00 Dnevnik 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: Toto cerca pace (kom., It., '54, r. M. Mattoli, i. Toto, I. Barzizza) 10.30 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik - kratke in športne vesti 13.00 Aktualno: Condominio Terra 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik 14.45 Dok.: Figu - album di persone notevoli 14.55 Dnevnik L.I.S. 15.00 Nan.: The Lost World 15.40 Film: A prova di inganno (dram., Kan/ZDA, '06, r. P. Svatek, i. A. Detmer, C. Sampson) 17.25 Dok.: Geo Magazine 19.00 Dnevnik NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (30. julija 2011) Vodoravno: Plava laguna, rigoroznost, iba, Tine, UI, dama, rata, Onan, Eri-dan, Bo, A. D., Lara, Winehouse, I. D., Ant, kolekcija, album, N. K., Rafa, nav, party, imperativ, Avar, Skeat, Erato, Rimini, T. N., kamelar, anapest, Dalmacija, tan, Kam, Armin, Don; na sliki: Amy Winehouse. Mala križanka, vodoravno: 1. kajak, 6. Erato, 7. kamra, 8. blin, 9. kij, 10. oseba, 13. st, 14. R. Z., 15. Miran, 17. ikona, 18. čamer. 6.40 Nan.: Baywatch 8.20 Risanke 10.25 Nan.: Nini 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Detective Conan 14.10 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: How I met your mother 15.30 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: The O.C. - Orange County 17.10 Nan.: Hannah Montana 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 20.20 Nan.: The Mentalist 21.10 Resničnostni show: Wild - Ol-trenatura (v. F. Cicogna) 0.00 Nan.: Trauma 1.50 Variete: Poker1mania 2.45 Nan.: V.I.P. ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Aktualno: Domani si vedra 8.00 Šport: Super sea 8.30 Dnevnik 9.30 Nan.: Amanti 10.30 Nan.: Police Rescue 12.10 Variete: Camper magazine 12.35 Aktualno: Videomotori 12.55 Aktualno: In-contri ravvicinati 13.15 Aktualno: L'aromi-sta 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: I ma-gnifici 8 14.35 Aktualno: Tractor Pulling 14.50 Variete: Doppio click 15.05 Dok.: Pic-cola grande Italia 15.30 Dok.: Italia magica 16.00 Aktualno: Lezioni di pittura 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Va-canze sportive 19.30 Dnevnik 20.05 Aktualno: Dai nostri archivi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: The F.B.I. 22.40 Variete: Pagine e fotogrammi 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Talk show: Gli incontri al caffe de la Versiliana 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 20.30 Aktualno: In Onda Estate 10.25 Aktualno: Le vite degli altri 11.25 Nan.: Chicago Hope 12.30 Nan.: Due South 13.30 Dnevnik 13.55 Nan.: Diamonds 16.05 Dok.: La7 Doc 17.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 19.00 Kviz: Cuochi e fiamme 20.00 Dnevnik 21.10 Dok.: Dottori - In prima linea 23.35 Dnevnik 23.45 Variete: Alballoscuro 0.50 Dok.: La vita segreta delle donne 1.50 Nan.: N.Y.P.D. Blue prodaja, reklame 9.25 16.45, 17.10 Grenko slovo (dramska serija) 10.45 17.50 Ko se zaljubim (dramska serija) 12.05 15.45 Tereza (dramska serija) 13.00 24 UR ob enih 13.30 Najboljši domači videoposnetki (hum. serija) 13.55 Oprah show (družbene teme) 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Lepo je biti sosed (hum. serija) 20.45 Film: Hišna varuška (rom. kom., ZDA, '92) 23.00 Razočarane gospodinje (dram. serija) 23.55 Kosti (krim. serija) 0.50 Čistilec (dram. serija) 1.45 24UR, ponovitev, Novice 2.45 Nočna panorama (reklame) Slovenija 1 A Kanal A 7.00 22.50 Poletna scena 7.30 Utrip (pon.) 7.40 Zrcalo tedna (pon.) 8.00 Lutk. nan.: Telebajski 8.20 Šport špas (pon.) 8.50 Igr. nan.: Podstrešje 9.10 Risanka: Prihaja Nodi (pon.) 9.20 Risanka: Fifi in cvetličniki (pon.) 9.30 Poučna nan.: Ali me poznaš (pon.) 9.40 Kratki dok. film: Moja nova prijateljica 9.55 (Ne)pomembne stvari (pon.) 10.30 Nad.: Modro poletje (pon.) 10.55 Nan.: Šola Einstein (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.15 Polnočni klub (pon.) 14.25 Dok. serija: Gozdovi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Kljukec s strehe (pon.) 16.10 Lutk. nan.: Notkoti 16.30 Otr. odd.: Ajkec pri re-stavratorjih 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Poljudnozn. serija: Življenje 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Mednarodna obzorja (pon.) 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 0.20 Dnevnik (pon.) 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.25 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 23.50 Zabavni infokanal 16.00 Slovenski utrinki (pon.) 17.00 Hum. nad.: Starši v manjšini 17.25 Alpe-Donava-Jadran 18.00 Prvi in drugi (pon.) 18.25 Mlad. odd.: Im-proTv 18.55 Večerni gost (pon.) 20.00 Film: Dediščina Evrope 20.50 Dok. serija: Pogled z neba 21.50 Operne arije 8.45 10.55 Obalna straža (akc. serija) 9.35 Zgodbe Toma in Jerryja (ris.) 10.00 Racman Dodgers (ris.) 10.25 Razred 3000 (ris.) 11.50 16.15 Teksaški mož postave (akc. serija) 12.40 15.15 Hum. serija: Frasier 13.05 TV prodaja, Reklame 13.35 Film: Blondinka s Harvarda 2 (kom., ZDA, '03) 15.45 Moja super sestra (hum. serija) 17.0519.10 Na kraju zločina CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.45 Avto, info, promet 20.00 Film: Težak cilj (triler, ZDA, '93) 21.45 Film: Mesto duhov (krim. drama, ZDA, '02) 23.55 Film: Jaz sem pa Earl (hum. serija, ZDA, '08) 0.25 Film: Mehanik (akc., ZDA/Nem., '05) 2.05 Love TV (erotika) 4.00 Nočna ptica (erotika) 22.05 Špic-Cvak! Katalena, Edward Clug, Valentina Turcu in mariborski baletni plesalci 23.00 Knjiga mene briga 23.20 Pisave (pon.) (t Slovenija 3 6.00 9.00 Sporočamo 6.40 12.05 Tedenski izbor kronike 7.05 Iz svetovnih agencij 7.40 13.15 Utrip 9.40 21.30 Žarišče 11.1016.10 Slovenija in Evropa 14.00 Poročila Tvs1 15.45 Satirično oko 17.25 Slovenska kronika 17.50 21.45 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 - z znakovnim jezikom 22.00 Tednik C Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TDD 14.20 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 14.50 Komorni zbor Ave 15.30 Dok. odd.: Zgodovina ZDA 16.00 Back stage live 16.20 Vesolje je 16.50 Istra in 17.20 Istrska potovanja 18.00 Migaj raje z nami 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Kuharski recepti 19.45 Kino premiere 20.00 Nautilus 20.30 Artevisione - magazin 21.00 Istra in 21.35 Sredozemlje 22.05 Vsedanes - Tv dnevnik 22.20 Kino premiere 22.30 Primorska kronika 22.45 Dok. odd.: Srečanje 23.30 Vremenska napoved 23.35 Čezmejna Tv - TDD pop Pop TV 7.05 Radovedni George (ris.) 7.20 Poštar Peter (ris.) 7.35 Jaka na luni (ris.) 7.50 Jekleni Max (akc. serija) 8.15 14.50 Nebrušeni dragulj (dramska serija) 9.1010.15, 11.35 Tv RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Prva izmena - V studiu Alenka Hro-vatin in Romeo Grebenšek; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.30 Goriška obmejnost in čezmejnost; 12.15 Pot srca (psihol. Alenka Rebula); Na-povednik; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; Odprta knjiga: Ivan Aleksandrovič Gončarov - Oblomov, 8. nad.; 18.00 Mladi izvajalci; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.30 Nagradni glasbeni vrtiljak; 12.30 Opoldnevnik; 13.35 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Poletni utrip kulture; 19.00 Dnevnik; 20.30 Sotočja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro); 7.00 Jutranji dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti; 8.0010.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.33 Euroregio-ne news; 8.45, 13.15 Pesem tedna; 9.35 Ap-puntamenti d'estate; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33-12.28, La radio fuori; 11.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.33 Fegiz files; 14.00, 22.00 Summer beach; 14.35, 22.30 Reggae in pillole; 15.00 La radio a scuola; 15.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 16.0018.00 E... state freschi; 18.00 In orbita summer edition; 19.00 La via della Plata - Il pel-legrino parla italiano (od 13.6. dalje); 20.000.00 Večer z RC; 20.00 London calling; 21.00 Glasba danes; 21.30 Proza; 23.00 Glasbena lestvica; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.35 Žurnal; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.10 Večer; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.00-12.00 Ime tedna; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Evro-tip; 16.50 »Retro«; 18.00 Povzetek imena tedna; 18.05 Hip hop/R'N'B'; 18.30 Poletni knjižni namig; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Cederama; 21.00 Razmerja; 21.30 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 22 Nedelja, 31- Ju'ija 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu vaterpolo - Svetovno prvenstvo v Šanghaju Po 17 letih »Settebello« spet na svetovnem prestolu Italijanski vaterpolisti premagali Srbe z 8:7 po podaljških - Bron Hrvatom komentar Frizer centralnega komiteja Človek, ki skrbi za televizijsko režijo redno vključuje v oddajo posamične lepotičke, mlade kitajske družinice in skupine tujih plavalcev in plavalk, ki navijajo za svoje. Včeraj mu je spodrsnilo in na ekranu je za nekaj sekund ostal prileten kitajski državljan. Stvar bi bila popolnoma normalna, če bi ne imel možakar sivih las. In??? Saj Kitajci vendar nikoli ne osivijo. Dovolj je, da pogledamo na sliko kakega kongresa KP. Ali na njihovega predsednika, ki redno obiskuje velike svetovne prestolnice. Vsi, ki na teh kadrih nastopajo, imajo bleščeče črne lasi. Čeprav jih imajo za narodne staroste, morajo izgledati mladostno. Primerna barva in frizer pomladita videz celemu centralnemu komiteju. Protidopin-ških kontrol v politiki ni. Da se nekoliko znesemo nad Kitajci je kriva tudi zavist nad njihovimi rezultati. Pa vendar. Redno se na primer omenja kvazi-dopingBrazilca Ciela Fil-ha. Pravi, da je užival kontaminirano hrano. Isto velja za Con-tadorja. In kaj jedo tujci, ki obiščejo Kitajsko? S kakšnimi svinjarijami pitajo tamkajšnjepuj-se? Koliko hormonov je v tem priljubljenem mesu? Obiskoval-ci-turisti ne prestajajo kontrol proti dopingu, športniki pa. V bazenu, ki služi za ogrevanje je voda prekomerno klorirana. Očitno naprava za čiščenje ne deluje popolnoma in so zato v vodo natrosili klor, da bi ne prišlo do masovne okužbe.... Še najbolje je, da se vrnemo k plavanju. Kralj bo ostal Ryan Lochte. Prave konkurence ni. Tudi ko Phelps zmaga, so njegove oči ugasle. Pred seboj že vidi napis, ki označuje zadnji kilometer. Cilj bo, tako je povedal, v Londonu. Na OI se pripravlja tudi Ian Thorpe, Avstralec, ki je že pred časom obesil kopalke na klin, potem ko je osvojil vse mogoče in nemogoče. Avstralec se je po umiku precej zredil. Do optimalne teže je na poti, da tehtnico olajša za 18 kilogramov! Ne bo lahko. Če se bo sploh uvrstil med »aussieje« tvega, da bi njegov nastop izpadel patetično. Divo Federico, ki pridno izkorišča svoj talent, pa je pustila »sur place« 16-letna Melissa Franklin. Pridno nabira kolajne in je Italijanki zagrenila spanje z najhitrejšim časom na 200 prosto. Vse kaže, da gre za novega ženskega Phelpsa. Ko ji bodo sneli aparat za uravnavanje zob, se bo poleg obratov in zamahov lahko učila tudi kretanja pred kamerami. Bruno Križman www.primorski.eu1 Italijanski vaterpolisti so se po podelitvi kolajn veselili v bazenu. »Azzurro« Luca Dotto (spodaj) osvojil srebro. Italija je pred zadnjim dnem na 5. mestu s tremi zlatimi kolajnami, štirimi srebrnimi in dvema bronastima kolajnama ansa ŠANGHAJ - Po 17 letih so se italijanski vaterpolisti ponovno zavihteli na svetovni vrh. V napetem finalu proti Srbiji so po podaljških zmagali s tesnim izidom 8:7. Za italijanski »Settebello« je to že tretji svetovni naslov - prvega so osvojili leta 1978, drugega pa leta 1994, zbirko odličnih naslovov dopolnjujejo še tri zlate kolajne iz olimpijskih iger (1948, 1960 in 1992) in tri evropski naslovi (1947, 1993 in 1995). Finalna tekma je bila vseskozi zelo izenačena: Srbija je povedla na začetku, nato še v drugi četrtini, v nadaljevanju pa so italijanski vaterpolisti s skupinsko igro in z odličnim vratarjem Tempestijem (ubranil je dva kazenska strela) prevzeli vajeti igre v svoje roke. Redni del se je končal 6:6, odločilni zadetek pa je v podaljšku zabil Maurizio Felugo. »Igrali smo fantastično. Zmaga je sad skupinske igre,« je bil navdušen italijanski selektor Sandro Compa-gna, »Srbija ima odlične posameznike, premagali pa smo jih, ker smo predvajali atipično igro, vseskozi pa smo igrali kot ekipa.« Vratar Tempesti, pravi protagonist kitajskega večera, se je prav tako veselil zmage: »Danes smo bili težko premagljivi. Kar se tiče kritik, pa mislim, da so bile upravičene, saj v zadnjih sezonah nismo igrali tako, kot bi lahko. Selektorju pa je tokrat uspelo sestaviti odlično strnjeno skupino, ki je fizične pomanjkljivosti premostila z odlično mentalno pripravljenostjo.« Bronasto kolajno so osvojili Hrvati, ki so v tekmi za 3. mesto ravno tako po podaljških z 12:11 ugnali olimpijske prvake Madžare. Italija - Srbija 8:7 po podaljških (1:0, 0:2, 4:1, 1:3, 2:1, 0:0) Italia: Tempesti, Perez, Gitto, Figlio-li 1, Giorgetti, Felugo, Figari, Gallo 1, Pre-sciutti 2, Fiorentini, Aicardi 2, Deserti, Pa-storino. Trener: A. Campagna. Uspešen »azzurro« Dotto srebrn Le Brazilec Cielo hitrejši od 21-letnika - Phelps tretjič zlat Italijanski plavalni tabor je včeraj v Šanghaju osrečil še mladi, 21-letni Luca Dotto, ki je nepričakovano osvojil srebrno kolajno na 50 m prosto s 21,90. Hitrejši je bil le olimpijski prvak in drugič zlat na letošnjem SP-ju Brazilec César Cielo Fil-ho (nastopil je potem, ko ga je Mednarodno športno razsodišče po dodatnih preiskavah oprostilo zlorabe dopinga), ki je razdaljo plaval v času 21,52. Dotto je bil nad izidom presenečen: »Še vedno ne verjamem, da sem bil drugi. Res neverjetno, saj se na treningih bolj osredotočam na tekmo 100 m prosto,« je pojasnil srebni »azzurro«, ki je letos prvič nastopil na SP v dolgih bazenih. Medtem pa je zvezdnica Federica Pellegrini zaključila kitajske nastope. Z Ele- KONČNE ODLOČITVE MOŠKI - 50 m prosto: 1. Cesar Cielo Filho (Bra) 21,52; 2. L. Dotto (Ita) 21,90; 3. A. Bernard (Fra) 21,92; 4. N. Adrian (ZDA) 21,93; 5. B. Fratus (Bra) 21,96; 6. K. Takacs (Mad) 21,99; 7. G. Bovell (Tri) 22,04; 8. G. Louw (JAR) 22,11; 100 m delfin: 1. M. Phelps (ZDA) 50,71; 2. K. Czerniak (Pol) 51,15; 3. T. McGill (ZDA) 51,26; 4. J. Dunford (Ken) 51,59; 5. T. Fujii (Jap) 51,75; 6. J. Korotiškin (Rus) 51,86; 7. J. Verlinden (Niz) 52,21; 8. G. Huegill (Avs) 52,36; ŽENSKE - 50 m delfin: 1. I. Dekker (Niz) 25,71; 2. T. Alshammar (Sve) 25,76; 3. M. Henique (Fra) 25,86; 4. L. Ying (Kit) in S. Sjostrom (Sve) obe 25,87; 6. J. Kato (Jap) 26,02; 7. D. Vollmer (ZDA) 26,06; 8. M. Guehrer (Avs) 26,21; 200 m hrbtno: 1. M. Franklin (ZDA) 2:05,10; 2. B. Hocking (Avs) 2:06,06; 3. S. van Rouwendaal (Niz) 2:07,78; 4. D. Sevina (Ukr) 2:07,82; 5. E. Beisel (ZDA) 2:08,16; 6. M. Nay (Avs) 2:08,69; 7. E. Simmonds (VBr) 2:08,76; 8. A. Castel (Fra) 2:09.07; 800 m prosto: 1. R. Adlington (VBr) 8:17,51; 2. L. Friis (Dan) 8:18,20; 3. K. Ziegler (ZDA) 8:23,36; 4. C. Sutton (ZDA) 8:24,05; 5. B. Kapas (Mad) 8:24,79; 6. K. Goldman (Avs) 8:29,20; 7. W. Trott (JAR) 8:30,45; 8. L. Boyle (NZl) 8:32,72; 4 x 100 m mešano: 1. ZDA (Natalie Coughlin, Rebecca Soni, Dana Vollmer, Melissa Franklin) 3:52,36; 2. Kitajska (Zhao Jing, Ji Liping, Lu Ying, Tang Yi) 3:55,61; 3. Avstralija (Belinda Hocking, Leisel Jones, Alicia Coutts, Merindah Dingjan) 3:57,13; 4. Rusija 3:57,38; 5. Japonska 3:57,84; 6. Velika Britanija 4:01,09; Nemčija in Kanada diskvalificirani. DANES: ob 12.00 končne odločitve: 50 m prsno, ženske; 400 m mešano, moški; 50 m prosto, ženske; 50 m hrbtno, moški; 1500 m prosto, moški; 400 m mešano, ženske; 4 x 100 m mešano, moški. no Femo, Chiaro Boggiatto in Ilario Bianchi je v štafeti 4x100 mešano osvojila 14. mesto. Pred odhodom domov je naznanila, da namerava odslej trenirati v Ve-roni, tako da še ni znano, ali ji bo še naprej sledil francoski trener Lucas Philippe, ki pa se v Italijo ne bo preselil. PHELPS ŠE TRETJIČ ZLAT - Plavalni superzvezdnik Michael Phelps (50,71) je tokrat zmagal na 100 delfin in še tretjič v Šanghaju stopil na najvišjo stopničko. Skupno ima Američan zdaj že 25 naslovov svetovnega prvaka. Američan je na tej razdalji kot prvi zmagal na treh svetovnih prvenstvih zapored. Za njim sta se v Šanghaju zvrstila Poljak Konrad Czerniak (51,15) in Američan Tyler McGill (51,26). Avstralec Geoff Huegill, ki se je po štiriletnem premoru pri 32 letih znova vrnil v bazene, je bil osmi. MELISSA SPET NA ODRU - Po bronu na 50 m hrbtno je 16-letna Američanka Melissa Franklin zmagala še na 200 hrbtno s časom 2:05,10. Le za 29 stotink je zgrešila svetovni rekord Kirsty Coventry iz Zimbabveja, ki pa se v Šanghaju ni uvrstila v finale. Drugo mesto si je priplavala Avstralka Belinda Hocking (2:06,06), tretja pa je bila Nizozemka Sharon van Rouwendaal (2:07,78). ZA BOJ PROTI DOPINGU - Mednarodna plavalna zveza (Fina) je odobrila projekt uvajanja bioloških potnih listov pri plavalcih in plavalkah, da bi tako poostrila nadzor v boju proti dopingu. Omenjeni ukrep bo omogočil preiskovalcem neposredni dostop do krvne slike športnikov, pri čemer bi morebitna odstopanja lahko opozorila na zlorabo dopinga. nogomet - SP 2014 Italija z Dansko in Češko, Slovenci z Norveško in Švico RIO DE JANEIRO - Včeraj so v Rio de Janeiru izžrebali kvalifikacijske skupine za nastop na svetovnem prvenstvu v nogometu 2014 v Braziliji. Italija bo v kvalifikacijah igrala v skupini B z Dansko, Češko, Bolgarijo, Armenijo in Malto. Slovenci pa se bodo v skupini E pomerili z Norveško, Švico, Albanijo, Ciprom in Islandijo. Ostali - skupina A: Hrvaška, Srbija, Belgija, Škotska, Makedonija, Wales; Skupina C: Nemčija, Švedska, Irska, Avstrija, Ferski Otoki, Kazahstan; Skupina D: Nizozemska, Turčija, Madžarska, Romunija, Estonija, Andora; skupina F: Portugalska, Rusija, Izrael, Severna Irska, Azerbajdžan, Luksemburg; skupina G: Grčija, Slovaška, Bih, Litva, Lat-vija, Liechtenstein; skupina H: Anglija, Črna Gora, Ukrajina, Poljska, Molda-vija,San Marino; skupina I: Španija, Francija, Belorusija, Gruzija, Finska. Na SP se bo uvrstilo 13 evropskih držav od 53. Pravico do nastopa bodo imele prvouvrščene reprezentance vsake skupine ter štiri zmagovalke play-of-fa, kjer bo nastopalo 8 najboljših dru-gouvrščenih ekip. Kvalifikacije bodo igrali med 7. septembrom in 19. novembrom 2013. 1. SNL - Celje - Koper 2:0, Maribor - Rudar 2:1. Vettel s prvega mesta BUDIMPEŠTA - Nemec Sebastian Vettel (Red Bull) je bil najhitrejši v kvalifikacijah za današnjo dirko svetovnega prvenstva formule 1 na Hunga-roringu. Svetovni prvak bo tako VN Madžarske začel s prvega startnega mesta, sledila pa mu bosta Britanca iz moštva McLaren, Lewis Hamilton in Jenson Button. Sledita oba Ferrarija; Felipe Massa je v internem dvoboju nekoliko presenetljivo ugnal Fernanda Alonsa; drugi voznik Red Bulla Mark Webber, ki je na Hungaroringu slavil lani, pa je osvojil 6. štartno me-sto.Dirka se bo začela ob 14. uri. Pastore v Paris SG PALERMO - Predsednik Palerma Zamparini je uradno naznanil, da bo Argentinec Javier Pastore v prihodnji sezoni igral za Paris SG. Nekdanji soigralec Josipa Iličica, Armina Bačino-vica, Jasmina Kurtica in Siniše Andel-kovica bo Parižane stal 43 milijonov evrov. Medtem se je bologna dogovorila za Alessandra Diamantija, Maar-ten Steklenburg pa bo igral za Romo. Gilbert spet najhitrejši SAN SEBASTIAN - Belgijski kolesar Philippe Gilbert ostaja letošnji kralj klasik. Potem ko je dobil spomladanski ardenski trio, je bil najboljši tudi na 31. dirki v San Sebastianu. Drugi je bil Španec Carlos Barredo. Slovenskih predstavnikov Kristijana Korena in Gorazda Štanglja ni bilo v ospredju. Prvič dve Slovenki BRIANCON - Slovenski športni plezalki Maja Vidmar in Mina Markovič sta včeraj v Brianconu ugnali vso konkurenco. Vidmarjeva je na drugi tekmi svetovnega pokala v težavnostnem plezanju zmagala, Markovičeva pa je bila odlična druga. Prvič letos se je zgodilo, da sta nastopili v finalu katere od tekem svetovnega pokala dve Slovenki. Plavali bodo 18 kilometrov TRST - Danes bo od 10.30 start 3. izvedbe plavalnega prečkanja Tržaškega zaliva v organizaciji Polisportive 2001. Plavalci bodo preplavali 18 kilometrov: start bo z otoka v deželnem naravnem rezervatu Izliv Soče, nato bodo šli mimo Devina, cilj pa bo v mi-ramarskem naravnem rezervatu. / ŠPORT Nedelja, 31. julija 2011 23 JADRANJE - Pogovor z Andreo Tranijem, svetovnim prvakom v olimpijskem razredu 470 »Mene in Zandonaja lahko nasledita le Simon in Jaš« Čupina jadralca pod drobnogledom športnega odseka mornarice - Trener Matjaž Antonaz ključ do uspeha »Menim, da mene in Zandonaja lahko nasledita le Simon in Jaš.« Tako je prepričan jadralec Andrea Tram, ki je v olimpijskem razredu 470 leta 2003 osvojil svetovni naslov z Gabriom Zandonajem. Trani, 34 let, ki zdaj živi v Doberdobu, je svojo tekmovalno pot z Zandonajem (slednji še vedno tekmuje, a z drugim flokistom op. a.) okronal tudi z dvema nastopoma na olimpijskih igrah (v Atenah je bil 10., v Pekingu pa 6.) in vrsto drugih visokih uvrstitev na svetovni ravni. Bivši italijanski re-prezentant se je po koncu tekmovalne kariere posvetil treniranju ekipe laserjev pri italijanski mornarici, še vedno pa rad spremlja nastope razreda 470, pogosto pa tudi jadra na večjih jadrnicah. Čupina jadralca Simona Sivitza Košuto in Jaša Far-netija je spoznal že pred leti, ko je še sam tekmoval, lani na mladinskem evropskem prvenstvu pa ju je tudi treniral, saj se je priložnostno pridružil reprezentančni ekipi. Za Tranija je bila to edina izkušnja v sklopu reprezentance, saj za nadaljnje sodelovanje z zvezo še ni dogovoril. Kaj menite o Čupinih jadralcih? Mislim, da sta Jaš in Simon edina, ki imata prihodnost tega razreda v Italiji. Če bi sodeloval z jadralno zvezo, bi vse moči usmeril vanje. Spoznal sem ju in ugotovil, da sta zelo požrtvovalna, veliko vlagata v to in vesta, kaj pomeni biti pravi športnik. Zdi se mi, da ostali jemljejo vse preveč površinsko. Vem, da ju odlično spremlja trener Matjaž Antonaz, ki ga tudi osebno poznam in ga ne cenim samo kot bivšega tekmovalca, ampak tudi kot trenerja. On jima je omogočil, da sta dosegla tak nivo in tako dobre rezultate. Resnično upam, da bosta še naprej čim več trenirala z njim, saj jima le on zagotavlja kvalitetne treninge. Jadralna zveza namreč nima dovolj kvalitetnih trenerjev: nekateri vodijo reprezentančne ekipe, ne da bi kdaj tekmovali na tako visokem nivoju. Skratka, nimam veliko zaupanja v delo, ki ga zdaj izvajajo na zvezi. Simon in Jaš večkrat pojasnjujeta, da v ostalih reprezentančnih ekipah mladinci trenirajo s člani in tako lahko napredujejo. Te prakse pa v Italiji ni. Tega v Italiji nikoli ni bilo. Skupno treniranje pa je dvorezen meč: mladi gotovo napredujejo, pomembno pa je tudi, da ostali ne stagnirajo. Mislim da ni problem v tem, s kom treniraš, važno je, da veliko treniraš. Kaj potrebujejo mladi jadralci, da se uveljavijo? Eno ali dve sezoni bi se morala Jaš in Simon stoodstotno posvetiti jadranju. Veliko morata trenirati, da bosta še napredovala. Potrebni sta torej kvantiteta dela in seveda kvaliteta, ki jo že imata, ko trenirata z Matjažem. Ali je tak tip dela mogoč tudi v klubu ali je bolje če si član vojaške ekipe? Prav gotovo je lažje v vojaški ekipi, čeprav tačas pestijo tudi nas ekonomske težave. Menim pa, da lahko zdaj Jaš in Simon trenirata kvalitetno tudi pri klubu, če ju seveda podpira tudi zveza. Naj vsekakor povem, da sta onadva edina posadka, ki jo tačas opazujemo pri mornarici in bi ju torej lahko vključili v ekipo. Zaradi ekonomske krize pa je tudi možno, da bi jima lahko nudili samo plačo, drugih stroškov pa ne bi uspeli kriti ... Kdaj pa bi ju lahko vključili? Mogoče pred olimpijskim igrami ali po njih. Seveda morajo mnenje izraziti še drugi pri mornarici ... So pa oni edini kandidati. Velikokrat smo poročali tudi o pomembnosti materialov, kot so jadrnica, jambor in jadra. Ali je res to tako odločilno? Seveda. Oprema je zelo pomembna. Lani na mladinskem EP sem Simona in Jaša opazoval. Prepričan sem, da če bi imela takrat optimalno opremo, ki jo uporabljajo ostali najboljši, bi dosegla kaj več (osvojila sta 10. mesto, op.a.). Za to pa je seveda potrebna finančna pomoč. Ko sem še tekmoval, sem bil med srečneži, saj so me podpirali zveza, mornarica in sponzorji. Na olimpijskih igrah sem tako imel tri jadrnice in veliko število jamborov in jader najboljše kvalitete. Bili ste sotekmovalec Gabria Zan-donaja, ki še tekmuje in je tačas še vedno najboljši v Italiji. Njegov cilj je osvojitev olimpijske kolajne, ne pa zmaga na italijanskih selekcijah ... Je še vedno odličen jadralec, vendar ne dosega več rezultatov, ki jih je takrat, ko sva tekmovala skupaj. Novi flokist Zucchetti je kvaliteten jadralec, vendar z Zandonajem se nista popolnoma ujela, imela sta tudi nekaj težav s trenerjem. Kaj pa druge italijanske posadke? Zeni in Pitanti sta bila dobra, vendar po tolikih letih nista veliko napredovala. Zato menim, da lahko mene in Zandona-ja nasledita le Simon in Jaš, ki sta med mladinci dosegala rezultate, ki jih drugi niso. Zanimivo bo spremljati, kaj bo, ko bosta onadva dobila tisto finančno pomoč od zveze, ki sta jo dobila Zeni in Pitanti ter drugi. Pravkar se je končalo mladinsko svetovno prvenstvo v Medembliku. Kako komentirate 12. mesto Čupine posadke? Zal mi je, saj mislim, da tja ne sodita. Včasih pa so dnevi, ko ti nič ne gre od rok. To je pač šport. Zelim jima vse najboljše v naslednjih regatah. Veronika Sossa Andrea Trani (na sliki zgoraj) je z Gabriom Zandonajem osvojil svetovni naslov v olimpijskem razredu 470 leta 2003, na olimpijskih igrah v Atenah sta zasedla 10. mesto, v Pekingu pa sta bila šesta kroma Kristjan Stopar BALINANJE - Zamejsko prvenstvo Prav kmalu bo jasno, kdo se bo uvrstil v drugo fazo V skupini A zmaga Maka proti Krasu, v skupini B uspešna Gaja - Prihodnji krog jutri in v sredo Zamejsko balinarsko prvenstvo prehaja že v zaključno fazo. Prihodnji, predzadnji krog bodo odigrali jutri in v sredo, 3. avgusta, ker bodo številni balinarji naših društev nastopili v torek na vsakoletnem tekmovanju četvork, ki ga v Ronkah prireja domači Tre stelle. Med vsemi ekipami izstopa Gaja, ki ji manjka še točka do matematične uvrstitve v finalni del; vse ostale ekipe pa nastopajo s spremenljivo srečo, tako da položaj na lestvici postaja iz tedna v teden vedno bolj zapleten. V 4. krogu je Zarja v skupini B zaigrala bolj prepričljivo in premagala Nabrežino z 8:0. Tako so Bazovci dohiteli Opence na vrhu lestvice skupine B. Sodeč po koledarju je Zarja že dosegla uvrstitev v nadaljnjo fazo, za drugo mesto pa bo po vsej verjetnosti odločalo sredino srečanje v Nabrežini, kjer bo gostoval Polet (v prvem delu so slavili Cosut-ta in soigralci s 6:2). V skupini A pa so po zelo dobrem star- tu ponovno odpovedali Kraševci. V zadnjih dveh nastopih na lastnem igrišču so iz osmih srečanj dosegli le eno zmago. Odločitev, kdo bo nastopil med najboljšo četverico, bo po vsej verjetnosti padla v sredo, ko bodo šli Kantejevi varovanci v goste k Sokolu.Po-polnoma odpisan pa ni niti Mak, ki je v torek dokazal, da zna presenetiti marsikaterega nasprotnika. Na gostovanju je bil z 2:6 boljši od Krasa; edini par točk je v Samatorci prepustil domačinom nerazpoloženi Devetak, ki je gladko podlegel povprečnemu Skupku. Najkakovostnejšemu srečanju smo sledili v dvojicah, kjer sta Tenzeju in Doljaku stala nasproti mlajši Crapiz in Terpin. Slednji je z mojstrskim bližanjem kaj kmalu dejansko sam razorožil Kraševca, ki nista bila nikoli v stanju se enakovredno kosati z nasprotnikom, kot kaže tudi končni rezultat 3:13. Hudo krizo preživljajo Krasovi bližalci (predvsem Fabjan), ki po štirih krogih nikakor ne uspejo najti pravega ritma. Kljub vsemu pa ODBOJKA - V naslednji sezoni Kristjan Stopar pri Motti v BI-ligi Potem ko je bil med protagonisti napredovanja Motte di Livenza v B1-ligo, bo slovenski odbojkar Kristjan Stopar tam igral še v naslednji sezoni. S klubom se je o vsem že domenil, podpisati pa mora še pogodbo. Bivšega slogaša je namreč prepričal ambiciozni projekt društva, ki ima (tudi zaradi zelo dobre finančne podpore) v naslednjih sezonah visoke cilje: v nekaj letih se želijo pri Motti prebiti v A-ligo, ciljem pa so že letos prilagodili tudi igralski kader. »Letos bo vseh dvanajst igralcev enakovrednih in torej bomo vsi kandidati za standardno postavo. Lani pa nas je bilo le osem, ki smo bili stalno vključeni v proces igranja. Prav zato mislim, da bodo tudi treningi kakovostnejši,« je pojasnil 25-letnik. Konkurenca v ekipi bo torej večja kot lani: Stopar si bo tako vlogo korektorja delil z Massi-mom Manierom, ki je lani igral pri Mestrinu v B1-ligi. S Stoparjem naj bi pri klubu sicer ostali še nekateri igralci, ki so si lani priigrali napredovanje. Po napredovanju pa je ekipo zapustil trener Fabrizio Orsatti, ki ga bo nasledil Fabrizio Marchesini, bivši trener Vala in Rasti. »Veseli me, da prihaja Marchesini. Trenerja že dobro poznam, saj me je treniral v Bibione-ju, pred tem pa še v Gorici.« Že letos, meni Stopar, bi lahko z ekipo ciljali na uvrstitev v play-off. S pripravami bodo začeli konec avgusta, med sezono pa bodo trenirali trikrat ali štirikrat tedensko. Daljša potovanja na treninge v Motto di Livenza (od Bazovice je oddaljena 120 kilometrov) pa Stoparja niti letos ne obremenjujejo. Ob igranju bo dokončal še študij kitare, istočasno pa si želi poiskati službo: »Čeprav v klubu zagotavljajo dobro finančno povračilo, moram razmišljati tudi o zaposlitvi. Najraje bi učil v šolah,« je pojasnil odbojkar, ki je lani diplomiral na goriški univerzi. Motta di Livenza bo v prvenstvu B1-lige igrala v skupini B. V prvem krogu, 15. oktobra, se bo pomerila proti Bibioneju (ob 18.30). (V.S.) bi v trojkah (Zužič, Milič in Milkovič) lahko dosegli kaj več proti Frandoliču, Crapizu in Pelizonu. Gaja je na Padričah prepričljivo premagala Sokol s 6:2. Častni točki je za goste dosegel G. Negrini, ki je v kakovostnem in napetem srečanju zadal Leghissi prvi letošnji poraz z 11:3. Zagar in Bigollo (Gaja) sta s 13:6 premagala V.Pertota in Michelija. Uspešna je bila tudi druga domača postava Kramar-Capitanio, ki je bila s kar 13:0 boljša od Guština in Čeperja.Enosmerno je bilo tudi srečanje trojk, kjer so bili Milkovich, Sabatti in Gabrielli za razred (13:1) boljši od Periča, S. Pertota in Bagozzija. Izidi 4. kroga: Gaja-Sokol 6:2, Kras-Mak 2:6, Zarja-Nabrežina 8:0 in Polet-Kra-ški dom 6:2. Skupin A: Gaja 6, Kras 4, Sokol in Mak 3; skupina B: Zarja in Polet 5, Na-brežina 4 in Kraški dom 2. Prihodnji krog: jutri: Mak-Gaja, Sokol-Kras; v sredo, 3. avgusta: Kraški dom-Zarja in Nabrežina-Po-let. (Z.S.) SKOKI V VODO Sofia Carciotti na DP ni dosegla cilja Slovenska skakalka v vodo Sofia Carciotti, članica Trieste Tuffi, na absolutnem državnem prvenstvu v Bergamu ni dosegla zastavljenih ciljev. S stolpa, v njeni paradni disciplini, je ciljala na uvrstitev v finale (med prvih osem), po napaki v tretjem skoku pa je osvojila 14., predzadnje mesto. »Sem razočarana. Začela sem dobro, tretji skok pa sem zgrešila, kar me je po-trlo. Zadnja dva skoka sta bila solidna, a ne perfektna,« je povedala ambiciozna 17-letna dijakinja lice-ja F. Prešeren, ki je bila lani šesta. V prvih dveh skokih so ji sodniki dosodili oceno od 6 do 7, po napaki pa uvodnega ritma ni uspela več ujeti. Na koncu je prejela 135,35 točk; od finala jo je ločilo skoraj 53 točk. Zmagala je evropska prvakinja Noemi Batki z 284,00 točkami. Danes bo Carciottijeva, ki drugič v karieri nastopa na absolutnem državnem prvenstvu, tekmovala še z enometrske deske. V Gabrjah nagajal dež Moški finale nogometnega turnirja v Gabrjah bo jutri ob 20.00. Zaradi naliva je odločilna tekma za 1. mesto včeraj spet odpadla. Poletni (Kilo)metri SIMON FERI Včasih tudi s kolesom na Sabotin Simona Ferija imenujejo so-vodenjski cicibani učitelj. 34-le-tni trener in nekdanji nogometaš iz Štmavra, zaposlen kot asistent na goriških slovenskih višjih šolah, bo tudi v prihodnji sezoni vodil sovodenjsko nogometno šolo. Kako poleti vzdržuješ formo? Zaradi poškodbe kolena letos precej mirujem. Vsekakor sem zaposlen s številnimi domačimi opravili. Ko pa le morem, se s kolesom povzpnem na Sabotin. Poleti raje morje ali hribi? Raje grem na morje. Letos pa sem bil s prijatelji prvič na Triglavu. Šli smo skozi Dolino triglavskih jezer. Bilo je krasno. Aktivne počitnice ali re- laks? Letos še nisem bil na počitnicah. Vsekakor pa na potovanjih raje spoznavam nove kraje, nikoli ne poležavam samo na plaži. Ali si svojim malim varovancem med poletnim premorom dal domačo nalogo? Ne, otroci so itak vedno aktivni in zelo malo mirujejo. Starejši pa smo bolj leni. Otroci se morajo le mentalno odpočiti in počenjati morajo stvari, ki so jim najbolj všeč. Kmalu boste začeli novo sezono? Letos že 16. avgusta s kampom v Sovodnjah. Bo kar pestro. 24 Nedelja, 31. julija 2011 24 jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren °° dež 6 močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg gtg§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika Ciklonsko območje nad srednjo in vzhodno Evropo v višinah še vedno povzroča dotok hladnega zraka v našo deželo, kar povečuje nestanovitnost, predvsem popoldan in proti večeru. Počasi,-, se z zahoda približuje toplejši ^ zrak, ki bo k nam prispel sredi tedna. Nad vzhodnim Balkanom je šibko ciklonsko območje, nad večjim delom Evrope pa območje enakomernega zračnega tlaka. S šibkim zahodnikom k nam priteka nekoliko bolj topel in precej vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20.35 Dolžina dneva 14.48 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 6.35 in zatone ob 20.40 BIOPROGNOZA Pri najbolj občutljivih se bodo še pojavljale manjše vremensko pogojene težave, ki bodo pogostejše v drugi polovici dneva. PLIMOVANJE Danes: ob 5.38 najnižje -69 cm, ob 12.21 najvišje 45 cm, ob 17.56 najnižje -19 cm, ob 23.28 najvišje 42 cm. Jutri: ob 6.09 najnižje -63 cm, ob 12.52 najvišje 46 cm, ob 18.36 najnižje -22 cm, ob 24.08 najvišje 35 cm. TEMPERATURE V GORAH 500 m...........23 1000 m ..........18 1500 m .......... 14 C 2000 m............9 2500 m ............ 6 2864 m ............ 4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v gorah 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER 4 TOLMEČ O 14/27 O GRADEC 14/23 CELOVEC O 11/21 0 TRBIŽ O 10/25 O 8/18 KRANJSKA G. VIDEM O 15/28 O PORDENON 16/27 Ot TRŽIČ 12/22 O KRANJ 0 12/20 S. GRADEC CELJE 14/23, O MARIBOR 014/22 PTUJ O M. SOBOTA O 14/23 18/28 14/24 ČEDAD O 16/27 ^ ^ 0 LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA 14/23 N. MESTO 14/23 995'_CA O ■,„,-■„ POSTOJNA o 011/21 _ ,, „ __ KOČEVJE SS^ O J PORTOR^ , -- ^ - CRNOMELJ 16/24 UMAG REKA 15/23 UMAG OPATIJA ZAGREB 14/24 O PAZIN O (^NAPOVED ZA DANES V hribih bo dopoldan prevladovalo stanovitno, oblačno vreme. Popoldan bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami ali nevihtami, predvsem v predalpskem hribovju in proti večeru. V nižinah bo delno ali spremenljivo oblačno, proti večeru so možne nevihte. Ob morju bo po večini delno ^oblačno. Še vedno obstaja možnost za posamezne nevihte. Dopoldne bo pretežno oblačno, popoldne pa spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, najvišje dnevne od 22 do 27 stopinj C. O GRADEC 12/23 TOLMEČ O 15/27 TRBIŽ O 10/24 o 9/20 KRANJSKA G. VIDEM O 16/29 O PORDENON 17/28 ČEDAD O 17/28 CELOVEC O 13/22 O TRŽIČ 14/22 A o KRANJ O 13/20 S. GRADEC CELJE 16/22 O " MARIBOR 015/22 PTUJ O M. SOBOTA O 14/23 GORICA O O N. GORICA O LJUBLJANA 15/23 POSTOJNA O 12/22 KOČEVJE REKA 15/25 N. MESTO 15/23 O ZAGREB 16/24 O Zjutraj bo delno do spremenljivo oblačno. Ob morju bo pihal burin. Popoldan se bo v hribih povečala oblačnost s posameznimi plohami in nevihtami, ki so verjetnejše v Alpah in v Karnijskih Predalpah. V nižini in ob morju bo povečini zmerno oblačno z brisami. Proti večeru so še vedno ^možne krajevne nevihte tudi v nižini. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri in v torek bo sončno in topleje, popoldanske plohe bodo manj verjetne. Z DNEVNIKOM NA DOPUST Jaz in ti... in Primorski Bralce in naročnike, ki se odpravljajo na dopust, vabimo, da se naročijo na spletno izdajo časopisa. Primorski dnevnik vas bo s svojimi vestmi v živo spremljal, kamorkoli vas bo popeljalo poletje. Primorski ^ dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji. ^fi^J J Trimesečna naročnina: 55 evrov Naročnina za 30 dostopov: 30 evrov Več na naši spletni strani: www. primorski. eu V Pulju v začetku avgusta punkovski festival Monte paradiso ZAGREB - Tako kot že 18 let bo tudi letos prvi avgustovski konec tedna v Pulju potekal mednarodni punk in hard core festival Monte paradiso. Na 19. izdaji priljubljenega underground festivala bodo nastopile skupine, ki ponujajo hrupno in hitro glasbo z angažiranimi političnimi sporočili. Med njimi je tudi slovenska rockovska zasedba In-Sane. V prostorih nekdanje vojašnice, v katerih je danes kulturni center Karlo Rojc, bodo obiskovalci letos imeli priložnost videti enega ključnih bendov skandinavskega punka Skitsystem, ki bodo ravno v Pulju imeli enega od prvih koncertov po nekajletnem premoru. Potrjena sta tudi nastopa dveh veteranskih skupin italijanskega hard corea Impact in Warfare, ki so ljubiteljem tovrstne glasbe poznani še iz 80. let, iz Londona pa prihaja eden novejših pank rock bendov Trashcat. Večino dvodnevnega programa, festival bo potekal 5. in 6. avgusta, bodo zapolnile skupine iz regije. Poleg slovenskih melodičnih hardkorovcev In-Sane, bodo nastopili predstavniki grind corea Dislike iz Požege in metalski hardkorovci E.N.D. iz Zadra. Da je Pulj inkubator zanimiv pank bendov, bo potrdila ena izmed najmlajših skupina na sceni, Rabia e disperazione. Nekoliko bolj umirjena in spevna bosta dva pank rock banda iz Novega Sada, poulični The Bayonets in garažni Brickheads. Za d-beat bodo poskrbeli Dis-humanity iz Kragujevca, medtem ko bodo na angleške Amebix spomnili Mot-herpig iz Sarajeva, je mogoče izvedeti na spletni strani festivala. (STA) MOTOVUN - 14. filmski festival Motovunski propeler filmu Bikova glava MOTOVUN - Glavno nagrado 14. motovunskega filmskega festivala propeler Motovuna je prejel de-butantski film »Bullhead« (Bikova glava) belgijskega režiserja Michaela Roskama. Posebno priznanje je žirija podelila kanadskemu filmu »Fa-miliar Ground« (Domači teren) režiserja Stephana Lafleura. Slovenski celovečerec Oča Vlada Škafarja je ostal brez nagrade. Roskamov film je bil nagrajen za prepričljivo in metaforično zgovorno raziskavo oddaljevanja človeštva od narave z izjemnim prikazom vedno večje ranljivosti protagonista filma, so zapisali v žiriji, ki so jo sestavljali Agnes Kocsis, David McKenzie in Vanja Černjul, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Režiser Stephane Lafleur je žirijo prepričal z režijskim slogom in izvirnim prikazom medčloveških odnosov, kar je v filmu Domači teren ponazoril z veliko senzitivnostjo, ironijo in humorjem. Nagrado bauer, ki jo podeljujejo filmom z območja bivše Jugoslavije, so namenili filmu »Tilva Roš« srbskega režiserja Nikole Ležaica. Za nagrado, vredno 15.000 evrov, se je potegoval tudi Škafarjev Oča. »Nepodkupljiva nagrada« za najboljši film na temo korupcije je pripadla bolgarskemu filmu »Misija London« režiserja Dimitarja Mi-tovskega. Nagrado filmskih kritikov -Arune Vasudev, Maricke Nieuwdorp in Denisa Valiča - fipresci je prejel mehiški film Marta režiserja Marcelina Islasa Hernandeza, kot najboljši kratki film pa so nagradili ameriški film »We're leaving« (Mi odhajamo) režiserja Zacharyja Treitza. Partnerica letošnjega festivala, ki se je začel 25. julija, je bila Irska. Skupaj so v srednjeveškem mestecu prikazali več kot 90 filmov. (STA)