Letnik VI.
<k££££££££££££££££££££££P
<*<
o<
®<
o<
o<-
«*<
o<
*<
Izhaja po
dvakrat na mesec ali 24 krat na leto v Ljubljani, kedar ga prebere in ne koniiscira policija.
>«
Vrednik Jakob Alčšovee.
Posamezne številke se dobivajo, če jih kaj' ostane, po . 1 0 kr. v' adrainistraciji „Za vodo“ hiš. št 250 v drugem nadstropji na ulice.
-r-—b—|—É—— --j—<6^ Kdor ga bere in ga ni kupil, se bo, ako se zasači, ostro kaznoval
%£££££££££££££££££Xx Velji
celo leto 3 gld., pol leta i gld.
50 kr. in četrt leta 80 kr. za vsacega brez ozira na sta«,
2..	narodnost in vero.
--------—-------— -
<*.££.
o<
»< :
!><
M ' -*<
Seui v sili že veliki bil, :
Pogin mi skoro že grozil, Pritiskala me sila ;
Trdo sem delal dan in noč, Državo klical na pomoč,
Da bi me sil redila.
K ministru § svojo prošnjo grem, Potrebe svoje mu povem ;
Obraz mi vljuden kaže.
Jaz mislim: Ta ne laže.
Holà, balo !
, Zdaj pa že bo !
V dolgovih do ušes tičim,
Vsled davkov komaj še živim,
Pa pride še nesreča;
Ne zraste ini na polju nič.
A vendar v bišo pride brič, Zarubi, kar ga sreča. '
Ko tožim, da mi slabo grč, '
Mi je odgovor: „O, bo žel Saj pridejo zdaj prave,
Ugodne ti postave."’
, Holà, balo! u Zdaj pa že bo!
Tolažim se in še trpim,
Postave nove saj dobim,
Ki bodo dobre zà-ine.
Ai.se mi davek znižal bo,
Al pa z denarno pomočjo Sç seglo mi pod rame. Namestotegn. mili Bog!
Predložil je ministrov krog
(Pesem veselega Slovenca.)
Postave, da se veri Bolj ozka meja zmeri.
Hola, halo !
Zdaj pa že bo.
Sinove mi država vse K vojakom bolj čvrste jemlje; Pri delu jih pogrešam; Marsktercga nazaj več ni,
Ker smrt ga v vojski pokosi, Jaz pa v močeh opešam. Sedanjega pa časa duh Za reve moje čisto glnh;
Dajo mi modre glave Zakonske le postave.
Hola, halo!
Zdaj pa že bo !
Vsak boljših šol. ko so, želi, Da še mladina kaj uči,
In časa le ne trati;
Potreba nam železnih cest In ud denarja manj obrest.
Da moč mi bo obstati.
Namestu tega pa dobim Postavo, ki je ne želim :
Da župniki, kaplani Po vladi bodo zbrani.
Hola, halo!
Zdaj pa že bo!
Se pravde mi za gozdni, svet Že vlečejo več dolgih let;
Kdaj konec ho, kdo vgane?
Med tem pa škodo jaz trpim.
In bom vesel, če to dobim,
Kar drugim še ostane.
Pa kaj bom maral? Saj se že Postava dela zdaj za me:
..Ženitev ti mogoča,
( e te župan poroča.“
Hola, balo!
Zdaj pa že bo!
Postava, ki veleva nam.
Da pisma delamo le tam,
Kjer jih notar podpiše.
Nadloga je, ki nas teži.
Natn mnogo ranjšev pogubi; Odpravila se ni še.
Namestu tege bode pač Po semeniščih vse drugač :
Bo vlada jih vodila,
V njih svoje pesmi učila.
Hola, balo!
Zdaj pa že bo!
Zato se dobro res mi zdi.
Da vlada za-me tak skrbi,
Da ni mi treba glave.
Kder-koii Je mi slabo gre In vlada sile moje zve,
So nove brž postave. —
Namenjene le meni v prid,
('e me pritiska kaj ob zid.
Kako potrebne, zdrave So verske mi postave!
Hola, balo!
Zdaj pa že bo!
„Brtiiitielj“.
<ftXYra¥.YY<ei
Predsednice mačka.
Nekoliko politična, pa vsakemu lahko razumljiva povest.
Milko je bil, kar se po domače pravi, prav priden fant. Nekoliko mesecev je že bilo preteklo, kar se je vrnil iz glavnega mesta cesarstva, kjer je naredil zadnjo državno skušnjo in sicer z „izglednim vspehom“, kakor je stalo v njegovem spričalu.
Iz tega se vidi, da ga je bila volja, svoje duševne in telesne moči'žrtovati pridu drage mu domovine, in zarad tega se je tudi ponujal pri deželnem vladarstvu ter vlagal prošnjo za prošnjo, da bi ga sprejeli, a vsaka vložena pola prišla mu je nazaj z odlokom, da se je služba za zdaj drugemu podelila. In ta „drugi“ sicer ni imel tako dobrega spričala, kakor Milko, toda boljšo protekcijo, ker na tihem se je govorilo, da pri načelnem vladarstvu tiste dežele, kjer seje vse to godilo, ki pa ni bila v Avstriji*), marveč nedaleč od tega blagoslovljenega cesarstva, ne: oddaja služeb toliko politični vrad, kolikor ženske in v prvi vrsti gospa predsednica, ki je imela svojega moža popolnoma „na žnori“, kakor so hudobni jeziki trosili.
Nekoliko pašo na vsak način prav imeli, kajti ravno predno se naša povest začne, sta stopila dva človeka v službo, ki sta bila sicer iz prav imenitnih rodovin, pa tudi prav prazne glave.
Zdaj je bila zopet izpraznjena služba vladnega koncipista , ker je prejšnji bil premeščen v drug kraj. Naš Milko pripozna sebi prvo pravico do nje, a vendar tudi to, da jo bo najbrže dobil mladi sin sodnijskega predsednika, kteri je tudi, Bog ve, na kakšen način, prestal skušnjo, dasiravno komaj, komaj. Da se bo to zgodilo, sluti Milko iz tega, kar je videl večkrat gospo sodnijsko predsednico v črni svili z Alfredom vred k deželni predsednici hoditi in zadovoljnega obraza se vračati.
Kakor vsak nadepolni mladeneč, je imel tudi naš Milko sicer ne še stalne službe , pač pa že ljubico in ta je bila hči policijskega načelnika, toraj moža, kteri bi svoje hčere ne oddal nikomur prej, da ima stanovitno službo. In res je bil Milku ojstro prepovedal zahajati v njegovo hišo, ker je zvedel po poti uradniške skrivnosti, da Milko nima nikakoršne nade, kmalu dobiti kako dobro vladno službo, ker je bil vladi preveč svobodnih misli in premalo spoštljivega obnašanja nasproti različnim predsednikom, svetovalcem in pisarnim načelnikom, z drugo besedo: ker se ni zadosti ponižno in globoko prikljanjal, če jih je na poti srečal.
Vendar očetova prepoved ni prerezala vezi med Milkom in zalo Gabrijelo, kajti kakor pri več rodovinah, je imela tudi tukaj mati bolj usmiljeno srce, in tako je Milko imel priliko shajati se z Gabrijelico pod varstvom matere, kteri je bil naravni, pridni in odkritosrčni mladeneč po vsem po volji. Da bi bila imela ona govoriti, Milko in Gabrijelica bila bi že davno srečen par zakonski. A oče je rekel kratko | „Dokler gospod Milko ne bo najmanj vladni koncipist, ne dobi moje hčeri, -in ker on to nikdar ne bo, je ne dobi-nikoli. Moj priklon, gospod Milko.“
Z resnim očetom kratkih besed ni bilo govoriti, to so prevideli vsi trije, toraj tudi mati ni dalje govorila o ponujajočem se zetu.
Tako so stale stvar, ko se začne naša povest.
Ravno je odbila deseta ura in policijski načelnik sedi v svoji pisarnici, doma v njegovi hiši pa Milko in Gabrijelica, M ravno izgotovljuje lično kapico za svojega očeta, ktero mu misli podariti na dan njegovega bližajočega se godu. Milko zamišljen in nekoliko pobit poobeša glavo.
„Da bi teh ženskih zvez v vladnem krogu ne bilo, potem bi imel človek še kaj upanja,“ zdihne na pol glas-
*) Ta opomba je za gospoda Ahčina, da ne bo nemara prišel na slabe misli.	Pisatelj.
no; „pa meni nikakor ni dano hliniti se ženskemu spolu, tudi se zdim sam sebi preokornega obnašanja. In te predsednice, hrepeneče še zmiraj po slavi, ktera-se. pripoznava talantu in lepoti, te še celo ne morem trpeti. Lepa ni več, bistroumna pa še nikdar bila ni, toraj bi mogel pri nji hvaliti k večemu to, kar ji šivilja naredi.“
„Pst, pst,“ pravi Gabrijela, „ne tako glasno! Ako vas sliši uho predsednice, potem pa kar križ naredite čez vaše upanje. Dandanes odkritosrčnost in ravna pot ne velja, prej se pride po ovinkih in z zvijačo do cilja. Poslušajte me !“
„In kako rad! Le podučujte me, draga Gabrijelica,“ odgovori Milko.
„Razpisano službo vladnega koncipista, ža ktero ste se tudi vi s svojimi izvrstnimi spričali oglasili, dobi gotovo Alfred.“
„To se mi je zdelo,“ ji seže Milko v besedo.
, „Naj izgovorim,“ pravi Gabrijela in ga mahne s svojim prtom po ustih. „To službo dobi gotovo Alfred, ker bo gospa predsednica njegovo prošnjo podpirala,“
„Da, da, to je, to se je meni tudi zdelo.“
„Pa zakaj bo gospa predsednica podpirala njegovo’’ prošnjo?“	,	.
„Hm! Zarad priliznjenosti njegove matere.“
„Nekoliko, pa glavni vzrok to ni. Marveč znano vam bo, da je predsednica slave željna.“
„To mi je znano.“
„Tudi Alfredovi materi je to znano. In veste, kako je ona po svojem sinu porabila to slabost gospe predsednice ?“
„Tega Ue vem, a radoveden sem.“ : ■
„Naročila je pri nekemu postopaču, ki tudi slabe sonete ali hvalne pesmice sklada, neko pesem, ki je sicer prav dokaz, da kovalec njen ima pesniško žilo v peti, in jo dala natisniti z ^začetnicami imena svojega ljubljenca Alfreda v vladnem listu. Gospej predsednici, ki ima ravno toliko poetičnega okusa, kolikor oni pesniški: kovač pesniške žile, se je pesmica jako prikupila, popraševala je po pesniku in da je zvedela njegovo pravo ime, za to je že mati Alfredova skrbela.“	-	- -	-	; ..¿i	.
„A tako! Tudi jaz sem videl tisto pesniško nemo-gočnost v vladnem listu, bral je nisem, bi je tudi zdaj ne mogel do konca brati.“
„Gospa predsednica 'je vendar-le bila v tretjih nebesih, ko je to brala. Da je Alfred v njenih o,Čeh ženij, to je ravno tako gotovo, kakor mu bo kmalu služba vladnega koncipista.“
„Nesramno! Tedaj taka sredstva rabijo ljudje, da se prikupijo v' viših krvgih!“	H ;	■&; H■
„In splezajo do dobrih služeb. Kdo praša dandanes,' kako je kdo dobil službo? Da jo le ima! če jo pa že tak, ki bi je vsled svoje sposobnosti nikdar ne zaslužil, dobi in mu nihče ne zameri zarad načina, po kterem jo je dobil, toliko manj bi se zamerilo še takemu, ki je za njo popolnoma sposoben, kakor n. pr. vi, Milko.“
„Jaz? Zakaj jaz?“
„I, no, kako, če bi tudi vi lotili se načina, po kterem še dandanes prej in lože pride do službe?“ •
„Da bi jaz nemara naredil pesem na gospo predsednico?“ „Da, to sem hotela reči. Pesnik ste, to ste pokazali že po mnogih pesmih, ktere ste priobčili v raznih časnikih.“ „Nikdar! Kako li bi me podoba gospe predsednice mogla naudušiti do pesniških misel?“ -
„Imejte pred seboj kako drngo Aensko, n. p. mene,“ pravi Gabrijelica sramožljivo in lice ji zarudi. „Potem dajte to pesem z naslovom gospe predsednice natisniti v vladnem časniku z začetnicami svojega imena.“
„Kako bister j e ženski um!“ pravi Milko, ko vstaneta, pomoli svojo roko Gabrijeli. „Gabrijela, zarad vas bom to' poskusil, a le zarad vas, ker vas neskončno ljubim. Ljubezen me bo storila hinavca.“
Pri teh besedah hiti Milko iz sohe in se zapre doma v svojo lastno sobico. \
Drugi dan. govori vse po mestu o krasni pesmici, ki je bila natisnjena v vladnem listu in posvečena vzvišeni gospej deželni predsednici, ter vgiba ime pesnika, kteri je bil le z začetnicama ime podpisal. Milko pa pričakuje doma vspeha svojega dela, ker se je skoro sramoval svojega hinavstva.
Ni mu dolgo čakati, kajti že tretji dan potrka nekdo na vrata njegove sobe in položi lično, dišeče pismice z njegovim napisom na mizo. Radoveden ga odpre in bere:
„Gospa deželna predsednica si jemlje čast, naznaniti, da pričakuje vas ob enajstih v svojih sobanah.“
Milko je ves zmešan. Tako hitrega vspeha se res ni nadjal. Kaj početi? Brž se spodobno obleče in hiti k Gabrijeli, da ji naznani novico.
„Želim vam srečo,“ pravi mati, ki je bila tudi na-zoča, „zdaj je morda služba v vaših rokah, le glejte, da je ne izpustite!“
Obraz Gabrijele se je svetil veselja, deloma, ker je bila ponosna na to, da je misel prišla iz njene glavice, deloma pa, ker je bilo Milku zdaj mogoče doseči, česar je želel. Toraj ga objame pričo matere in pristavi:
„Zdaj pa zberite vso svojo ljubeznjivost na jeziku in sprožite jo pred gospo predsednico, Le nekaj vam moram še priporočiti, in to je važno, namreč mačko gospe predsednice. Kdor to lično živalico razžali, je obsojen, pri gospej predsednici ni nobene milosti za tako pregreho.“
In ko Milko, pogledavši na uro, vstane, da bi šel, mu Gabrijela požuga s prstom, rekoč: „Le mačke ne prezrite, če vam pride na pot!“
Milko se odpravi in kmalu stoji v sprednji sobi, čakajoč, da še. mu odpro vrata do mogočne gospe predsednice., kteri je poslal po strežaji svojo karto. Strežaj se vrne in veli Milku, da- vstopi, rekoč, da gospa deželna predsednica brž pride.-
Med tem, ko Milko čaka,, oglejmo si malo predsednico in njene navade. Gospa je precej visoke, a tudi tanjke postave, malo že vpadlih lic, na kterih se tu pa tam že kaka grbica predrzno kaže, posebno če gospa predsednica blagovolijo biti nevoljna. Ker toraj telesni pripomočki sami na sebi niso taki, da bi budili v drugem spolu občudovanje , skuša to pomanjkanje nadomestiti s krasno obleko, ktero po večkrat na dan preminja, kajti bogata je, tega tudi ne skriva.
Bolj pa, ko po vsem tem, je znana po svoji mački. Ta živalica je majhna, nježna in hodi doma za gospo, kamorkoli se gane; če se pelje od doma, ji sedi vselej v naročji. Ta njena navada bi sicer drugim ne bila na potu, če bi mačka ne imela krempljev. Toda ima jih, to pokaže le prerada; skače tudi ljudem v naročje, na roke ter jih praska, pa gorje, če se kdo pritoži! Ljubljenci gospe pre-zidentinje imajo razpraskane roke, strgane roko vice ali suknje in prišlo je tako daleč, da nihče ne verjame komu, da je bil pri gospej predsednici, ako ni opraskan ali strgan. Zato se je pa v mestu tudi govorilo , da je prav za prav mačka gospodinja v predsednikovi hiši.
Vse to je bilo Milku znano, tedaj je bil že pripravljen na to, da mu pri vstopu mačka v obraz skoči. Kako se pa čudi, ko se čez par minut odpro nasprotna vrata in gospa predsednica prišumi — brez mačke!
A Milko nima časa premišljevati te nenavadne prikazni, kajti gospa predsednica ga z žarečim obrazom vljudno povabi, da se vsede na zofo nji nasproti, kar Milko tudi stori. Pa komaj je spustil težo svojega telesa na po-dajočo se mu zofo, kar čuti s strahom nekaj živečega, pod sabo, kar skuša oprostiti se stiska in vpiči svoje kremplje v meso te teže, a brez glasu.
V prvem tvenutku hoče Miko šiniti kviško in izgovarjati svojo nerodnost, kajti to mu je bilo jasno, da je na mačko sedel; pa dober duh mu zašepeta na ušesa, da
jo potem tudi pogubljen , ker o nikomur se še ni slišalo, da bi mu bilo kdaj odpuščeno, če je to mačko le po strani pogledal. Svest si tega stisne Milko zobe skup in .zaduši bolečine, ki jih čuti po krempljih mačke v svojem mesu; naj pride kar hoče, tega noče na noben način izdati, da se je na mačko vsedel.
Gospa predsednica, videča, kako se sprehajajo različne barve po obrazu mladenča, vpraša:
„Kaj vam je, gospod? Vam mar slabo prihaja?“
„Ne, ne —“ stoka Milko, kteri čuti, da moč mački-nih krempljev ponehuje, „ne — le oprostite — nenavadni položaj — velika sreča —“
„Ubogi mladeneč,“ si misli gospa predsednica, „vtisk moje podobe ga je zpiešal.“
Glasno pa pristavi:
„Ne bi verjela,, da tako tih in priprost značaj se more naudušiti do pesmi.“ —
„O, gospa,“ skuša Milko odgovoriti, čuteč, da je mačka že mrtva, ker se ne gane več pod njim, „ne zamerite moji predrznosti — dobra volja — slaba moč.“ — „Nikakor, gospod! Ta sonet je najkrasnejši vseh, ki hočejo biti enake vrste. Jaz sem res v zadregi, kako bi se takemu pesniškemu ženiju hvaležno skazala. Vi ste se oglasili za izpraznjeno službo vladnega koncipista?“
„Da, vzvišena gospa, če se ne najde kak bolj vreden.“ - „Nemogoče! Vas ne more nobeden prekositi. Prosil je tudi neki Alfred — ne zamerite,, da se smejem — toda vi, nihče drugi, vi boste dobili službo, kajti take talente prezirati bilo bi očitno škodovanje države. In da boste bolj verjeli mojim besedam—- malo počakite.“
Gospa predsednica vstane, krasna svila njene obleke šumi v drugo sobo in vrata se zapro.
Zdaj je Milko sam. Brž se vzdigne, pogleda na zofo in vidi mačko gospe predsednice — zadušeno, ležečo v voglu zofe. Misel je hitra ko blisk, mačka zgine v žepu Milkove suknje — in sled hudodelstva je vničen.
Komaj se je to zgodilo že še zopet odpro vrata in gospa predsednica prišumi nazaj.
„Tu imate dokaz moje blagovoljnosti, gospod,“ pravi in pomoli Milku vloženo prošnjo za službo koncipista. „Berite priporočilo vaše prošnje, menim, da ne boste dvomili , da le vam se more služba podeliti vsled tega priporočila.“
Milko vzame svojo prošnjo in skuša brati; a ker je preveč , zmešan vsled nenavadnih dogodeb, mu plešejo črke pred očmi; vendar toliko zamore brati, da razvidi, da je njegova prošnja na vso moč podprta po vladi.
Hvaležnega obraza jo da nazaj in mrmra pri tem nekaj, kar se gospej predsednici zdi hvala.
„To za zdaj,“ mu pravi potem, „pristojno se takemu talentu še ne morem zahvaliti. A vendar upam pri viziti—- saj boste tako vljudni. Te dni napravimo večernico — pa kje li,“ se jame ozirati krog sebe, „kje li je moja Melica?“
„Gospodične nisem videl,“ pravi Milko.
„Ne, ne, ni gospodična, dasiravno je devica,,“ odgovori gospa predsednica. „Tako 'je ime moji mački. Niste nič videli te lične nedolžne živalice ?“	...
„Ne, da bi vedel, videl je nisem, odgovori Milko in pristavi za-se: „Vsaj žive ne.“
„To je čudno! Sicer se vedno mene drži. Moram malo pogledati po nji. Melica, Melica!“
Pri teh besedah poslovi pika, ki se prikloni in odide v sprednjo sobo. Tam najde ravno gospoda Priliznika, ravnatelja- srednjih.šol, kteri je bil kot rodovinski prijatejj po svoji navadi prišel prašat po zdravju mačke in gospe predsednice. Mož je bil prijazen z vsakem, toraj tudi Milka prijazno nagovori, potem pa gre v sobo, iz ktere je ravno kar ta prišel.' Milko vstane v sprednji sobi sam, ker je tudi strežaja zvonec gospe predsednice poklical. Ozira se po svoji zgornji suknji, ktero je bil strežaj prej nekam
obesil, in jo zagleda tik suknje gospoda šolskega ravna-, telja in občudovalca gospé predsednice.
O poredni Milko! Kaj mu pride na misel ? Zakaj iz-leče truplo ravnokar zadušene še gorke mačke iz svojega žepa in ga pomaši v širok žep suknje šolškega ravnatelja? Nihče ni priča tega hudodelstva in morivec Milko odide,' zvrnivši svojo krivdo na spoštovanega gospoda profesorja in ravnatelja. In črni hudodelnik se še smeje prav potuhnjeno, kakor da bi bil kaj posebno zvitega storil. Taki so vsi hudodelniki!
Med tem, ko se je Milko veselega srca kakor kdo, kteremu se je kaj posebno izvrstnega posrečilo, vračal domu, je bil gospod ravnatelj in profesor vedno vdanega značaja ponižno vstopil in čaka zdaj pripognjen prihoda, gospé predsednice. Pa kako je to? Kaj seje zgodilo? Kajti zdaj pribuči gospa predsednica, za njo strežaj, iz bližnje sobe in zaupije nad osupnjenim ravnateljem:
. „Ali ste vi videli morda Mélico?“'
„Preponižno moram pripoznati,“ odgovori ravnatelj ozirajoč se po sobi, „da blagorodne živalice moje oči vgle-dale niso.“
„Strašno, strašno!“ kriči gospa predsednica. „Mélica, Mélica! Moj Bog, se ji menda vendar ni kaj pripetilo ? O, ta strašna misel me mori! Ravnatelj, ravnatelj!“
In gospa predsednica se omahuje in zgrudi v mehko zofo. —
„Vodé, vodé!“ kriči ravnatelj in teče k vratina, skoz ktere ravnokar vstopi gospod dr. Morbus, zdravniški svetovalec in hišni zdravnik. Skoz druga vrata priteče hišna s kozarcem vode. Gospod Morbus skoči urno k gospej predsednici in jo prime za žilo.
„Jako nemirna,“- pravi z glavo maječ, „nasledek hude razdraženosti? Hm! hm! Bo treba miru.“
„Miru?“ se grozi gospá predsednica in šine kviško, da se . gospod Morbus prestrašen par korakov umakne. „Miru, pravite vi neusmiljenec? Jaz naj bom mirna med
tem, ko moja Mélica---------Oh moj Bog!“
Zopet se zgrudi na mehko zofo in ravnatelj , sprevi-divši, da je njegova nazočnost tu popolnoma odveč, porabi trenutek tihote za to, da se tihih stopinj skozi vrata zgubi. V sprednji sobi seže brž po zgornji suknji, jo obleče in hiti po stopnicah doli, kolikor more, pustivsi gospoda Mor-busa pri gospej predsednici.
Hitro se razširi novica po mestu, da seje zgubila dobro znana mačkica gospé predsednice, in na. vse strani se pošljejo strežniki jo iskat. Truma častiteljev in priliznjencev mogočne gospé predsednice hodi in pošilja prašat vrnjeno hišo, se je li lična mačkica že našla, a gospá predsednica ne pusti nikogar k sebi. Vse mesto je razburjeno, kdor sreča dr. Morbusa, ga praša po zdravji gospé predsednica, a gospod dr. Morbus je danes slabe volje in jako zamišljen, tako da, obiskajoč gospo grofinjo čmernico pozabi celo izleči svojo zgornjo suknjo v sprednji sobi.
„Kako je, doktor?“ ga vpraša naglo grofinja. „Sedite tu k meni in povejte mi, doktor, kako je z mačko. Ali se že vé, kje je ali kaj se ji je zgodilo?“
„Nič se ne ve,“ odgovori kratko doktor, kteri je bil danes že več ko stokrat tako vprašan, „nič se ne ve; morda, morda —ne zamerite --- se je šla žival — možit.“ „O, fej, doktor, tako govorjenje! Meni slabo prihaja, doktor, potipajte mi žilo 1“
Gospod doktor seže v žep svoje zgornje suknje, kjer je imel navadno očali; pa kaj je to? Jih je morda v raz-trešenosti vteknil v kak drug žep, morda v veliki stranski? Seže va-nj, a hitro umakne zopet roko, kajti — jeto mar hudičevo sleparstvo — v stranskem žepu je bil zagrabil truplo mačke gospé predsednice — mrtvo!
„Kaj vam je, doktor?“ praša grofinja, kteri se to čudno zdi, „mi ne boste potipali žile?“
„Da, da,“ pravi doktor ves zmešan, „pa ne najdem
■očal.“
„Saj roka ne potrebuje očal,“ pravi grofinja.
„Res da ne, pa — hm — čudno!“
„Doktor, vi imate kako skrivnost,“ pravi grofinja, zdaj čisto zdrava in dobre volje, ko vidi doktorja smešno obnašanje.
„Skrivnost? Hm! Ne, ne! Ne mislite! Spomnil sem se ravno, da bi moral biti že pri nekem umirajočem bolniku. Ne zamerite!“
„Ta je danes malo prismojen,“ se smeje grofinja, doktor Morbus pa gre mrmraje po stopnicah doli.
«„Čudno! Da gre ta zver ravno v moj žep crkati! Mrtva je, to čutim! najbolje bo, da jo kam vržem, saj nihče ne ve, kam je prešla, ali da jo imam jaz v žepu.“ ' Tako sam seboj govoreč gre dalje z rokami v žepu, da bi kako radovedno oko ne moglo pogledati vanj. Vkljub mrzlega dneva mu stoji vendar-le pot na obrazu in dr. Morbus si ga obriše. Pa, ali je danes vse narobe? Gospod doktor ima le bele robce, ta pa je višnjev; v celem mestu pa nihče nima višnjevega, kakor gospod ravnatelj Pri-liznik.
Gospod doktor pogleda zdaj suknjo in res ta ni njegova; čudno, da tega ni že prej zapazil! Da, da, ravnateljeva je, saj sta bila oba skup pri gospej predsednici. „O ti potepuh ti! Le čakaj, zdaj te imam, hinavec! Umori nedolžno živalico, najbrže jo je hotel izšopati in kaki muzeji darovati. Na, ti bom že uro navil. Kar naravnost grem k gospej predsednici in te izdam, stari grešnik in potuhnjenec ti.“
Tako se huduje dr. Morbus in se napoti proti stanovanji gospe predsednice. Čez par korakov pa zagleda pred seboj gospoda ravnatelja, kteremu se na hitri hoji vidi, da se mu nekam mudi. Stopi hitreje za njim in ko ga doide, ga nagovori z nekolikim sarkazmom:
„Kam se vam tako mudi, gospod ravnatelj ? Ali mislite, da vam je kdo za petami?“ ’
„Da, moja suknja saj,“ se smehlja gospod ravnatelj. „Pa krivda je na moji strani, ker sem v naglici oblekel vašo suknjo in vam pustil mojo. Ravno sem na poti k vam, da se zmota popravi, he, he !“
„Hinavec ti, se dela, kakor da bi ga nič druzega ne tiščalo;“ si misli doktor Morbus in pristavi glasno: „človek , ki v svoji suknji kaj t a c e g a nosi, bi moral pač varovati se naglice.“
„Ej, saj se nihče ne spozna mojih mačkinih prask, še jaz komaj.“
„Mačkinih prask? Da, da, vsak jih pozna, kamorkoli se pokaže ta „corpus delicti“.“
„če tudi! Saj ni nobena skrivnost.“
„Ni skrivnost? Toraj je že znano, da ste vi I— in — in vi se še predrznete hoditi prost po mestu ?“
„Kako? Jaz vas ne urnem popolnoma. Pa ne, da bi vi —“ praša ravnatelj in pogleda ostro doktorja.
„Nisem še, pa bom, sem ravno na poti.“
„0,“ odgovori ravnatelj in jame slačiti doktorjevo suknjo, „postava pravi, da se tatvina ali goljufija ne kaznuje, če se škoda poravna, predno je stvar sodniji izročena. Tu imate suknjo. dajte mi mojo nazaj, pa- je vse v redu.“
„Počasi, počasi! Suknjo vam bom dal, ne pa tega, kar je v njej, v žepu.“
„Saj vam ni za nobeno rabo, ravno tako ne, kakor meni zapisnik nekterih receptov, kterega sem v vaši suknji našel.“
f: „Meni ne, pač pa se bo nekdo drug interesiral zanj.
Suknjo vam bom dal, a mačko, mačko-----------
„Kako mačko?“
„Umorjeno —“ nadaljuje doktor neusmiljeno.
„Kako umorjeno mačko?“
„Ne skrivajte, ne tajite svojega hudodelstva, jaz vse
vem.“
„Kaj veste, prosim? Kako hudodelstvo?“
_ „Kako? Mar mislite, da moja roka tu v žepu nič ne čuti? Iz kacega vzroka ste vzeli ži valici- življenje, pol življenja gospe predsednici?“
Ravnatelj, je popolnoma ob pamet. „Kako življenje?“ praša, strmeč.
„Ali morda ne veste, da je žival mrtva?“
„Ktera žival, prosim?“
„I, no, mačka!“
„Toraj se je našla. Pa kaj to briga mene in v kaki zvezi je moja suknja z mačko?“ '
„Mačka se-je mrtva našla v vaši- suknji.“
Gospod ravnatelj obledi kakor kamen in bi bil padel gotovo na tla, ako bi mu ne bila hiša na.poti, na ktero se nasloni. „Kaj? V moji suknji? To je čudež!“
„Če svojo suknjo tako puščate, ni čudno,“ odgovori doktor. v
„čudež je na vsak način, ker takrat, ko sem jo slekel,' še ni bilo nobene mačke v nji. Pozneje je pa videl nisem.“
Zdaj jame doktor strmeti: „Je li to res, gospod ravnatelj ?“/
„Gola resnica,“ pritrdi ta.
„Hm, hm, potem zna .čudež biti in stvar postane sitna, če bi se pri naju komu našlo mrtvo truplo mačke, potem, — hm, hm, gospod ravnatelj, tu imate suknjo in glejte, da se Znebite mačke, ki se je našla v vaši suknji. Jaz vam dam besedo j da bom molčal o vsem, kar se je zdaj zgodilo;.“ k
„In jaz bom molčal o tem, da ste vi mrtvo mačko našli v žepu moje suknje. Dajva si roki na to!“
Gospoda premenita suknji in sisežeta v roki, potem gre vsak svojo pot, doktor lahkega srca, ravnatelj pa s skrbjo, kako bi se znebil nevarnega trupla mačke. Napoti se ven iz mesta proti bližnjem gaju, kjer bo lahko vrgel mačko tje, da ga nihče ne vidi,
Pa; če, osoda hoče komu nagajati , ji ni lahko uiti, ker ga doide povsod. Našega gospoda ravnatelja dohiti v podobi in debeli postavi gospoda Vohuna, policijskega svetovalca , ravno ko iz mesta ukrene na stransko pot proti gaju.
„Kam pa, kam, gospod svetovalec?“ zadoni mU že debeli glas za hrbtom. „Imamo mar kaka skrivna pota?“ (Dalje prihod.)
Zmešane novice brez vsake zveze med sabo.
Na Dolenjskem žuga letos velika lakota; vlada dozdaj že ni prišla na pomoč revežem, ker jej denarja manjka.
Sliši se, da bo nekterim višim uradnikom, k-teri imajo zdaj le po 4—5000 gld. na leto , plača se povekšala za 2—3000 gld. na leto ; tudi generali v pokoju bodo deležni tega pevekšanja plač.
Nekteri davkarji, ki so po Dolenjskem z vso silo zaostale davke izterjali, izrabili in iztožili, so bili boje pohvaljeni, Davkarji so se najbrže bali, da bi potem, ko bi nastala lakota, jim ljudje glada pomrli, pustivži za sabo dolg na davkih, kteri bi se dal od njih še le sodni dan iztirjati. — Nekoliko judov, ki so na borsi dunajski vse zaigrali, se je obrnilo do ministerstva s prošnjo, da bi se jim pomagalo; kakor se čuje, jim je ministerstvo dalo upanje, da se vsliši njihova prošnja.
Vprašanje kakor odgovor.
V p r a š a n j e., Kaj je mladoslovenec ? Odgovor. To, kar nemčur.
Vprašanje. Kaj je pa nemčur? Odgovor. To, kar. mladoslovenec.
Krišpin Krišpovic.
Tim manj mi politika teh tako imenovanih mladoslovenskih matadorjev ali naprej- bojevalčev v mojo marsikteri po-' litikovalski način že pretresavšo glavo iti ne nikakakor ne more, kajti vsaka živeča stvar, tim bolj za pametne, še bolj pa za narodne držani biti hoteči: ljudje z napredkom kake stvari se pečajočega značaja vendar kak gotov cilj in konec pred sabo imeti in ga kar najhitreje doseči po vsaki doslednosti količkaj izurjenega mišljenja skušati morajo. Po vsem tem v uvodu za pripravnega začetka in lagljeje razumnosti voljo rečenem bo vsak-tako imenovane mladoslovence za dorasle in pametno misleče imajoč neobhodno misliti prisiljen, da je zlasti njihovim tim slavnim , čim ošabnim vodjem najprva težnja slovenska narodnost, po tej še le pride vera in za-njo polič ali bokal.
Nego taka mladim dobrohotna misel se takoj izkaditi, blagovoli, kakor hitro se take matadorje bolj natanko ogledati potrudiš. Za izgleda voljo si jaz tukaj dva taka slavna matadorja osebno po imenu navesti tim manj premišljujem, čim več se je po „Slov. Narodu“ svoje dni, o volitvah namreč, o njuni slovenski narodnosti pisariti predrznilo.
Tisti doktor Ploj odvetniškega poklica in pri volitvah na Štajarskem propadle imenitnosti je v prvi vrsti slovenski narodnjak biti ponosno se bahati podstopil in tisti Gregorič zdravništvenega doktorstva in zdaj. v Ptujem slučajnega na,selstva je svoje narodno čutje celo javno za izgled postavljati čelo imel.
Kot takega narodno - slovenskega značajstva možema bi jima v prvi vrsti toliko za kolikor mogoče razširjanje slovenskega čutja in jezika, kolikor za iztrebljenje nem-škutarijo goječih tako imenovanih kazin po vsi doslednosti mar biti moralo. Nego to se ravno narobe zadrži. V Ptujem, mestu zdoljno-štajarskega slovenskega prebivalstva je dolgo let že nemškutarsko kazino komaj životariti v stanu bilo in letošnjega leta moralo bi bilo spodobno se k pogrebu nesti, s čemur bi bilo pokopano gnjezdo, v katerem so se nemškutarčki v Ptujem gojiti in vtrjevati .prilično priliko imeli, in narodna čitalnica onega mesta bi bila na krepkejše noge stopiti mogočost zadobiti vtegnila.
Ampak dr. Ploj in dr. Gregorič sta tako zovana mladoslovenca, s čemur hočem reči , da jima ni nič mar , če tudi svet in vse slovanstvo pogine, da le ona na razvalinah svojo liberalnost prepevati še trdno podlago najti moreta, kajti ta dr. Gregorič je že več let nemčursk dopisun židovske Slovence na zelju pozobati hoteče „Neue freie Presse“ za krajcarjev voljo, ki se plačujejo od.vrste za dobro spoznanega poslanega in tiskanega gradiva. Ker sta toraj človeka podpisanega značajstva, se jima je škoda zdelo, ako je slavno nemškutarsko kazino iz Ptujega zginiti prisiljeno in iz svoje liberalnosti in vnetja za slovansko reč' sta se za nemčursko kazino po vsi svoji moči potezati blagovoljno trudila, tako da se jima je posrečilo, ohraniti nemčursko kazino mestu slovanskega prebivalstva, za kar jima bo gotovo mati Slovenija na vse večne čase hvaležna biti dobro vtemeljeni vzrok imela.
Nego tako je! Od vzvišenega do smešnega je le en korak, od mladoslovenca do popolnega nemčurja le ena stopinja, čemur ta mladoslovenski bivši in propadli državnozborski kandidat dr. Ploj najizgledniši dokaz -vsakemu biti sposobnost ima; temu dr. Gregoriču pa niti zameriti
pravice nimamo, da. zedinja lastnosti nemčurstva in mla-doslovenstva v svoji s trebuhom za kruhom dereči značaj-nosti. —
In za to tako pri občinstvu smehljivost zbujajoče značajstvo se naši slavni policiji niti zmeniti ne poljubi, med tem ko je vselej ponočni, večerni, jutranji in dnevni čas — pripravljena konfiscirati tega „Brenceljna“, če se ji le količkaj nevaren zdeti predrznost ima, — kar pa nikdar nikomur in noben koli čas ne brani, da si ga vsak naročiti sme, kedarkoli, za kolikor časa koli in kamorkoli se mu to poljubiti na misel pride.
kuharca.
No, sej sem že zdav-nej pravla, de to pucanje, to tiranje; ti bali in ti tejatri niso tako kar iz nič, to koŠta dnar. Kej pa bo ta žensk spoldrgej dobil kej‘, če ne zasluž na kakšno nenatirlih vižo ! Jest vem, de nobeden égmol ne bo svoj élrav tolk dal, de b’ se toko nosila, kakor se, če s' sama „auf der Seiten“, kakor pravjo, nič ne zasluž.
Jest sem zdej per en gospe, k’ so pa skor glih narobe to, kar so druge. Pucajo se scer, pa so toko voherni, de je že kar grdo. Tud gospod so en vohernik; desglih so ene sorte rešpehtar al ferboltar in s’ vedo še po stran kakšen krajcar perfer-boltvat — koker frava perbirtšoftat, vendar nimajo tiste navade, de b’ bli per ferajnih, ker se kej plačuje, al de b’ si cajtenga držal, samo nek mende v nemškem ali kranjskem kazin al čitalnic, — kaj jest vem — so zašri-ban, zato de hodjo cajtenge ke brat in tako peršparajo ene trideset goldinarjov na let, k’ bi jih mogli v kofegavs za kofe dat, če b’ votli cajtenge brat. Brat pa morjo, če «čjo vedet, koko gre svet naprej in de jih ljudje ne držč za felih neumnega. Za tisto narodno reč pa ne dajo nikol enga krajcarja,' desglih so s’ ta dinst, k’ ga imajo, koker Idje pravjo, peršmajhlal.
Frava so glih akorat tako voherni, koker gospod, no-benmotinstbat nič ne pervošjo in gledajo natank, kolk zraov kofeta denem v mlin, kder čem mlet. Taka voher-nija je res koker de b’ votla oba toko dolg žvet, dokler bo svet stal, jest ne vem, de more človk na dnar tako lakomen bit.
Pa en bindel-bandel so mogli frava in gospod venderle imet, zato k’ je večkrat kakšna baba na tihem gor Siknila, pa se je ž njim v čimer zaklenila; kder je odšla, so pa gospod peršli k frav in enkrat sem jih slišala prašat: „Po čem si dala?“ — „Po pet,“ so frava odgovoril, na kar so gospod rekli: „Dobro! Samo merkej, de je gvišno.“ Kaj pa vse to pomen, nisem mogla izštedirat; ena barantija je že mogla bit.
Zdej pa že vem. K’ je bla tista frava Aristotlovka te dni pred rihto v proces zavolj petruga goljfivih dolgov, se je pokazal, de so tud naša frava per njih dnarje imel in še precéj velik, zato, k’ je strašne činže al vontrese plač-vala, dokler je kej dnarja imela. Zdej m’ je blo tud precej zustopljivo, kaj pomenta besed „po pet“, to je po pet goldinarjov na mesec od sto, al na let po 60 gld. od sto.
Rešpehtarjova
Jest.jim na vso moč pervošim, če so kej. zgubli per Ari-stotlovk, sej so na to vižo‘že drugih dost odrli, k’ imajo zmirej kej tisteh bekselnov v rokah.
K’, sem to zvedla, se m’ je pa od naše trave prov ferdrčsal. Če že moški s takem dnarjam vohrnujejo, ni toko za zamert; ženske pa., posebno take, kterih možje imajo dost zaslužka al psoldenge, b’ ne smele se pečat s tako vohmijo. Al je to kršansk?
Jest sem tud naš frav per en legnat, ki so otli enga familjenfotra rihti čez dat, k’ jim tistga bekselna ni mogel ob pravem cajt plačat, rekla: Vejo kaj, frava, sram nej jih bo! Če vočjo sami kej po stran zaslužit, nej pa kej delajo in ne leže cel dan na zof. Njih gospod so en ferboltar z veliko psoldengo, ža lohka žve, b’ tud fotru lahko kej dal, ki so tak revež, pa jim nič ne dajo, desglih imajo že svojga premoženja precej, če dnar za take činže ven dajo.“
„Veš kaj, Spela,“ so zarežal potem nad menoj, „ti se kimrej za-se, men nimaš nič zašafvat. De le tvoj Ion dobiš, pa bod cfridna, če ne, pa pejd.‘-‘
„Sej bom tud šla,“ sem rekla, „jest nočem, de b’ ldje za mnoj kazal, k’ grem na plač, in rekli; Vidiš jo no, to je pa od tistih kuharca, ki so per Aristotlovk tolk zgubli, k z dnarjam na tihem vahrnujejo. Vejo kaj k’tega sem jest že tud sita.“
Toko sem odgovorila in avfkindan je blo. Per takih umazancih je dinst težek, k’ jih ni nič sram. Gospod so ena mevža, preke takim, od kterih se kej troštajo, so toko ponižni, de s’ dajo po glav hodit, in perliznjen, de jih nič ni, de se jim kar med cedi iz ust; preke drugim pa ošabni in vofertni, koker njih frava preke ženskam njih glihe. Tak ldje pa niso nikjer perljubljen in tud njih tinstbot ne. Sami pa mislijo, Boh ve, koga so, pa niso nič, koker en kup — —
Pa dons predolg čenčam. Te ibljanske nobelj frave, k’ jih je per riht tolk blo, človeka vsga zmešajo. Povedat sem vam otla še eno belj intresant storjo, pa jo bom per-šparala za drug bart.
Sej se vsi še vidmo, kaj ne? Zdej je glih pet let preč, kar se poznamo, zato je moja majenga letaš vam še belj fletne storje pravt, koker lan. Zdrav bodite! Adijo!
iafarjev Dolfi.
To sem jim povedal tistim na Dunaji v državnem zboru, kaj ne? Kar penili so se jeze, ko sem jim take pravil, kakoršnih še nikoli sli-, šali niso. In kaj bi jim bil še povedal, če bi ne bili mama rekli : .„Veš, Dolfi, preveč jih ne smeš, moraš biti usmiljen ih premisliti, da ni vsak tako bistroumen in jih nima kmalu kdo toliko za uše'si, kakor moj sin. Le toliko jim povej, da se jim bo malo zabliskalo, kje imajo zdaj ministra iskati, namreč pri mehi, ponosni materi tvoji.“
Da, da, mati so vganili, ko so nekdaj prijateljici rekli, da se še ne ve, kaj tiči v meni. Saj ni vsak minister visoke ali trebušne postave, ampak bili so že tudi majhni, kakor jaz, ker jih ne jemljo po meri, kakor vojake; saj tudi nima vsak jasnega ali debelega glasu, ampak tudi škripajočega kakor podne duri, kedar je po leti suša. Saj pravim, nič se ne vč! Mama naj nakupijo na vsak način kave, stadkorja, piškotov in
enakih sladkarij, da bodo mogli tistim gospem in starim gospodičnam, ki jim bodo hodile gratulirat, daje njihov sin postal minister, male južnice napravljati.
To .so pa tudi strmeli pravnarji in stari Slovenci! Kakor po toči potonkam so jim visele 'glave doli, kar sapo jim je zaprl moj govor, tako da še „bravo!“ niso mogli klicati. Kaj bi še le bilo, ako bi bil jaz vse svoje rake-teljne zažgal, vse topove sprožil! Jaz mislim, da od vsih, od Hohenwarta — hahaha, kaj je Hohenwart proti meni! — do nemškega kmeta Bärnfeinda, — da od vsih teh bi zdaj ne bilo druzega kakor tu pa tam po kotih zbornice kaka kocinica ali cunja.
In kako lahko je to šlo! Dežman in nekteri drugi mojih nekdanjih profesorjev so mi spisali ta govor, jaz sem se ga iz glave naučil in — sam ne vem kako — govoril sem kakor škrat, da sem se čudil samemu sebi. Ko sem bil končal svojo pridigo, sem se podal v restavracijo tik zbornice in si namočil posušeno grlo; potem sem pa šel malo tje, kamor pravijo, da cesar tudi peš hodi. In tam je bilo, kjer šem slišal — sam skrit — pogovor trojih ustavovercev, Nemcev naše stranke.
„No, to se mora reči,“ pravi prvi, po nemški, se ve, ker olikan človek ne govori druzega jezika , „to se mora reči, da Hohenwart je govoril briljantno, premišljeno, izvrstno, govor njegov je bil eminenten.“ — „Da, da,“ pravi drugi, „bil je! In na naši strani govori za njim ta ž.......
Šafer.“— „Haha,“ se smeje tretji, „to je bilo kakor po topovem strelu pok z mehurjem ali z otročjo, puško! Kar sram me je.“
Jaz pa se ne morem dalje zdržati, marveč skočim, kakor sem bil, ven in pred-nje in jim zatrobim v obraz: „Kaj boste vi, ali ne veste, da mi je ta govor moj profesor Dežman sestavil in da so mi mama rekli, da mi ni treba več povedati?“
Kakor mokre miši so odšli, jaz pa tudi. Toda pri moji veri jaz jim bom že,uro navil in jim pokazal, da je 2krat 2 ~ 5, premalo jih je!
Novice iz Dunaja.
—	Ko je Šafarjev Dolfi po svojem izvrstnem govoru za verske, postave šel iz zbornice, ga je čakala zunaj velika druhal dunajskih krojačev, kteri so se drenjali krog njega. „Kaj hočete od mene? ali imate kako petecijo?“ jih nagovori vljudno. — „Ne, gospod,“ je odgovor iz tisu-Čerih ust, „prišli smo le vam pomerit minister ski frak. Kteremu izmed nas bo dovoljeno?“ — „No“, se smeje Dolfi zadovoljno, „če že mislite, da mi ga bo treba, naj mi ga pa eden izmed Vas pomeri, da ne bo treba mami ,za to skrbetil.“ .
—	Dr. Razlag je v državnem zboru govoril s takim Vspehom za verske postave, da po končanem govoru sam ni vedel, je li mladoslovenec, nemškutar ali ustavoverec; Še le ko je slišal ploskanje ustavovernih mladih Nemcev in nemškutarjev, mu je bfio zopet jasno, kaj da je, namreč — ustavoveren nemškutar in liberalec.
—	Med razlogi, ktere je'navedel dr. Razlag za to, da se tudi odgojevanje bogoslovcev v semeniščih izroči vodstvu vlade, je bil tudi ta: „Jaz vem iz lastne skuš-nj e, da so semenišča v slabih rokah, in da se bogoslovci malo prida uče. To se — povdarjam vnovič — vidi na meni, kajti tudi jaz sem bil bogoslovec.“ Toda ta stavek je govoril dr. Razlag tako tiho,' da ga nihče ni Slišal.
—	Naš Dežman je prav v zadregi na Dunaji. Ljubljančani in njegovi volUci zahtevajo od njega, da bi jim na vsak način prinesel iz Dunaja dolenjsko železnico v žepu. Dežman pa ne ve, kje bi si tako močen žep dal
napraviti, da bi se mu ne strgal. Ge je. ne prinese, bode krivi le krojači, kteri delajo preslabe žepe. — Za zdaj bo svojim dolenskim volilcem železnico še — dolžen ostal.
—	Po Hohenwartovem govoru si jeVošnjak precej naročil otroške hlače, ker so se mu njegove zdanje prevelike in preširoke zdele. Tudi je šel pri bukvarjih popra-ševat, kje se dobi abecednik politike, ker tudi on bi rad znal tako govoriti, kakor Hohenwart. „Gospodje,, mi smo še otroci,“ je rekel svojim tovarišem in — prav je rekel.
—	Dr. Suppppan je potem, ko je Šafarjev Dolfi končal svoj govor, prijel ga pod pazduho, peljal ga na Stran in rekel: „Dolfi, veš, med nama rečeno, bolje bi bilo za. nas in zá-te, ako bi bil molčal, kakor jaz. S Hohenwartom ni dobro češenj jesti. Kar je za naše konštitucijonelno društvo izvrstno, je za zbor državnopravnih poslancev na, Dunaji še dosti preslabo. Veš kaj, ostaniva pri ljubljanskih ustavovercih in rediva se pošteno. Ljubljančani niso še tako razvajeni, kakor Dunajčani.“
Slovenske šole.
Jožek je imel strica nemškutarja, oče njegov pa je bil Slovenec. Jožek pa je imel iti v šolo. Stric hoče, da gre v nemški, oče, da gre v slovenski oddelek. Zgodi se, kar oče želi.
Čez par mescev pride stric obiskat očeta in pravi pri tej priliki:
„Radoveden sem, kako Jožek napreduje v slovenskem oddelku. Jožek, ti moraš biti že jako kunšten. Tu je prsten vrč, skoči mi po vina, v gostilnico.“
„Dajte mi denarja,“ pravi Jožek.
„Haha,“ se smeja stric, „z denarjem gre lahko vsak po vino. To ni nobena „lcunšt,“ se nauči tudi v nemškem oddelku. Brez denarja mi ga prinesi, potem še le bom verjel, da so slovenke šole tako dobre, kakor Slovenci pravijo.“
Jožek vzame vrč (kruglo) in gre ž njim iz hiše, a kmalo se vrne in postavi vrč na mizo pred strica. Ta ga nastavi na usta in nagne, pa kmalo ga postavi nazaj na r mizo rekoč:
„Jožek ti si prinesel prazno posodo nazaj; iz te ne morem piti.“
„Iz prazne posode piti, to je Umetnost ali „kunšt“, odgovori Jožek zvito, „iz polne zna vsak, tudi če ni v nemške šole hodil.“
Stric se prime za nos in mrmra:
„Glej ga fanta! Slovenske šole vendar-le niso tako slabe, kakor sem jaz mislil.“
Pri državni policiji.
Meščan (vstopi). Ali sem prav prišel tu k gospodu Ahčinu?
Gospod Ahčin. Prav ste prišli. Kaj bi radi?
Meščan (se vsede). Črno kavo!
Gospod Ahčin. Kaj? Črno kavo? Ali ne veste, kje ste?	.	.
Meščan. Pač, dobro vem, pri policiji.
Gospod Ahčin. No? Pa zahtevate črne kave?
Meščan. Teste, gospod Ahčin, to je tako: Moja navada je, po kosilu pri črni kavi brati „Slovenca“. Ker ga pa zdaj v kavarni le redkokrat dobim v roke, sem sklenil hoditi k vam črno kavo pit, da bom zraven tudi „Slovenca“ bral, kterega drugje ni dobiti, ker ga vi tolikokrat pograbite. Toraj: črno kavo in potem „Slovenca.“
* -	Blagor Kranjcu!
V več krajih preti vsled slabe lanske letine pomanjkanje in lakota prebivalcem, skoro povsod jih nadlegujejo koze, ljudstvo nima zaslužka, dragina je velika, kupčija gre slabo, kmetovalstvo je že na prstenih nogah. Zadnji čas je toraj bil, da se je kaj storilo za ubozega Kranjca,
In storilo se je veliko, veliko več, kakor bi se bilo 'pričakovalo, kajti na Dunaji se sprejemajo nove verske postave in na Kranjskem — je katoliško-politično društvo v Ljubljani razpuščeno.
Zdaj je pa vse dobro in zamašena so usta tistim, ki pravijo, da vlada se ne briga za Slovence.
0 novinski (rekrutnj) postavi nekaj.
Državni zbor na Eiunaji je sklepal nedavno postavo o nabiranji novincev (rekrutov) za vojaščino in nek federalistični poslanec je pri tem izrekel svojo nado, da bo vlada pri razdeljenji števila novincev ozir jemala na število poslancev, kteri so se posameznim stanovam po deželah dovolili.
Kako bi bil vesel kranjski — in tudi slovenski kmet sploh, če bi vlada pri nabiranji novincev ozir jemala na poslance za državni zbor, ktere je dovolila n. pr. kranjskim kmet,iškim občinam!
Da bi se na priliko od kranjske dežele zahtevalo 2000 novincev, bi jih morali dati mesta in trgi 600 (Ljubljana sama 200), veliko posestvo 400 in kmetiške občine .1000, kajti mesta in trgi imajo 3, veliko posestvo 2 in kmetiške občine 5 poslancev v državnem zboru.
Kmetiške občine lahko spravijo svojih 1000 čvrstih fantov skup , morda tudi še mesta svojih 600, toda kje bo pa veliko posestvo, zlasti nemčursko | vzelo svojih 400 ? Bi bilo pač treba pri kmetih jih vzeti na posodo kakih 300, kajti „Brencelj“ pozna moški zarod velikega posestva kranjskega, kije tako raščen, da bi pri vojacih ne bil še za i,krompir vahtat“, kakor pravijo.
Skrivna misel nekegn poslanca „mladih.“
Tu berem: „V Ameriki so med tem, ko se volitve vršijo, vse gostilnice zaprte in se odpro še le, kadar so .volitve končane.“
Kako dobro za-me, da pri nas ni tega! Kajti če bi bile med tem ko so mene volili, gostilnice zaprte, Bog vč, bi bil jaz v državnem zboru ali ne! Morda bi bil voljen moj nasprotnik.
Zelo zmešane novice.
Vlada! je razpustila nemčursko konštitucijonalno društvo, ker se je preveč potezalo za pravice katoliške cerkve. — Katoliško politično društvo misli dr. Razlaga imenovati za častnega uda, ker se mu je s svojim govorom v državni zbornici neznano prikupil.
Mladoslovenski dnevnik „Laib. Tagblatt“ jako hvali Razlaga, Vošnjaka in druge nemškutarske poslance v državnem zboru. — Nemškutarski dnevnik „Slov. Narod“ je prav zadovoljen; s postopanjem mladoslovenskih poslancev: Safarjevega Dolfita, Supppana, Dežmana itd. —
. Safarjev Dolfi je neki dobil na Dunaji „Cotillon-Or-den“ I. reda. —
potuje po svetu.
„Doma ljudje mrjo“, pravi pregovor, „Brenceljna“ pa vkljub slabih časov ne mika še prav, preseliti se v krtovo deželo, tudi ne ve., če bi mu sv. Peter kar tebi nič meni nič odprl vrata do Olimpa; doli pa, kjer možički s kozjimi rožičM iz človeških nekdaj duš salame delajo in iz njihove kože korobače režejo, tje doli pa, se ve, si skoro ne upa, ker bi mu tako ravnanje z njegovim telesom najbrže ne teknilo prav dobro in bi utegnilo škodljivo biti njegovemu zdravju.
Iz tega namena je sklenil podati se na potovanje, in to še posebno zavoljo tega, ker je šinila enaka misel vsim višim glavam v možgane, ki so. jo tudi večidel že vresničili. Potoval je Sultan, Šah perzijski , cesar ruski, cesar pruski Bilje s svojim Bizmarkom, kralj laški, zdaj celo, naš presvitli cesar potuje; le „Brencelj“ se. je .še doma držal in s tem dajal vganjke vsim evropejskim in še drugim ministrom, kteri so se ga vedno nadjali, pa ga le ni bilo.
Vse druge mogočne, vzvišene in presvitle osebe imele so seboj veliko število spremstva, kar je pa na potovanju ne le napoti, ampak tudi še zelo drago. „Brencelj“ pa hoče potovajoč biti popolnoma sam svoj, ostati, kjer bi se mu zdelo, in obrniti se, kamorkoli bi ga mikalo. Tudi je vsak, ako je sam, v najbolj pošteni drušini, na ktero se sme popolnoma zanesti. Vse to je pripravilo „Brenceljna“. do sklepa,, da se napoti po svetu čisto sam. Priprave so kmalu gotove in nekega lepega jutra odfrči od doma.
„Kam najprej?“ praša samega sebe, ko se v zraku preletava in poskuša trdnost svojih perutnic. „Ej, kaj se bom dolgo premišljeval,“ pravi dalje sam sebi. „Proti Dunaji se bom spustil najprvo in se oglasil memolete pri nekterih poslancih in ministrih.“ .
Dunaj ni daleč, vsak kmalo in brez velikega truda tje pride, le,dr. Zarniku je bilo lansko leto spodletelo. Zato „Brencelj“ ni še popolnoma tri ure letel po zraku, ko mu nek neprijeten duh, po Židih (judih) gosta švin-delska soparica naznanja, da je nad Dunajem; lažnjivi dim , : ki se vzdiga iz tiskarnic nemško-liberalnih časnikov, mu hoče skoro sapo vzeti. Toraj se spusti iz višave in počije malo na zvoniku sv. Stefana, da bi se‘malo orientiral in potem lože našel svoje prijatelje, ktere se je bil namenil obiskati.
Bilo je proti enajsti uri dopoldne in iz gostilnic je puhtel prijeten duh kviško; „Brenceljnu“ so se jele sline cediti, ker še ni nič druzega vžil,,,ko da je zjutraj pri odhodu nekega nemškutarja malo pičil; pa mu ni bilo nič kaj dobro po takem zajtrku. „Bo treba pri kakem znancu potrkati, da bo dal kaj za zobe,“ si misli „Brencelj“ in se spomni svojega- prijatelja Stremajerja, ki je zdaj ravno minister in jako usmiljenega srca do lačnih, kar je spričal s tem, da je naši duhovščini natrosil prosa in res nekaj lačnih Šinkovcev privabil. K'temu toraj „Brencelj“ frči iz Štefanskega . zvonika doli in ker je ravno lična, hišna odprla okno, da spusti po ministerski ekscelenci po noči pokvarjeni zrak iz sobe in druzega vanjo, smukne noter in najde Stremajerja vsega zamišljenega pri nekih predlogah, ktere so mu, kakor še vidi, glavo belile.
Ko zagle;da „Brenceljna“, mu gre naproti.
„O servus, muha,“ ga nagovori, sem te že doglo, pričakoval. Pa ravno jarav- si prišelmi boš pri teh-le predlogah, ktere sestavljam za državni zbor, malo pomagal, ker vem, da včasih kako dobro vganeš. Tu sem sedi k meni!“	, ,
Dalje v prilogi.
Priloga „Brenceljnú“ št. 1-, 2. in 5.
. . „Ej, ej, počasi,tijpbi.-moj,“ .pa-pravi ^Brencelj1-1, ^„najprej ono, potem to! Kako pa. je kaj s tvojo kuhinjo in Metjor? Ali imaš morda kaj dobrega brinjevčka pri rokah?“ „Aha,“ se smeje Stremajer, „ževganem, kam to cika“. Pozvoni in kmalu prinese strežaj različnih sladkarij, mrzlega fazana • in > ravno tako , jerebičico , nekoliko ostrig in butehjo šampanjca na mizo.
,',Ne zameri,“ reče na to Stremajer, „zdaj so slabi zaslužki,“ človek tudi nima boljšega pri rokah. Če se ti zljubi, kar sezi po teh bornih stvaricah, jaz bom natočil šampanjca, Če ti .ni...preslab.', boljšega vina zdaj ni dobiti.“
•., „No,, no*; bo že,“ pravi, ,,Brencelj“, „saj prijatelji med sabo niso tako. izbirljivi in natančni. Za tem seže po lepo dišečem fazanu, mu odtrga nogo in jo jame glodati. Med glodanjem pa nagovori zopet svojega prijatelja in ga praša:
„Imaš mnogo opraviti, ne res?“; ž „Čez glavo ! Le poglej: tam-le tisti kup papirja. Veš,' kaj je vse to?“
„Hm! morda prošnje duhovnikov za tvoje groše. Haha!.To sipa lepo udel!“:- -
,,Je-li da! O, mi pri ministerstvu tudi sem ter tje kako vganemo, ne samo -vi drugi, ki ne - živite toliko od davkov dežel ,; kolikor od lastnega zaslužka. G, tudi pri nks se najde sem ter tje. kak tič.-.^ Toda vgani, kaj je ona skladovnica popisanega papirja !“
„Morda načrti za nov davek?“
„Kaj še! S tem se peča De Pretiš, saj ga poznaš, ne ?“ „•Kaj bi ga ne, moža z veliko denarno mošnjo, ki pa nima dna in je zmiraj prazna.“
- „Nisem mislil, da tako dobro poznaš denarnega ministra. Oni kup papirja pa je vse kaj druzega, namreč načrt za nove verske postave. Pa mi ne gre nič prav izpod rok, mi noče. prav ratati in za to sem prav vesel, da si ti prišel. Dovoli, da. ti med tem , ko ti tolažiš svoj želodec, berem nekaj poglavitnih stavkov.“
„Ne, ne, prosim! Rajši počaki, da sem gotov, ker se bojim, daibi mi tvoji načrti ne pregnali veselja do teh-le boljših predmetov, ki se dajo lože prebavati.“
„Bom pa malo počakal,“ pravi Stremajer, ; in, ko je „Brencelj“ potisnil krožnik in kozarec od sebe, prične minister brati svoje načrte, pri vsakem odstavku prašajoč svojega poslušalca, so mu li všeč taki paragrafi?
„IzVrštni,“ Odgovarja „Brencelj“, „povem ti, prav taki so, kakor bi jih bil jaz sam izmislil. Samo nekaj mi. pri tem ni všeč ?“
„Kaj li?“ vpraša Stremajer radoveden.
„Pogreša se pri začetku ali pri koncu pristavek: „Te postavevso veljavne za avstrijsko-ogrske dežele, iz-vzemši vse dežele unkraj Litave, takraj pa češko, Moravsko, gorenje^ in spodnje Avstrijsko, Slezijo, Kranjsko, Ko-rbško, Štajarsko, Primorsko, Goriško, Solnograško in Tirolsko“., Ta pristavek se m}-potreben zdi, morda si ga pozabil, ali pa le pride?“
: „Oho, - stoj!“ zarenči ■ Stremajer, „meni se zdi, kakor bi se ti hotel ž mano in mojimi verskimi načrti norca delati. Že dolgo sem minister, imam toraj toliko bistrega uma, da to vganem. Varuj se, jaz sem minister in minister ne sme trpeti, da bi se kdo norčeval ž njim. Dobro, da gre ravno De Pretiš sem. Te mii bom predstavil“.
V istem' trenutku vstopi denarni minister: De Pretiš; MO zagleda „BreUceljna,“-se mu skremži obraz do smehljanja, stopi k njemm mu poda roko in reče:
„A, me veseli!' Kako je kaj po slovenskik deželah? Saj si pr ¡frčal od tod, ne?“
f „Hvala za vprašanje! Prav dobro bi bilo, samo de-harja imamo preveč.“ •
„A, aj.“ pravi De Pretiš in si naredi opazko v svoj robec, kar menda pomeni povišanje davkov, pa „Brencelj,“ vganivši njegov dobrovoljen namen, hitro nadaljuje:
„Denarja imamo preveč, namreč v dolgeh na poslopjih in posestvih vknjiženega in za davke potrošenega.“
:..-„A, tako, sem že mislil,“ pravi De Pretiš in odveže zopet vozel v robcu. „No: kake kaj mislijo ljudje o meni-denarnem ministru ?V
,,I)a je denarni minister v Avstriji čisto odveč, popolnoma peto kolo pri, vozu: Naj ti to po domača razjasnim. Jáz imam na priliko posestvo, ktero mi več ven, kot noter nese, tako da v moji blagajnici ni nikdar nobenega krajcarja. Čemu mi bo potem blagajnik ?“,
„Zato/,1 se sinejo De Pretiš; „da vleče plačo,ene?“ „Ej,. kako si me hitro razumil! Vidi se ti da res si bil- koj od kraja odločen že za ministra. Toda nazaj k blagajniku ali mojemu denarnemu ministru. Če jaz nimam ničesar, čemu mi bo- on? Dolgove znam tudi sam delati.“ ,7.„Pa vendar ne za 80 milijonov, kakor jaz,“ se smehlja De Pretiš zadovoljno in pristavi potem: „Veš kaj, „Brencelj,“ pustimo diplomatične razgovore in napravimo „tarok“ med tremi; morda pride čez kaj časa še Glašer ali-pa Ungar,, potem bomo štirje. Toda visoko ne gremo, to rečem naprej, kupčija po tem vražjevem dunajskem polomu ne nese.“
„Brencelj“ se • strinja - s tem predlogom, Stremajer pokliče smodek in šampanjca in tako se vsedejo vsi trije za mizo.
;.„Jaz imam „škisa,:! ti deliš, De Pretiš,“; pravi Stemajer.
„Ali gremo tudi s „kontra?“ vpraša'„Brencelj“?
„Se vé da, se ve,“ pravi De Pretiš, „opozicija mora
biti.“
Igra se toraj začne in „Brencelj“ ima strašansko srečo, da je De Pretiš, kmalo suh, Stremajer pa pokaže zadnji petak.
Na to pravi „Brencelj,“ ko vidi, da ni več dosti dobiti, od ministrov:	.
„Veš kaj. De Pretiš, nehajmo! Na upanje ne igram, ti si tako vedno v denarnih stiskah in državni zbor bi ti morda ne privolil izvanredne. priklade za „tarok-“ Za danes imam že dosti, kar šem dobil, zdaj si bom z vajnim denarjem malo mesto ogledal. Se priporočim ! I Hvala za zabavo, zajtrk in denar! Z Bogom!“
Po teh besedah se vzdigne „Brencelj“ od tal in frči. skozi okno, kjer je' noter prišel. Pod sabo pa, kaj za-‘ gleda? Nikogar druzega, kakor Vošnjaka, svojega naj-večega prijatelja, kteri se plazi okoli ministerske palače in se ozira po oknih, kakor zaljubljenec, ki čaka, da se mu bo na kakem oknu pokazalo ljubice čarobno obličje. „Brencelj“ se spusti doli in ga nagovori:
„Glej ga no: Jožeta, česa pa ti tukaj'iščeš; Malo prestrašen,, kakar .zasačen deček pri medu, se' ozre in odgovori s prisiljenim smehom:
„Sem se šel malo vedrit., Je bila viharna seja in človek postane zabuhel, kakor po pustnem večeru. Kaj je pa tebe sem prignalo, „Brencelj?“
„Popotujem, sem se pa malo pri svojem prijatelju Stremajerju mudil.“
„Srečna muha, da tako lahko prideš do ministrov,“ pravi Jože z; zdihljejemin se ozre skrivaj po oknu, iz kte-rega je bil ravnokar „Brencelj-“ prifrčal. „Kaj pa dela minister? Ali ni nič po meni prašal ?“ ,	. .	■
[ „Ne, da hi jaz vedel. Čemu pa bi tudi prašal po tebi,
Jožo?“; V-V % ■ m	M - '• - <.
Dr. Vošnjak zdihne, a ne odgovori ničesar, zato nadaljuje.„Brencelj“:	,	.	;	.	. ..
, „Ali bi rad pobral kako drobtinico, ki lété pri ministrih od mize? Kako mastno službico? Morda križec ali zvezdico ? Morda celó, kakor moj prijatelj dr. Kljunač, naslov: dvomi svetovalec? Ne mara bi sam rad nekoliko časa se vsedel na ministerski sedež, le toliko, se vé, da bi videl, alije sedež mehek ali trd.“
Dr. Vošnjak stisne „Brenceljnu“ roko in pravi tužno: „Je vendar eden, ki razume moje bolečine! Hvala ti, „Brencelj.“ Če si kaj znan z ministri, sproži besedo o meni, kedar boš zopet obiskal kterega.“
„Žal mi je, da mi to ne bo mogoče, akoravnp bi iz srca rad govoril za-te. Toda zdaj se bom napotil naravnost proti Berolinu, me je stari Bilje na večerjo povabil in me bo čakal ž njo.“
„Škoda, da odfrčiš tako kmalo, sicer bi te peljal v naš klub peterih glasov, tam bi našel še kakega znanca.“ „O že vem, sem že slišal o vašem klubu. No, kako napreduje? Ali bo svet že kmalo prekucnjen?“
„Ne gre nič kaj! Pregovor pravi, da prerok ne velja v svoji domovini, toda, pri moji veri, tukaj še manj veljamo, nihče se nas ne boji, ljudje se nam celo posmehujejo in nas imenujejo „divjake.“ Doma nas vendar še kdo posluša, tukaj pa nihče. Veš, „Brencelj,“ prav žavtova je.“ „Se ve, če je človek, kakor ti, Jože, prišel po nemškutarjih v državni zbor.“
„Ej, to nič ne de, jaz sem v tej reči jezuit; ne pra-šam, kako sem prišel sem, da sem letu. Toda, kaj mi tudi to pomaga? Desetak, kterega na dan dobivam, skoro lahko popolnoma zapravim.“
„I bi šepa pridružil klubu federalistov ali konserva-tistov, potem bi vas bilo več in bi tudi več veljali.“ -- „Kaj bi pa to meni koristilo ? Kdo bi se potem brigal za-me? Meniš, da mislim biti svoje žive dni zdravnik v posilni delalnici ljubljanski? One, Jože sili više, razumiš?“ „Aha, taka je? Ti bi toraj rad splezal na ramah ljudstva do kake pomenljive službe, n. pr. dvorni zdravniški svetovalec, če že kaj boljega ne.“ v
Zopet stisne dr. Vošnjak „Brenceljnu“ roko in reče: „Ti me popolnoma razumiš. Saj veš, ljudstvu se mora kaditi, da nastane velik dim, potem — no, saj veš, za dimom se lahko kaj počenja, kar ljudem ni treba videti. Haha!— Z Bogom, „Brencelj,“ nesi Bizmarku, če ga kaj vidiš, moje občudovanje.“
S tem spusti „Brenceljnovo“ roko in gre svojo pot, „Brencelj“ pa se vzdigne kviško in se zasuče proti Berolinu. Pruski veter, ki vleče iz Dunaja proti Berolinu, se mu zdi za potovanje zelo vgoden.
Kako je prišel v Berolin in kaj je tam videl in slišal, ter kako se mu je godilo, — vse to bo poročal natanko prihodnjič.
(Dalje sledi.)
Vtisk in zapopadek dr. Razlagovega govora o verskih postavah v državnem zboru.
(Slovnično sklanjanja.).
Razlag razlaga Razlagu Razlaga po Razlagu (in) z Razlagom.
V državni zbornici.
Ko je bil Šafarjev Dolfi končal svoj govor, ga pokliče Dežman na stran in ga praša tiho: „Poglej, poglej, Dolfi, ali ni to tisti govor, kterega sem ti bil sestavil za pustni torek? Morda si se zmotil in ga vteknil v tisti frak, ki si ga dal si narediti za državni zbor! Meni se vse tako zdi. Poglej, poglej.!“
Pri preiskavi za nove davke.
Posestnik. Jaz se pritožim zoper to, da ste mi delavca računih le po 80 kr. na dan.
Komisar. Saj ga lahko dobite za ta denar in tudi več ne plačate!
Posestnik. Prosim, kje ga bom dobil? Sodite po samem sebi. Vi imate najmanj po 5 gld. na dan in vendar — nič ne delate. Jaz stavim, da mi ne greste mlatit, orat ali kosit, če vam dam en cel goldinar.
Komisar. To ne gre!
Posestnik. No, glejte! Kedar ne bom mogel dobiti mlatičev po 80 kr. na dan, se bom oglasil pri vas, gospodje, v pisarnici, saj imate čas, in potem mi boste šli mlatit od štirih zjutraj do devetih zvečer — za 80 kraje.
(Se priporoča kmetom za posnemanje.)
V'
Čudno — bolj čudno — najbolj čudno.
čudno jo, če človek — namesto po nogah — po rokah hodi.
Bolj čudno je, če hodi po glavi.
Najbolj čudno pa je, Če glasuje poslanec, kterega so Slovenci volili, v stvareh, ki se tičejo njegovih volilcev, z nemškutarji ali ustavoverci.
Nova zakonska postava.
A.	Kaj se ti zdi, kaj misliš o novi postavi zarad zakonov, ktero je skoval odsek državnega zbora?
B.	Hm! Ko sem jo bral, sem si mislil, da v tem odseku sede sami taki poslanci, ki bi se radi znebili svojih žen. P? ‘
Pred nebeškimi vrati.
Sv. Peter. Kdo trka?-Tujec. Slovenec.
Sv. Peter. Mlado- ali staroslovenec?
Tujec. Mladoslovenec. Ali mi boste odprli?
Sv. Peter. Nek paragraf naše postave veli: Blagov revnim na duhu, ker njihovo je nebeško kraljestvo. Toraj le noter, mladoslovenec!
Vremensko.
Pravijo, kedar žabe regljajo, potem gre kmalo dež. —
Ko je Šafarjev Dolfi v državnem zboru govoril, se je tudi sploh mislilo, da tudi to nekaj pomeni. In glejte, res! Kmalo po Dolfovem govoru je v Ljubljani — sneg padel.
Modrost.
Dr. Jože Suppppan dozdaj še ni odprl svojih modrih ust v državnem zboru na Dunaji, Zato ga Dolfi, ponosen na svoj slavni govor, praša: „Jože, zakaj pa ti ne govoriš? Ali morda nič ne veš? Glej, kako mene slave!“ A dr. Suppppan, vedno moder, odgovori: „Veš, Dolfi, meni se zdi bolj prijetno, tiho sedeti v hladni in prijetni senci nii-nisterstva. Tudi so ljudje na svetu, kteri se prav modri vidijo, dokler ne spregovore. Vidiš, Dolfi, zato pa jaz molčim.“
i\a železnici.
A.	Vi ste tako bogat mož in vendar se vozite v III. redu. Zakaj li?
B.	Za-to, ker na tej železnici ni IV. reda.
Neverjetna novica.
Kakor se šliši, se mislijo poslanci dr. Razlag, Vošnjak, Pfeifer in Nabrgoj, brž ko pridejo iz Dunaja nazaj, vpisati v nemčursko ljubljansko konstitucijonelno društvo.
Naj bere vsak!
S temi številkami je nastopil „Brencelj" svoje VI. leto. Pet let je toraj že minulo, kar ta muha nadleguje Slovence, nemškutarje in druge nerodne ljudi. Mnogo je že prestal, brezštevilne so sitnosti in zadrege, ktere ga zavirajo, na eni strani ostro policijsko oko, na drugi sitnosti, ktere ima zavoljo tega, ker mora podobe na Dunaji naročati; na tretji strani pa je veliko, veliko število naročnikov, toraj prijateljev njegovih, kteri zaostajajo z naročnino in s tem spr avljajo „Brenceljna" v denarne zadrege. List je drag, mora biti plačan, kadar izide, in denar je, kakor je pokazala nedavno pravda Aristotelovke, v Ljubljani drag• Toraj more „Brencelj" le potem redno izhajati, če vsi naročniki njegovi redno plačujejo.
Dg bi ..Brencelj" ne bil po naravi že dobrovoljna muha in ne imel veselja, greniti življenje nasprotnikom našim, ter pikati take, kteri to zaslužijo, davno bi bil že zmrznil, - kakor so zmrnili „Pavliha,“ „Juri s pušo“ in „Sršeni.“ Zato se pa tudi nadja od vsakega pravega Slovenca in prijatelja naroda našega tim veče podpore, ker je zdaj edini slovenski zab avljivi in šaljivi list.:
Vsak, komur je všeč, naj ga ne naroči le sam, ampak priporoča tudi drugim, in to tem	bolj, ker	res	malo velja, namreč:
le	3 gold.	—	kr.	za celo leto,	ali	24	številk,
le	1 „	50	„	za pol ft	»	¡§1	jf
in	le	— „	80	„	za četrt ..	„	6
tf
»
Tisti gg. naročniki, ki so že bili opominjani po „listnicah,“ da bi poslali zaostalo naročnino, se s tem prosijo zadnjikrat, da bi storili svojo dolžnost, sicer bi bil „Brencelj“ primoran, prihodnjič jih tir j ati javno v listu in po imenu. Ge bi pa to nič ne pomagalo, potem -— je nova postava o malenkostih (Baga-tellverfahren) za „Brenceljna" kakor nalašč. Toliko denarja ne more zgubiti, kolikor ga ima pri zanikrnih naročnikih. Ge ne gre z lepo, bo pa sodnijska šiba pela.
Prihodnje Številke 4., 5. in 6. pridejo čez kakih 14 dni na svitlo, potem smo pa v redu in „B re n c el j“ bo zamogel zopet r e dno, t. j. po dvakrat na mesec iz h a j a ti.
„Brencelj,“
po pravici nadležna muha.
Mimister De Pretiš in Dolenjec.
Pri ministru.
Dolenjec. Grospod minister, jaz bi ponižno prosil, da bi mi nekoliko davka odpustili, ker mi je toča vse pobila in še ža več let škodo naredila. Minister De Pretiš. Kako? Da bi vam davek odpustil?. Saj je v knjigi vaše davkarije zapisano, da niste nič dolžni- na davkih.
Zakaj Dolenjec ni nič dolžan na davkih?
kaže.
(Kaj D obenj e c k temu pravi, si lahko vsak misli, ker misel gosp. Ahčin zdaj še ne konfiscira.
„Brencelj“ piše:
G o sp. J. V. v L. Hvala za poslano. Se bo vse porabilo, a za zdaj ni mogoče, ker ste se, kakor vidite, dve daljši povesti začeli. Mislim, da bomo porabili vse po vrsti. Skoro Vas zavidam zavoljo Vašega'1 humora. Dandanes so slabi časi, toraj prava dobra volja redka, kakor zlato.
Gospodu dopisniku iz M. Je bilo že odločeno za ta list, pa ker je „rešpebtarjova kuharca“ zdaj preveč „plavšala“ o Aristotelovki in njenih upnicah, je mogla prihraniti to zanimivo stvar za prihodnji list. Ga ima že v žebti. Da si mi zdravi
Gosp. J. M. v Z. K. Oba dopisa prejel, a podobe so drage, toraj morem le take naročevati, ki so vsakemu razumljive. Podoba pa, kakoršne bi bilo treba, da bi se vse, kar pišete, natanko videlo, bi veljala- kakih 24 gold. in bi vendar ne bila mikavna. Dogodba je sicer jako mikavna in vredna, da se razglasi, toda o sodnijskih osebah govoriti jo’jako sitno, sta gosp. Ahčin in Žabjek preblizo. Morda Vam bo vstreženo, ako se dopis v primerni resni obliki priobči v „Novicah“ ali ^Slovencu“. Prosim odgovora.
Več gospodom, ki, so n ar o čn i n o poslali iri želč odgovora. ,,Brencelj“ nima toliko časa, da bi bil v stanu vsakemu dati pismen odgovor. De tistemu more odgovoriti, pri kterem se mu nebhodno potrebno' zdi. Rdor; ne dobi odgovbra, naj bo brez skrbi: pri takem je vse v redu. .
KAzahAS.
Vkljub zadnjega občnega zbora se ku/pujejo delnice ('akcije) „narodne,tiskarne“
po 1 krajcarja a. v.
in kuponi teh delnic, tudi Če so že' Zapadli, po 8 kr. funt, ■dusiravno so zadnji figo vredni.
Kdor hoče toraj hitro priti k denarju, naj se oglasi, pri
„Brencelj nu“.
NB. Ta ponudba velja le tako dolgo, dokler v „narodni tiskarni izhaja, „Slov. Narodi1
Odgovorni vrednik in izdajatelj Jakob Alešovec.
H


JJ
i2 m
u
je se nekoliko na prodaj. Dobiva se po pošti po
30 lu?.
Kdor ga želi, naj se brž oglasi za-nj.
„Brencelj.“
PP* Današnje .1 številke so se poslale vsim naročnikom, tudi tistim, ki naročnine za letošnji tečaj še niso poslali; ravno tako nekterim znanim domoljubom. Rdor ne misli „Brenceljna“ dalje prejemati in plačati, naj ga pošlje nazaj, ker zastonj ga ne moremo nikomur pošiljati. Kdor ga pa obdrži, se s tem zaveže, da ga bo tudi plačal.
Opravnistvo „Brenceljna.“
Tisk Blaznikov v Ljubljani.