Posebna Mala 97. štev. V Ljublfani, pondeljek 25. aprila 1921. '•^na plačana v gotevlnl. ]0£@ Velja v Ljubljani in po pošti: «ilo leto . K 3S0-— POi leta . . . „ 180 — tetri leta . . „ 00-— *a mesce . . „ 80 — Za Ameriko: * ^ ' 8 dolar, k“M„Ka 1Jolslj, 2 doiarja /jM/, == '"Hit.. d «ai Botiijajo niu... »o nakaznici. Za inozemstvo: celo leto . K 480-— Pol ‘tla. „ 210 — tetri leta . „ 120--- ta mesec , „ 40 — Oglas. se zaračuna)« po porabijenem proštom in s:cer 1 mm visok ter 55 mtn širok prosto: za enkrat 2 K za veCkrsr corssi. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu zrrj*1,™ štev. 8. Telefon štev. 44. ”_lj_______________ r<:r-.irr»Y >!m* u Izhaja vsak dan zjutraj. Posemezna številka velja 1*60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. -------------------- Rokopisi se ne vračajo. ——.............-.. O ireiiesfno gospodarstvo s saupa-Rim denarjem* — Peklenski načrt potapljajočih se iedeesarjev. Da sprevidite, da je bruhanje ,,Jutra“ le nesramen brezvesten volilni manever, Vam naznanja podpisano načelstvo, da so Vam vse Vaše vloge vsak cas na razpolago. Pridite in dvignite denar, da se prepričate. Smo vzdržali naval pretekli teden, bomo ga tudi ta teden. Načelstvo Jugoslov. kreditnega zavoda, r. z. z o. z. v Ljubljani. Že nekaj tednov sem so se raznašale. govorice o nerednostih in zlorabah, da celo o poneverjenju pri »Jugoslovanskem kreditnem zavo-d“«v Ljubljani. Ni se moglo dognati od kod vse to izvira. Ljudje so postajali nemirni in nakrat se je pričel naval na »Jugoslovanski kreditni zavod«. Vložniki so pričeli dvigati svoje vloge In tekom preteklega tedna je Izplača! zavod nad 2,000 000 K. Ko so ljudje videli, da ni nobene nevarnosti za njihov denar, so potihnile govorice. Ker so pa prišli dvigat denar posamezniki, ki so prezentirali kar po 4 do 5. do celo po 7 hranilnih knjižic je bilo oči-vidno. da se vrši sistematičen dobro pripravljen napad, da bi se spravilo »Jugosl. kreditni zavod v Plačilne zadrege. Kljub gonji se to ni zgodilo in se ne bo. ker stoji »Jugosl. kreditni zavod« na bolj trdnih nogah kot pa marsikatera banka, Ker se načrt spraviti »Jugosl. kreditni zavod« v plačilne zadrege ni posrečil, priobčilo je včeraj »Jutro« infamen članek zoper g. Peska in »Jugosl. kreditni zavod«, Pravi, da je porabil g. Pesek zase in za svoje prijatelje in za Narodno-socijalno stranko skoraj ves denar „ Jugosl, kredit, zavoda, za katerega ni nobenega kritja in jamstva. Ves članek »Jutra« je od konca do kraja ziagan in bo imelo »Jutro« kaj kmalu priliko, da dokaže resničnost pred sodiščem. »Jutro« piše, da je odredilo koncem marca trgovsko sodišče oblastveno revizijo zadruge in da so rezultati te revizije uničujoči. Sedaj je že koncem aprila in če bi bili ti rezultati res tako uničujoči, bi bilo trgovsko sodišče že gotovo storilo svojo dolžnost. Doslej pa še se ni ! ničesar zgodilo in se tudi ne bo, ker ni povoda in vzroka. Razumemo sedaj zakaj so gotovi ljudje trosili žc tedne vznemirljive vesti in razumemo sedaj, zakaj se je organiziral naval vlagateljev ter hotelo spraviti zavod v plačilno zadrego. Če bi sc jim bil pred enim tednom posrečil načrt, bi bil danes zavod zaprt. g. Pesek pa bi bil v preiskovalnem zaporu. To so hoteli doseči, pa se jim ni posrečilo. In zakaj so hoteli to doseči? »Jutro« piše samo, da je g. Pesek steber Nar socij. stranke. In ta steber so hoteli omajati ali celo podreti, da bi se zrušila stranka, ki jim že rase čez glavo. Pred volitvami v konstituanto, so raznesli vest, da se je NSS prodala »Irnpeksu« ter zvezala s klerikalci. Tudi to »bombo« so vrgli še le lik pred volitvami, da so oplašili napredne volilce. Izkazalo se je, da je bila vest povsem neosnovana in le zgolj volilni manever, nečeden volilni manever. In za sedaj so pripravili slično bombo, ki so jo spustili tudi še le tik pred ^ volitvami. Zakaj niso storili tega že vsaj pred enim tednom, saj so imeli članek — kakor smo včeraj zvedeli iz zanesljivega vira — spisan in pripravljen že pred 10 dnevi. Zakaj ga niso objavili tedaj?! Mislil^ so, da bo naval na zavod itak Uničil Peska in zavod, pa se ni posrečilo. Pribbčili pa so ta pamilet Preračunano v nedeljo tik pred vo-1'tvarni, misleč da v ponedeljek ne lz*de »Jugoslavija« temveč šc le v ;°rek kakor po navadi in tedaj bo ; za uspeh volitev itak že pre- pozno. Pa so se tudi tu vračunali. | Volilci bodo še pravočasno zvedeli resnico in bo ta nesramen volilni manever JDS več škodoval kakor pa NSS. Je že tako na svetu, da kdor drugemu jamo koplje navadno sam v njo pade. In zakaj hočejo Jedeesarji ugonobiti baš Peska? Še pred enim letom, da še pred par meseci so mu obetali vse mogoče, mu ponujali milijone kron, ponujali mandat in namigovali celo o dosegi minister-skega stolčka če postane »Jugoslavija« jedeesarska. Ce jim je bil g. Pesek prej toliko dober, toliko pošten, toliko vreden in toliko zmožen, ni mogoče, da bi bil sedaj kar naenkrat ničvreden lopov, ker ni hotel dati dnevnika »Jugoslavije« na razpolago korupciji in prepotcnci gotove klike. Ker je ostal g. Pesek, značajen, neodvisen, so sklenili, da ugonobe na vsak način »Jugoslavijo« in njega. Pred dobrim mesecem se je po dolgem prizadevanju posrečilo »J11-trovcem«. da so povzročili krizo v uredništvu »Jugoslavije«. Dvema urednikoma »Jugoslavije« so obljubili mastnejše plače, da sta izstopila in pristopila k njim. Ker še to ni spravilo »Jugoslavije« v zadrego, so z intrigo dosegli, da so telefonisti »Jugoslavije« kar naenkrat pustili službo. Dobili smo druge. Torej tudi ta načrt se je ponesrečil. Med tom časom pa so pripravljali naskok na Jugosl. kreditni zavod misleč, da se jim s tem posreči podreti »steber NSS.« Nahujskali so liberalno »Zvezo slov. zadrug«, katere revizor je g. Miško Reicher. da ■ je hotela v zvezi z »Zadružno zvezo« vložiti na deželno kot trgovsko so-! dišče neko vlogo zoper »Jugosl. kreditni zavod.« Ker pa »Zadružna zveza« ni hotela podpirati infatnlje liberalcev, se je ponesrečil tudi ta načrt. Ker je »Jugosl. kreditni zavod zadruga ter ni včlanjen pri nobeni zadružni zvezi — kakor tudi Ljudska posojilnica v Ljubljani m Splošno kreditno društvo i. dr. niso — je neposredno pod državnim nadzorstvom, to se pravi, da izvršuje zakonito revizijo deželno kot trgovsko sodišče. Gotovi kliki se je posrečilo, da jc poverilo dež. kot trgovsko sodišče običajno revizijo baš revizorju liberalne »Zveze slov. zadrug« dičue-mu g. Mišku Reicherju. Kako je opravljal in opravil ta svoj uradni posel, poročamo na drugem mestu. Navedbe »Jutra« o rezultatih te revizije so potvorjene In neresnične. Ampak recimo, da bi bilo res, da je porabil g. Pesek od denarja »Jugosl. kreditnega zavoda« 4 milijone kron za svoja podjetja, ima g. Pesek štiri do petkrat več premoženja, da ie vsaka izguba sploh izključena. G. Pesek je lastnik velike Lasnikove hiše v Ljubljani, popolnoma moderno urejene tiskarne, ima 2 knjigoveznici in še veliko posestvo na Štajerskem. Danes se ceni premoženje g. Peska na 15 do 20 milijonov kron, ne vračunši vrednosti dnevnika »Jugoslavije«, za katerega mu neki jedeesarski konsorcij ponuja celo 10 milijonov kron. Če bi bilo torej res, da ima g. Pesek 4 milijone kron dolga, bi ne bilo to nič hudega. Ogabno in ostudno pa je vznemirjati ljudi v nečedne volilne manevre s ta-j (dni hujskanjem. I NatboSišl dokaz neresničnosti »Jutrovega« članka pa je dejstvo, da kljub navalu »Jugoslovanski kreditni zavod ni prišel v plačilno zadrego temveč je vse vloge vsakemu takoj brez odpovedi Izplačal in jih tudi vedno bo. Ker ima »Jugosl. kreditni zavod« dovolj razpoložljivih sredstev in dovolj rezerve, ga tudi hujskanje »Jutrovske« klike ne bo spravilo v plačilno zadrego. Nismo hoteli razkrivati liberalcev lumparij na gospodarskem polju tor ljudi vznemirjati, ampak pri takih infamijah se neha vsaka obzirnost. »Jutro« se sicer nekako sramežljivo opravičuje, češ da je bilo izzvano, a čitatelji naj sami presodijo, kdo je izzival. Liberalna bankokratska klika je podobna tatu, ki beži ter kliče »Prirnte ga, primte ga«, da bi odvrnila pozornost od sebe. Mestna hranilnica ljubljanska ima čez 200 milljonv hranilnih vlog, a izposojenih ima na hipoteke le 19 milijonov pri svojem kreditnem društvu vojnega posojila žalostnega spomina pa je 28 milijonov. Vse ostale težke milijone pa imata Ljubljanska kreditna banka in Jadranska banka, da z njim! kšeftarita. Imata ta ogromen kredit po smešno niški 3 m pol % meri, svojim kliientom pa zaračunavata s stroški in provizijami po 10—18%. Ko v bližnji bodočnosti ne bodo imeli liberalni bankokrati več absolutne večine na magistratu in ko bo novi obč. svet ustanovil v dobrobit mesta komunalno banko, bodeta morali Ljubljanska kreditna iu Jadranska banka vrniti težke milijone, kar bo vsekakor zelo težko 111 uso-depolno za gotove IjtfUi. Da se to prepreči jc treba z vsemi, tudi najbolj gnusnimi sredstvi ubiti najbolj nevarno stranko t. j. Nar. socialistično ter ji uničiti vsaj enega kandidata »steber«, g. Peska. Da bodo dividende gotovih bank in tantjeme ravnateljstev in upravnih svetnikov višje, je nujna potreba za povečanje poslov ogromnega denarja mestne hranilnice, in če tega ne bo, bo profit manjši. Za dosego čim večjega profita bankokratov pa je vsako, tudi najpodlcjše sredstvo dobro. Saj namen posvečuje sredstva. Ko se je stavil v bivšem obč. svetu predlog, da se naj ustanovi komunalna banka, so bili samoobsebi-umeviio vsi liberalci zoper. Kaj njim dobrobit mesta, da le cveto bančni posli, kjer vlečejo oni svoje dividende in tantjeme. — Da bi bile te še večje, je zahteval dr. Triler od mestne hranilnice, da naj zniža obrestno mero za vloge od 3% na 2%, da bi imela banka ogromno posojilo ce- lo po 2 in pol %. Ubogim služkinjam, revnim uradnikom in delavcem pa, ki imajo svoje prihranke v mestui hranilnici so hoteli bogati po denarju hlepeči bankokrati odjesti 1% letnih obresti. To je tak škandal, da se je uprl tej nameri celo upravni svet hranilnice, in je radi tega dr. Triler užaljen izstopil. Gospodarstvo pri Jadranski banki pa m tako. da že tri ista niso mogli sestaviti niti bilance. Dejstvo Je, da nimajo bilance niti za leto 1918 in seve tudi za vsa poznejša leta ne. Tu bi bilo na mestu nadzorstvo in revizija! O gospodarstvu »Jadranske banke« bi se dale napisati cele knjige, pa šc kakšne. £a danes navedimo le en slučai. Sestavil se je i* zastopnikov vseh pol. strank »Naroden odbor«, ki podpira Slovence na Koroškem In v Primorju. Ta odbor ima več milijonov vloženih na tekoči račun pri Jadranski banki v Ljubljani. Naročil za izplačila po nalogu Nar. odbora pa Jadranska banka že par mesecev sploh ni izvršila, niti ni hotela oz. mogla dati obračuna. Ker je to postal /e naroden in državen škandal, je bil primoran predsednik dež. vlade g. Raltič dati Jadranski banki 4 (štiri) milijone krou pod zaporo, dokler lie položi obračuna tekočega računa Nar. odbora. To je škandal, da zavod kšeftarl z denarjem, ki je namenjen za na-rodno-obrambne namene, ki je namenjen za lajšanje gorja teptanih bratov in sester. — Pa kaj so brezsrčnim bankokratom solze preganjanih bratov in trpinčenih sester! To je v resnici brezvestno gospodarstvo z zaupanim denarjem. Seve o tem gospodarstvu »Jutro«, ki živi od milosti in podpor ravno-Istili bankokratov, ne bo pisalo. Ce pa se najde človek, ki se noče pridružiti taki druhali. ter podpfrati njihovih mahinacij, ga hočejo uničiti. Napuh gotove bankokratske klike je postal zadnje čase že neznosen. Kdor ne parira, ga nahrulijo »kuž!« in če vseeno ne parira, ga skušaio uničiti. Praprotnik-Zerjav in njiju klika so si osvojili in podredili v gospodarstvu malodane že celo Slovenijo. Ko so pa iztegnili roko v svojem pohlepu. da si podjarmijo tudi našo kulturo, so morali kapitulirati. Baš tako bo tudi njili politična inoč jutri dobila občuten poraz. Vsi na bojišče, vsi ua volišče, da stremo pohlepnemu lažiliberalnemu zmaju glavo. NSS in druge stranke. Jutri se bo na voliščih odločila usoda bele L]uM]ane, Celja, Maribora bi Ptuja; odločilo se bo, kdo bo odslej gospodaril v mestni občinski upravi Razne stranke nastopalo in razvijajo svoj komunalni program. Vaj programi so lepi in čuda, saj se razglašajo tik pred volitvami in imajo namen, pridobivati pristaše. Toda minuli so časi, ko se je volilstvo dalo ujeti samo na lepe volilne programe. Danes ne premotijo votilcev samo sladke besede komunalnega programa, ampak kritično presodi tudi stranko, ki ta program zastopa. Volileu mora biti prevsem podana garancija, da bo stranka tudi IZVEDLA SVOJ PROGRAM. Poleg drugih strank, se udeležuje volilnega boja tudi Narodno socljalistlčaa stranka. Kaj je Narodno socijalisMčna stranka? Zastopnica delavnega ljudstva, zastopnica one večine jugoslovanskega naroda, ki je še danes ostal brez vsakih pravic. Jugoslovansko de-lavn® ljudstvo ic s krvjo, trpljenjem In z nadčloveškim samo-zatajevanjem položilo najtrdnejše teane-je jugoslovanski državi Predvsem delavno ljudstvo ima glavno zaslugo, da je naš narod politično in gospodarsko osamosvojen tujega jarma, Delavno ljudstvo je mislilo, »1 n-nwTMim««Mrt m—b—— da bo s politično in gospodarsko svobodo prišla tudi SOCIJALNA ENAKOPRAVNOST! Teda kako smo se varali! Na vodilna državna mesta so se vrinili absolutisti hi rcakokjaaarci; meščanska in velcagrarmt buržoaeiju hoče OROPATI LJUDSTVO VSEH PRAVIC. Prve besede nimajo danes pri nas pošteni in delavni ljudje, ampak bankokrati* verižniki, špokulantje in izvozničarji. Ljudstvo naj gara od zore do mraka za nenasitne žepe pasameznikov, d očim naj večina naroda živi najtežje življenje vsakodnevne borbo za vsakdanji kruh. TEMU SE MORA NAPRAVITI KONEC! I11 konec bo napravilo temu neznosnemu soetjalnemu stanju nactionalno delavstvo. Duševni in manuelni proletarijnt se Je politično organiziral, da stre hidro, ki pije kr] ubogemu ljudstvu, da pomede a onimi laži-državnotvornimi elementi, ki pod svojo kapitalistično-demagogičro krinko irpropeščajo narod in državo. Pod najtežjimi razmerami vladajočega reakcij onarstva so se pošteni, delavni ljudje, ki nimajo ljubezni do naroda in države samo na jeziku, odločili, da ustanove Narodno socialistično stranko. Stranka se i< z neverjetno energijo razvijala in širila tako, da je po komaj dveletnem obstoju združila v svoje vrste ogromne množica prebujenega duševnega in ročnega delavstva. Vse kar pošteno misli, se je priključilo NSS, tako ročni delavci, javni In privatni nameščenci, no Izvzemši delavno trgovstvo ta obrtništvo, ki nič manj ne trpi pod pezo današnjega velekapmfističiiegai gospodarstva, kot drugi stanovil Svoj program smo si začrtali na osnovah NARODNEGA SOCIJAL1ZMA. ki Ima srvoj vzgeld na Češkem. Odločujoča! prednost moramo dati narodnemu s očija-lizinu, ki je teše! iz naših razmer, Iz naša zemlje ta ljudstva in je zametoval vse laži-taternacljanale Dunaja, Berlina in Moskve, ki so s plačanimi agitatorji zavajate v nesrečo naše deiavno ljudstvo. Naš klic id bil, Je in bo; NAŠEMU LJUDSTVU NAJPRVO KRUHA NA NAŠI ZEMLJI, ker kaj ml pomaga večno poudarjanje svetovne solidarnosti proletarijata, (ki je sploh' ni), ko je pa našemu človeku odjedal tulec najboljše kose kruha. Kakor so pogubna stremljenja buržoaznih strank po internacionalni organizaciji kapitala, tako s» pogubna delavnemu ljudstvu internacij )-nalna socialistična hotenja, ker oboje uprcn pašča našo samostojnost, oboje vabi tujcu na našo zemljo. UREDIMO SI SAMI SVOJO LASTNO }, HIŠO In srečna bo naša bodočnost. Na pomoč od zunaj se ne zanašajmo, ker je še nikdar nismo bili deležni m je ne bomo! Pod temi okolnostmi In z označenimi načeli se je ustanovila Narodno secijaitstiS-»a stranka, ki je po svoji sestavi danes edina resnična zastopnica narodne zavednega Jugoslovanskega proletarca. Brea vsakega dvema zastopa pa NSS tudi tak komunalen program, ki je v korist neposedu. jočili* zatiranih in brezpravnih, Souijak« &lrtm 2. S.------------------- to obče pravičen komunalni program, zastopa samo lahko stranka, ki je Izšla a trpečega ljudstva, pozna njegove potrebe Ji zahteve in ni nobene nevarnosti, da bi kdaj zatajila proglašena načela. Taka stranka Je gotovo samo Narodno socijalističnal Kaka ie z drugimi strankami, ki nast> pa?o pri občinskih volitvah? JDS ALI LIBERALCI SO kapitalistična in veleagrarna stranka. In-teros bank in delničarjev jim ie Haijprvo pri srcu, hlastanje po denarju naivišji ideal. Vsa njihova državnotvornost se zrcali v tem, da s pomočjo državnih inštitucij podpirajo svoja strankarska podjetja in se tem umetnim potom vzdržujejo na vladi, ld je protajudska. Agrarni program so zatajili m ga prodali Muslimanom 2A VF.C KOT ENO MILIJARDO KRON, da bodo veleposestniki begi neupravičeno dobiti državni denar za zemljo, kj je Ust kmetova Z denarjem so si kupili svojo borno večino v Beogradu! Ali je to moralno bi ali je to pravično razpolaganje z denarjem, id je last ljudstva? Za politične kupčije ne smejo biti nikdar odprte državne blagcjse Da bi dobiti sredstva za svoje neupravičene politične kupčije so demokratje v •tvezi z radikalci v Beogradu predpisali OGROMNE DAVKE TRGOVCEM IN OBRTNIKOM. Cisto prav Je, da se obremene veleit-vozaičarjj in vojni dob tik Mii. Vendar tl niso z noviuii davki obremenjeni, ker jih Je ščita« kapitalistična vlada. Obremenjena le z novimi visokimi davščinami predvsem naša mata trgovina In mala obrt. Zato so slovenski demokratje dobro Čutili, da so v Beograd« s podpisom novih davščin NAPRAVILI VELIKO ŠKODO NAŠI TRGOVINI IN OBRTI, d« bi se oprali pred volile!, so v Ljubljani priredili shod, kjer so protestirali preti tistim davkom, katera so sami predpisali. Ali morete doživeti še večje zvodništvo v slovenski politiki! Najprvo predpiše« davke, potoni pa protestiram proti njim? Kdo še saupa taki neiskreni hinavski politiki? Dom »kratje oclroma liberalci so Imeli Sr Ljubljani CEZ 38 LET OBČINSKO UPRAVO V SVOJIH ROKAH. Kaj so napravili iz Ljubljane I Brez dvoma ie danes Ljubljana eno Izmed najbolj naaetiiarjcaih jugoslovanskih prestollc. Vsak Izgovor liberalcev je ničev, ker so se droga mesta, pod Istimi razmerami krt Ljubljana, razvila v krasna mesta z različnimi velekoristnhni komunalnimi napravami. JUS IN KOMUNALNI PROGRAM. Danes In ta šele po 30 letih so se demokratje spomnili, da hi bilo dobro napraviti komunalni program. Zakaj ga do danes niso Imeli? Zakrni »o do danes gospodarili na ljubljanskem magistratu nesmotre-no m brez programa? JDS komunalni pr>-grana je prazna obljuba, na katero nihče nič več ne da. To kar danes demokratje v »vajam programu oznanjujejo, bi lahko že ■davnai Izvršili! Od JDS si mestno prebivalstvo ne obeta ničesar več ne v Llubljatil In tndl ne v Celjo, Maribora in Ptuju. V volilni boj so posegli tudi SOCIJALN1 DEMOKRATJE. Slovenski volilci ne bodo volHl v oto-Btaskl svet internacijonalcov ta nemškutarjev, ki so samo Iz mržnje do Slovencev vstopili k socijalntai demokratom. Toliko manj, ker so soctjalnl demokratje s svojim Izdajstvom sploh Izgubiti pravico zastopati delavno ljudstvo. Njihov voditelj Tone Kristan Je vstopil v službo kapitalistov, da bo služfl vsako leto težke milijone kot sekvester Fridrtchovih veleposestev za svoj lastni žep. Socljalao demokratični voditelj je izdal delavsko stvar In absolutno ne moremo več verjeti stranki) z vodstvom, k| je ▼ odvisnosti kapitalizma In kj ima — pesebno na Štajerskem — v Svojem taboru zagrizene nemškutarje. Komunisti kandidiraj® v občinski svet pod firmo DELAVSKO - KMEČKE REPUBLIKANSKE LISTE. Komunisti hočejo še naprej zavajati delavstvo v nesrečo In še naprej propagirati program, ki absolutno ni izvedljiv. Da komunistični program ni Izvedljiv, dokazuje Rusija, kjer je delavstvo v veliko večji bedi, kot v vsaki drugi kapitalistični drla vi. V Rusiji ne vlada čisti sodjalizem, i gmpak vešala ta svinčenke azljatskih čet, ki so v službi rdeče vojske. Komunizem le j Bgladt! pot flabsbužamvm na OgTsko. Ko- I muaizem se je Izkazal kot neizvršljiv v Nemčiji, Italiji ta povsod, kjer se je sploh pokazal. Ce niso prišle nikjer na svetu do .veljave komunistične teorije, kako naj bodo potem pri nas edmo odrešilna za delavno Sodstvo! Pozabiti ne smemo, da se Pti nas na komunizmom večkrat skrivajo tudi tentnj olementl, katerih odlnl namen Je, Savzratiti v državi zmede, da bi potem kot na Ogrskem lahko prišel v našo državo komaj osvobojeno domovino ta ali oni član habsburške dinastije in da bi zavladala najhujša reakcija. KLERIKALCI AU SLS. sl še tudi vedn® upa nastopati med mestnim velilstvom. Neizpodbitno je, da je Kre-gar-feteletova doba Ljubljani neizmerno škodovala. Noben volUec si zato ne bo želel, da bi prišla v občinskem svetu do veljave stranka, ki Je vedno ravnala proti ta- Včerajšnji shod NSS v Mestnem domu je bil sijajna manifestacija za stranko narodnih socijalistov. Dvorana nabito polna, tako polna, da niti »Jutrov« poročevalec ni mogel več notri in bo vsled tega najbrže podal zlagano poročilo o polprazni dvorani. Somišljeniki so stali na hodniku ker dvorana ni mogla obseči vseh zborovalcev. Shod je otvoril tov. Juvan, ki je pozdravil vse zborovalce in nato. podal besedo nositelju nar. soc. kandidatne liste tov. dr. Tone Jamarju, katerega so zborovalci pozdravili z nepopisnim navdušenjem. Dr. Jamar je izvaja! med drugim: Mogoče bi se komu zdelo čudno, da se je ravno stan. kateremu pripadam. pridružil stranki, ki zastopa telesnega in duševnega delavca in se postavil v bojno vrsto za njegove pravice. Toda če pomislimo, da Je ravno zdravnik oni, ki Ima priliko spoznati vso mizerijo delavskega stanu, da je ravno praktičnemu zdravniku dana prilika opazovati, v kakih slabih razmerah se nahajalo njegovi pazlenti-delavcl. tedaj se ne bo nikdo čudil, da so med prvimi zastopniki zdravniškega stanu, ki so stopili v vrste stranke, ki se bori za boljšo bodočnost gmotno slabejše stoječega razreda in mu hoče pomagati do bolfše bodočnosti — gospodarski enakopravnosti, ki hoče ustvariti zdravo jedro in krepak naraščal našemu narodu. Umevno bo vsakomur, da je bilo narodno čutečemu zdravniku, kateremu ie blagor svojega naroda predvsem na srcu. nemogoče pristopiti k soc. demokratom. ki smatrajo svojo narodnost za postransko stvar \n s tem direktno in indirektno Izdajajo narodne naše interese. Kakor hitro pa se je ustanovila stranka, ki zastopa interese delavskega stanu, ročnega in duševnega, ki nosi na svojem ščitu narodnost, tedaj ni obstojal nikak pomislek več in ravno zdravniki so prvi hiteli, da pomagajo po svojih močeh svojemu narodu. V NSS Jih ni gnalo sovraštvo do ostalih strank, ampak zadeve, da tukaj, v najožjem stiku s proletarijatom pomagajo najlažje tudi oni kategoriji ljudi, ki so potrebni največje pomoči. Ravno v občinski upravi pa Je najbolj hvaležno polje za zdravnika, ki hoče svojemu narodu pomagati, j Ce r>ogledate komunalne programe te ali one stranke, vidite, da vsi ležijo za tem. da se prebivalstvu olajšajo življenski pogoji In da se mu da tudi prilika, da bo lahko svojemu zdravju posvetilo večjo skrb, kakor dosedaj. Kot zdravnik moram ožigosati neugodne prehranjevalne razmere, sedanjo stanovanjsko mizerijo. pomanjkanje vsakega kopališča In sploh vsake prilike negovanja telesa, ki je tako potrebno za utrditev zdravja. Vse te točke, in rekel bi. da so to vsaj iz mojega stahšča glavne točke vsega komunalnega programa, se vendar tičejo predvsem delavca, obrtnika in uradnika. katerih življenje je bilo dosedaj otežkočeno in izpostavljeno raznim boleznim in prezgodnji oslabelosti vsled nezadostne prehrane In ostale preskrbe. Koliko pa so skrbele za to preskrbo vladajoče stranke. je jasno razvidno iz delovanja bivšega občinskega sveta. Pripomnim, da sem mnenja, da Je ravno ljubljanski občini najbolj škodovala strankarska nestrpnost, ke? drugače si skoraj ni mogoče razjasniti, da je zaostala za javno zdravje tako važna regulacija Ljubljanice, ustanovitev centralne klavnice, mestne pekarne in redno odprtega kopališča. Posebno regulacija Ljubljanice ni v škodo samo ljubljanskemu občinstvu, temveč tudi vsej širši okolici, ki jo okužuje vsled te nered-nosti in nedelavnosti dosedanjega občinskega sveta zloglasna ljubljanska megla. Cenjeni zborovalci 1 V svojem ln v Imenu vseh ostalih kandidatov NSS vam obljubljam. In svojo besedo sem do danes še vedno držal, da bomo delovali z vsemi svojimi močmi na odpjavo vseh teh ne-. teresom mestnega prebivalstva. Z zadnjim strašilom črne lntcrnacijonale, ki se pojavlja med nami, bo mestno volilstvo brez dvoma pomedlo! Sušteršičeva doba se ne povrne več! Garancije za uspešno Izvedbo dobrega komunalnega programa dajo edinole Narodno socijallstična slranka, kot stranka čis Ib rok In zastopnica nacljonalnega duševnega ln manuclnega delavnega ljudstva, lq tvori večino ljubljanskega prebivalstva! dostatknv in v korist ljubljanskega prebivalstva, katerega večina tvori ravno telesno in delavno ljudstvo. S tern borno dosegli, da bo izginila do sedaj med ljubljanskim prebivalstvom vladajoča nezadovoljnost, da postane ljubljansko prebivalstvo zadovoljen. narodnozaveden in zanesljiv član naše mlade države. Kdor gre za temi cilji — bo volil narodno socijalistično. — Za svoja izvajanja je žel dr. Jamar burno odobravanje, ki ga je moral preds. shoda prekiniti s tem. da je podal besedo tov. Tavčarju, ki so ga zborovalci tudi pozdravili z velikim navdušenjem. Tov. Tavčar je podrobno razložil naš komunalni program, ki je v glavnih črtah obsežen v našem volilnem oklicu in vsled tega njegova referata ne priobčujemo. Za svoja izvajanja je žel viharno odobravanje. K koncu govora tov. Tavčarja je pričel g. Zorga, ki se je tudi udeležil našega shoda, razdeljevati med svojo bližnjo okolico nekake letake. Vsled tega je nastal mal incident, ki pa je bil takoj poravnan. Tov. preds. je nato oprostil tov. Urbančiča, ki je bil nujno zadržan, nakar je podal besedo tov. Pesku, ki ga je vse navzoče občinstvo burno pozdravilo. Med drugim je izvajal: Po dvajsetih letih zopet stopam v javno življenje. Kot mlad dijak sem stal kot govornik na odru. ko smo bili boj na naši severni meji, v Mariboru proti nemški invaziji. Takrat so poskušali Nemci In nemčurjl razbijati naše shode a naš slovenski delavec se je znal obraniti nemškega nasilja. Pokazal je svoj slovenski znak in nemčurji so ga pustili pri miru. Obnašali so se bolj lojalno kot se obnaša danes marsikak volilni agitator. Nato govornik v kratkih črtah poda zgodovino Nar. soc.-stranke, nakar preide k infamnim napadom včerajšnjega »Jutra« na »Jugoslov. kred. zavod« in njegovo osebo. Vem, da je navzočih tudi nekaj pristašev JDS in pred njimi izjavljam. da je ves današnji napad »Jutra« in »JDS« stranke infamna laž, za katero bo moralo »Jutro« dajati pred sodiščem odgovor. Dolgo že so se trudili JDSarji. da bi kupili »Jugoslavijo« in ponujali so mi težke milijone zanjo. Toda. jaz nisem hotel podpirati korupcije in se nisem vdal njihovim mamljivim ponudbam. Zato so hoteli uničiti »Jugoslavijo«. Razbili so uredništvo »Jugoslavije«, iztrgali iz nje dva vodilna urednika, toda njihova nakana se jim ni posrečila. Mirno lahko trdim, da »Jugoslavija« vkljub temu ni postala slabša, temveč boljša. (Klici: Tako je!) Ko so nasprotniki NSS uvideli, da jim to ni koristilo, so napadli »Jugosl. kred. zavod«, katerega preds. sem slučajno jaz, da bi tako z oblatenjem enega kandidata NSS naši stranki kolikor mogoče škodovali. Izjavljam pred pričami, da »Jutro« laže, infamno laže in da je njegovo današnje poročilo le navaden volilni trik. volilni manever. Redna, za vse zadruge predpisana | državna revizija sc je vršila koncem inarca. Zakaj je »Jutro« čakalo s svojimi objavami do kratko pred volitvami. Zato ker ve. da je potrebno samo nekaj dni, da se očitno pribije lažnjivost njegovih trditev. Stranka, ki se oprijema takih gnusnih sredstev, da bi se rešila pred občo ljudsko nevoljo, taka stranka je na robu propada. Vprašanje je. zakaj se JDS oprl-Jemlje tako obupnih sredstev. Za one. ki imajo vpogled tudi za kulise je odgovor lahek. Gre za mestno hranilnico — za denar in samo za denar jim gre! (Klici: Tako ie. Buren aplavz.) Mestna hranilnica ima 200 milijonov in to je obratni kapital Jadranske ln Ljublj. kred. banke. In ker Ima občinski svet ljubljanski v upravi mestne hranilnice ljubljanske odločilen glas in zato se jim gre. Ne zato, da bi se lahko borili za bla-gobit ljubljanskega prebivalstva, temveč za kapital Mestna hranilnica. za obratni kapital Jadranske ln Ljubljanske kred. banke gre danes JDS v boj. V ostalem, kar se ne tiče dlrek-Ino njihovih žepov pa velja zanje dr. Tavčarjev znani izrek: »Bog ga je dal. Rog ga bo vzel«, ki ga je izrekel ob priliki visokega snega. In kar velja za sneg, velja za blato, za tlake itd., itd. ln ker so se dosedanji občinski gospodarji tako zvesto držali tega načela, bomo hvala Bogu kmalu rekli: Bog jih ie dal. vrag jih bo vzel. Nato govori še tov. Rupnik, ki povdarja vzajemnost socijalnih vprašanj z vsemi ostalimi socijalisti- Po dolgem obotavljanju je vlada vendarle razpisala občinske volitve v Sloveniji. Ljubljana voli občinsko zastopstvo v torek, dne 26. aprila. Volilci! Odločiti se Vam bo, kdo naj Vas zastopa v ljubljanskem občinskem svetu. Ali naj vlada na mestnem magistratu še naprej meščanska buržoazija. ali naj prevzame vodstvo komunalne politike zastopstvo. ki je izšlo iz večine ljubljanskega prebivalstva, iz srede nepo-sedujočih slojev? lzbera ne bo težka! Mestno gospodarstvo je zavoženo. Kapitalistična večina, ki je gospodovala v Ljubljani preko trideset let. je stvorila iz mesta dolgo vas, brez vsakih najnujnejših komunalnih naprav! Namesto, da bi prednjačila, zaostaja Ljubljana za vsemi večjimi jugoslovanskimi mesti! Dosedanja mestna uprava ni pokazala nobenega smisla za organizacijo ljubljanskega trga. Konsument je na milost in nemilost izročen raznim navijalcem cen. prekupcem in špekulantom. Dokaz: ljubljanski trg z zelenjavo in drugimi poljskimi pridelki. Večni dražitvi mesa bi se le s centralno klavnico napravilo konec. Tako je pa mestna uprava popolnoma puščala v nemar ustanovitev centralne klavnice in s tem podpirala izvozničarstvo, da je služilo milijone na škodo ljubljanskega konsu-menta. Primerneje se jim je zdelo zadnja leta dovažati led iz Koroške, ki je stal ogromne stotisočake. kakor na za ta denar postaviti hladilnico. ki bi omogočila shranjevanje in higijenično prodajo mesa. Preskrba ljubljanskega mesta z mlekom je slaba in nezadostna, ker nimamo mestne mlekarne. Cene kruhu se poljubno lahko zvišujejo, ker ie mestna uprava odpravila mestno pekarno, ki bi bila moderno urejcua. lahko uspešen regulator cen kruhu in to v korist konsumenta. Ceste so v skrajno slabem stanju. Da je tozadevno mestna uprava veliko zagrešila ne spravi s sveta dejstvo, da se šele tik pred volitvami po Ljubljani prepeljava cestni valjar. Novi občinski svet bo moral zastaviti vse sile. da se po možnosti takoj izpopolni mestno kanalizačno omrežje, izpelje električna cestna železnica na periferije mesta, regulira Ljubljanico in popravi ter razširi zanemarjene mestne nasade. Električno razsvetljavo imamo in Jo nimamo! Izmed prvih nalog novega občinskega sveta bo, perskrbeti mesto z električno razsvetljavo. Mestna plinarna izkazuje milijonski deficit in ne bo odveč preiskati, v koliko ga je zagrešilo slabo gospodarstvo! Mestni vodovod je nujne razširjave potreben. Navadno deluje samo ena scsalka in lahko se zgodi, da smo lepega dne brez vode! Ljubljansko prebivalstvo najbolj trpi vsled stanovanjske mizerije. Briga za stanovanjsko vprašanje gotovo zadeva komunalno upravo. Od-pomoč je nujno potrebna! Stanovanjski urad spada v kompetenco mestne občine! Obdavčiti je nezazidane stavbne parcele: graditi hiše: onemogočiti vsako stavbno špekulacijo. Socijalno skrbstvo, v kolikor spada v delokrog občine, je dosedanja kapitalistična uprava naravnost bagatelizirala. Ni čuda! Kdai je še imel posedujoči razred smisel za trpeče ljudstvo! Z ubožnim zakladom KOMUNALNI PROGRAM NARODNO - SOCIJALISTlCNE STRANKE V CELJU. Kandidati, katere je postavila na svojo kandidatno listo za mesto Celje Narodno-socljalistična stranka, se bodo v občinskem svetu ravnali čnimi strankami. Zato je vsako sovražno nastopanje med socijalistl samimi le na škodo našim skupnim težnjam in v veliko veselje kapitalistom. Naše misli je rodila poštenost in vsakdo kdor je pošten in zaveden narodno čuteč socijalist bo volil Nar. soc. stranko, bo vrgel svojo volilno krogljico v tretjo skrinjico. Ko se je poleglo ploskanje, se Je tov. Juvan zahvalil za nad vse pričakovanje obilno udeležbo in je shod zaključil. Shod je bil sijajna manifestacija za Narodno socijalistično misel, za Narodno socijalistično Ljubljano. se je brez vsakega načrta gospodarilo. Ubožnega katastra nirnajo na mestnem magistratu! Važen socljal-ni zavod, mestno zastavljalnico ie dosedanja liberalna večina hotela opustiti. Vsled pritiska iz vrst ubož-nega prebivalstva je nato svoj sklep prc’ " ■o,a. Ustavljeno je pa bilo poslovanje mestne zastavljalnice 8 mesecev in je pri tem izgubila občina več kot 150.000 kron. Lepo gospodarstvo! Za zdravstvo in javno higijeno je dosedaj slabo skrbljeno! Omenjamo samo brezplačno zdravlejnje. javna Kopališča, škandalozna stranišča in pobiranje smeti! V personalnih zadevah pri mestni občini bo potrebna korenita reme-dura. Nižje uslužbenstvo in uradni-štvo se je na korist višjega uradni-štva vedno zapostavljalo, tako pri napredovanju, kot pri odmeri prejemkov in draginjskih doklad. Službeno pragmatiko bo modernizirati. Kakšne so danes mestne finance v resnici nihče ne ve! Saj je bil Dopolni vpogled v mestne finance omogočen izključno le liberalni večini Za nas. kot socijalistično stranko vsekakor velja načelo, da mora vsako obdavčenje varovati neposedu-joči sloj. Plačujejo naj predvsem tisti. ki imajo največje koristi od mesta. Varovati in pospeševati pa moramo obrt in trgovino. Krivično je. da se danes ravno malo obrt in trgovino najbolj obdavčuje, dočim so veledobičkaji sorazmerno malenkostno obremenjeni. Smo za progre- i sivne davke na imetje in dohodke. Če hočenao izvesti razna komunalna podjetja, moramo ustanoviti komunalno banko. Večni izgovor za vsak koristen projekt, da denarja ni. bo gotovo odnadel pri umnem, umerjenem in uapredka željnem gospodarstvu. Omenili smo le nekatere izmed poglavitnih nalog ki si jih je stavila Narodno-secijalistična stranka za svoj program v bodočem občinskem svetu ljubljanskem. Naši zaupniškl zbori so že izdelali obširen, podroben program, katerega bo zastopala naša delegacija v ljubljanski 'občini. Naš sklep je delati in zopet delati v korist Ljubljane in to preko teoretiziranja in političnih spletk. Naš cilj je: smotreno socijalno gospodarstvol Vse. ki žive od dela svojih rok in uma. vse. ki čutilo krivičnost da-dašnjega velekapjtaJističnega gospodarstva. vse. ki hočefo pravice zatiranim in brezpravnim, kličemo v naše vrste! Glasujte za tiašc kandidate. ki so Izšli iz vrst neposedujo-čih slojev, ki zastopalo socijalistično smer gospodarstva, ki zastopalo Vas, večino ljubljanskih voliicev. Obrnite hrbet meščanskim ban-kokratom ki niso ln ne morejo biti zastopniki konsumenta. pomedite za vselej s klerikalno intcrnaciioiialo in obračunajte z onimi laži-sociialistič-niml strankami, lil zavajajo delavno ljudstvo z zmedenimi teorijam! v nesrečo. ali se pa udinjajo za lepe podkupnine službi kapitalizma. Če hočete, da bo Ljubljana res napredna in narodna, volite Narod-no-socliallstlčno stranko. Vsi kot en mož na volišče za naše kandidate in zmaga je gotova! NASA SKRINJICA JE TRETJA. Volilni odbor Narodno-socljalistična stranke. nemu glavarstvu, se mora zopet prepustiti mestnemu občinskemu svetu. Rudarska šola naj ostane v dosedanjih prostorih, za dijaški dora naj se pa preuredi šemalna vojašnica ali pa kako drugo mestno poslopje. Mestna občina vsled tega ne sme po sledečem programu: Šolski referat, katerega je deželna vlada P< J predsedstvom dr. Brejca odvzela mestni občini In ga dodelila okraj-- oddajati svojih poslopij — Oskrba mestnih revežev. Ustanovi naj se ta« koj mestna ubožnica, kjer se bodo reveži oskrbUevali z vsem. kar člo- VSI NA VOLIŠČE ZA NSSI Manifestacija za Nar. soc. stranko. Oklic ljubljanskim voliicem! Komunalni programi. vek potrebuje za življenje, vsako beračenje pa naj sc zatre. — Kanalizacija uiesta se mora čimpreje izpopolniti. — Stanovanjska beda. Prične naj se takoj z zidanjem delavskih hiš. Predvsem pa se mora postaviti širša stanovanjska komisija, ki bo sestojala iz vseh slojev. Ta stanovanjska komisija naj na podla-PTi zadnjega ljudskega štetja v mestu stanovanja pravično razdeli. — Razsvetljava. Napeljava elektrike iz fall ske elektrarne za ao se mora čim pr dovod. Vodovod se mora popraviti ro razširiti, na drugi strani pa se mota sleda ti na srnotreno uporabo vo. de. - Kurjava. Za revno prebivalstvo, ki nirpu 'Mstnih sredstev za nabavo drv. se mora določiti gotova let-fca količina kurilnih drv brezplačno iz mestnih gozdov. — Trg. Zahte Bolniška blagajna naj se decentralizira. VOLITI: VSI KANDIDATE NARODNO - SOC. STRANKE. KI BODO GOTOVO RESNIČNO SKRBE- II ZA BLAGOSTANJE OBČINSKIH PRFBIVALCEV. 'k PTUJSKIM VOLILCEM! Z razspisom volitev v občinske zastope preneha doba, ko so zamo- . rpln rplisko kotli- ! slučajno vladajoče stranke po eje izpeljati. - Vo- . v e rja ti upravo občinskih poslov h in občinskega gospodarstva možem, pri katerih se ni toliko upoštevala njihova zmožnost in nepristranost, kakor njihova strankarska pripadnost. Važnost upravnih občinskih poslov. kakor tudi pomembnost smo-trenejra občinskega gospodarstva pa varno da ustanovi mestna občina i zahtevata nujno, da upravljajo in lastno mesnico, ki naj bo v zvezi z mestno klavnico. Mestna občina naj »odpira producente poljskih pridelkov. da na ta način prepreči podra-ževanje po prekupčevalcih. — Sanacija mestnih dolgov. Mestna občila mora najti nove vire. iz katerih ; bo občina krila svoje tekoče izdatke. ; Občinske doklade naj se razdelijo v j progresivnem razmerju z dohodki j tako. da ne bo nihče preobložen. — Bolniška Nanajna naj se centralizira. VOLI 1E VSI KANDIDATE NARODNO . SOCIJALNE STRANKE, i KER Tl BODO RESNIČNO SKR- * BEL! ZA Rl AGOSTAN JE OBČINSKIH PREBIVALCEV. — NAŠA Skrinjica je druga. KOMUNALNI PROGRAM NARODNO - SOCIJAI1ST1ČNE STRANKE ZA OBČINO CELJE (OKOLICO). Kandidati, katere je postavila na svojo kandidatno listo za občino Celje (okolica) Narodno-socijaiistiČna stranka se bodo v občinskem svetu ravnali po sledečem programu: Vodovod se mora popraviti in Izpeljati ne samo po glavnih, temveč *ndi po stranskih ulicah in cestah. Razsvetljava, Napeljava elektrike iz fallske elektrarne za celjsko kotlino se mora čimpreje izpeljati. Kanalizacija se mora čimpreje izpeljati in izpopolniti. Savinia in Voglajna se morata regulirati, da se prepreči poplave. Ceste in nota se morajo popraviti Im napraviti most čez Voglajno med Gaberjem in Zavodno. Šolstvo. Zgraditi se mora higije-■ično in občinskim potrebam odgovarjajoče šolsko poslopje in ustanoviti državna obrtna šola v Gaberju. Oskrba revežev se mora urediti na ta način, da bodo isti oskrbljevani 7. vsem. kar Človek potrebuje za življenje. vsako beračenje pa naj se satre. Stanovanjska beda. Prične naj se takoj z zidanjem delavskih hiš. Postavi naj se širša stanovanjska komisija. ki bo sestojala iz vseh slojev In ki naj na podlagi pregleda stanovanj ista pravično razdeli. gospodariio v občini možje, katerim cbčinarji zaupajo in jim to zaupanje tudi svečano izkažejo s svobodno Izvolitvijo. Svesta si tega. stopa v volilni boj tudi »Narodno - socialistična stranka«. Svoj program, katerega glavne točke so naštete v naslednjih odstavkih. oa bo zamogla iidejstvlti stranka lo tedaj, ako dobi zadostno zastopstvo v mestnem svetu. Kot narodna stranka zahteva in hoče. da imej v jugoslovanskem Ptuju slovenski delavec, slovenski uradnik, trgovec in obrtnik pravico do kruha In službe. Tern naj se oddajo mestne službe. trgovski in obrtni prostori. Kot socialistična stranka ne priznava nlkakih privilegijev ali pred-oravic posameznim stanovom in slojem. temveč zahteva popolno enakopravnost. Pobiiala bo brezobzirno vsako kapitalistično izkoriščanio mani imovitih slojev. Zahtevala bo in skušala doseči, da bo prispeva! v kritje občinskih potrebščin vsak po svoji davčni in iniovinski moči. Temu dosledno naj plačuje mali obrtnik tn trgovec manjše občinske doklade, kapitalist pa večje, in sicer v progresivno višjSh odstotkih V zvezi s tem bo posvečala vso pažnjo sanaciji neugodnih mestnih financ. V tem pogledu se je v zadnji dobi mnogo zamudilo. Konsumentom v prilog predlagala bo poostritev tržne policije, da se na ta način onemogoči prekupčevalcem veriženje in pa znatno povišanje pristojbin za živali, ki se koljejo v mestni klavnici in so namenjene za izvoz, da se tako otežkočl izvažanje izvozničarjem. Skušala bo odpomočl stanovanjski bedi in nezdravim higijeničnim razmeram in zahtevala, da se čim-prej izvede gradnja delavskih stano-vanl kanalizacije in vodovoda. Kot. v resnici, državotvorna stranka bo čuvala in krepila v Ptuju državno misel in varnost. Naše geslo je: »Socijalna pravičnost, narodna zavednost In neupogljivost ter zvestoba ?n udanost do države. VOL1LCI! VOLITE MOŽE. KI VAM JIH PRIPOROČA »NAROD- Cmkarna. Obrat v cinkarni se | NO - SOCIJAL1STIČNA STRAN mora na zdravi gospodarski podlagi i KA«! NASA SKRINJICA JE DRU v polnem obsegu postaviti. GA! Uradna revizija »Jugoslovanskega kreditnega zavoda11, r. z. z o. z. v Ljubljani. Včerajšnje »Jutro« piše, da je deželno sodt£če postalo revizorja. Zavija pa to tako, da bi se mislilo, da poSflja dež- sodi-8če ie v izjemnih slučaja« revizorje zadrugam, ne pove pa, da je p« z3ko»u, ki še Veda® velja za Slovenijo, z dne 10. 1. 1903 drž. zak. St. 133 § 1 vsaka gospodarska zadruga dolžna podvreči sc reviziji. Nekatere Zadru k e so pri zadružniškiti zvezah, te revidira zveza sama, druge, ki niso pri nobeni zadružni zvozi, so neposredno pod državnim nadzorstvom ia tem pošljejo dež. kot trg»vsko sodišče uradno posebnega revteorja, ki ga določa od časa do časa. Koncem marca je prišel revidirat g. M. Rciciier. Njegova r«.-vi7,ija pa je bila očitno tak® pristranska, nepopolna, da je vložilo načelstvo in nadzorstvo zoper Sagovo revizije sledečo pritožbo: Ba ne bo beganja, objavljamo v originalu protest, ki ga je vložil »Jugoslovanski kreditni zavod« proti redni reviziji (ki ie preiferisana za vse zadruge): Kr. deželno kat tr»ovsko sodišče v Ljubijani. Gospod Miško Reicher, zadružen revizor v Ljubljani ie izvršil vsled odloka de-žuke kot trgovske sodnije v Ljubljani z dne 13. t. 1. &rm. 860. zadr. VI. 175 8 v dueli 29. 3. — 8. 4. revizijo pri »Jugoslovanskem kreditnem zavodu« r. z. o. z. V protest in prosimo za novo revizijo in to Iz sledečih razlogov: 1. CL Reicher pravi v svojem poročilu, da so prj ogledovanju prisostvovali predsednik zavoda g. A. Pesek, deloma člani predstojništev in vse uradništvo zadruge, Izkaz o obvestilih vsakega poediuega zadružnega činiteija centrale ozir. podružnic, da se mu ni preložil. To ni resi Dne 28. 3. ie prišel g. Reicher revidirat in je revidiral ves čas v pritličnih prostorih »Jug. kred. zavoda« v Volfovl ulic! št. 1. Podpisani predsednik g. A. Pesek je izrecno pripomnil, da je g. revizorju za even. pojasnila vsak čas na razpolago in da ga naj pokliče iz njegove pisarne v I. nadstr. iste hiSe. Tega g. revizor ni storil ki ie njegova trditev, da le prisostvoval predsednik g. A. Pesek pregledovanju, neresnična. Istotako je tudi neresnično, da so prisostvovali pregledu Člani predstodništva odnosno nadzorstva. Ob nastopu pregledovanja je predloži g. A. Pesek g. revizorju knjigo sejnih zapisnikov in ga opozoril na zapisnik skupne seje upravnega sveta, iti nadzorstva, ki se je vršila dne 2. 3. t. 1. pri katerih je predsednik obvestil člane upravnega nadzor. Litibljani in njegovih podrušteicah v Murski s stva o naznanjeni reviziji zadruge, kar je m Doljni Lendavi. ' razvidno iz dotičnega sejnega zapisnika Osspod Miško Reicher je v t<*j sveji i točka i, ki so ga podpisali vsi navzoči čla- reviztSj napravil poročilo, nopei katero s i ni Trditev g. revizorja, da se mu ni pred- Icih vlagamo [ ložil izkaz o obvestilih troedinega zadruž- nega činiteija za voda, ie tored tudi neresnična. 2. Ob nastopu revizije je g. Pesek Izročil ključ od tresorja, ki se nahaja v pritličju ravnatelja g. R. P. ter je v njegovi navzočnosti izrecno epomnil g. revizorja, da se mhajajo nekatere menice, dolžna pisma in listine v tresorju, a druge so shranjene v načelstveni sobi zavoda v I. nadstropju, ter ga prosil, da naj ga g. revizor opozori, da ob potrebi predloži tudi listine, ki so shranjene v I. nadstropju. Tega g. revizor ni storil, temveč v svojem poročdu kratkomalo graja, da manjkajo nekatere listine in da pri nekaterih posojilih ai men« ozir. dolžnih pisem. Iz tega razloga odklanja podpisano načelstvo in nadzorstvo revizijsko poročilo kot pristransko in nezadostno. 3. Po zakonu je predpisano, da revizor poda upravnemu svetu in nadzorstvu svoje poročilo pri skupni seji in skuša revizor event. pomanjkljivosti že na ta način odpraviti. G. Reich erju pa se lii zdelo vredno, da bi bil le količkaj stopil v stik z upravnim svetom in nadzorstvom »Jug. kred. zavoda«. Zadružni revizor mora glasom revizaj-skega zakon* z dne 10- 6- 1903- zadr. zak. št. 133 § 16. odstavek 3 in 4 ne le koristatl-rati pomanjkljivosti in nerednosti, temveč mora tudi poučiti (beiehrend eiuwlrken), da se ven. pomanjkljivosti takoj odpravijo. Tega pa g. revizor ni storlL 4. Po § 27 istega zakona je dolžnost revizorja, da varuje © rezultatu revizije naj-strožjo tajnost in da se mora vzdržati tudi vsakih namigavanj, ki bi mogla Škodovati kredita zadruge. Koustatirati moramo sledeča dejstva: Ze po im vili dneh revizije se ie raznesel glas po Ljubija«* o nerednosti pri »Ju-goslov. kred. zavodu«. Predsednik g. Pesek je opozoril g. revizorja na te govorice ln ga prosil če so kadte pomanjkljivosti, naj opozori njega osebno «a to. G. revtzor ves čas revizije si opozoril g. Peska niti kakega člana načelstva »iti nadzorstva na kakršne že koli pomanjkljivosti pri zavodu. Dne 18. 4. Je priftel k predsedniku g. Pesku ravnatelj »Obrtne banke« g. Dolenc in to baš kake pol ure poprej, prodno je dobil g. Pasek od revizorja revizijsko poročilo v zapečatenem avoju. Po Ljubljani da se govori, da je »Jtt«. kred. zavod« v plačilnih tižkočah in da je revizija razkrila strašne ncreduosti Na rpraianje, od kod Ima te podatke, je rekel, da iz ravnateljstev »Ljubljanske kreditne banke 'm Jadranske banke«, kjer $3 baj« natančne poučeni o uspehu revizije itj da se je bati v najbližjem času navala vlagateljev. Opozarjamo na d«istvo, da se vrši zadnje dni na »Jug. kred. zavod« pravcati naval vlagateljev. Značilno je, da prihajata vsakj dan ena ali dve osebi, ki prezantira-ta v IzplačSo celo jmj več hranilnih knjižic, katere je oči vidno nabrala od vlagateljev po gotovem nalogu. Vrši se torej sistematično dobro pripravljen naskok na zavod z očitnim namenom, spraviti ga v izplačano zadrego. To se še sedaj m zgodilo In se tudi ne bo, ker izplačuje »Jug. kred. zavod« vse preaentirane knjižice vsakomur takoj bre* odpovedi. Na podlagi navedenih dejstev podpisano načelstva in nadzorstvo 1. protestira proti načinu izvedbe revizije, 2. odloča« zavrača revizorjevo noosno-vano sumničenje, da so pomanjkljivosti gospodarskega In administrativnega značaja take, da načelstvo ae bo mogio postreči naročilom revizorja In 3. prosi, da se edredi nova revizija ter določi drug revizor. Ljubijaaa, dne 19. aprila 1921. Načelstvo Hi nadzorstvo »Jugoslovanskega kreditnega zavoda« r. z. o. z. v Ljubljani. fz tega se lasna vidi, kakšna je b% ta revizija in koliko je vredna. Razvidi se pa tudi iz kakih namenov je prišel revidirat. Liberalci so poslali vohunit ter so po-1 tem njegovo poročilo zlorabili in zavili Kaj fei koliko je poročal g. Reidter svojim delodajalcem liberalcem o »nerodnostih« »Pe-skove banke* nam seve ni znano. Gotovo pa je, da je poročilo »Jatrs« neresnično, zlobno potvorjena resnica. »Jutro« piše, da ima colo zadevo v rokah sodišče. Načelstvu »Jug. kred. zavoda« se sodišča ni treba bati, ampak poročanje »Jutra« je lopovsko, ker piše tako, kakor bi bila vložena kaka tožba ali ovadba. To pa absolutno nj res, temveč naredba Justič-«ega ministrstva in ministrstva za notranje zadeve v soglasja z trgovinskim ministrstvom z dne 14. I. 1903 drž. zak. št. 134 § 22 predpisuje, da mora vsak revizor poročati dež. kot trgovskemu sodišču o reviziji. Ako smatra sodiSče poslovanje revldi-’ rane zadruge za pomanjkljivo pozove načelstvo zadruge, da se naj te pomanjkljivosti odpravijo. Do danes pa sodišče načelstvo »Jugoslovanskega kreslifttega zavoda« n| pozvalo k prav ničemnr, kar pcajenja, da poslovanje »Jug. kred. zaveda« ni v nered« In da »jutro« nesramno laže. Sodišče mora uvesti kazensko postopanje proti načelstvu zadruge vsled nepravilnega poslovanja. Nikogar od načelstva »Jug. kred. zavoda« pa še ni sodišče nit) citiralo pred se, niti so ni uvedla kaka preiskava. Vsled nerednosti pri poslovanju lahko upravna oblast odredi razpust zadruge. Jugoslovanski kreditni zavod pa še vedno trdno stoji ln posluje ter Izplačuje vloge, kakor kdo hoče In bo še posloval, ko njegovih sovražnikov že davno več ne bo. Resno pa vprašamo deželno kot trgov« sko sodšlče, kako sodi o podlem dejanju »Jutra« ln hujskanju ljudstva. Z ozirom na določilo § 13 In § 27 naredbe ministrstva s dne 24, 1. 1903 drž. zakonika št. 134, po kateri inora revizor oblastnili zaobljubljaU, da bo vestno opravljal svojo službo is strogo varoval tajnost revizije, zahtevamo najstrožjo preiskavo, da se dožene, če !e liberalec Miško Reicher ostal zvest svoJJ j uradni zaobljubi in od kod ima »Jutro« to I potvorjene neresnične podatke o poslovanju j Jugoslov. kreditnega zavoda. Na pragu nove dobe. Od leta 1914. sem so se Izvršile pri nas velike, nikdar pričakovane izprernem-be. Kako Je bilo pred vojno v našem javnem življenju? Ni nam treba opisavati tega na doLgo in na široko, kajti vsi se še dobro spominjamo tistih žalostnih časov, kojih najizra/.itejša zastopnika sta bila ranj-ka šteie in Malovrh. Niti na misel nam ne prihaja metati kamenje na njihov grob, zakaj, saj sta bila ona osebno morda popolnoma nedolžna človeka, kot javna deiavrča sta bila pa ttpična reprezentanta tistih grdih, odurnih razmer, v katerih je životaril tedaj naš narod in se pripravljal na svoje — osvobojenjc. Bila sta otroka svojih očetov ln ti očetje so bili tedanji glasniki našega naroda in predstavitelji našega javnega življenja, ki se je Izražalo iia eni strani v odgrinjanju farovških klej, na dru-di strani v divjem zatiranju ta odurnem blatenju vsakega svobodomiselnega (ne v pomenu kulturuega boja!) pokreta. V dneh, ko je dosegel ta boj svoj vrhunec ln prestoipll že vse meje neverjetne umazanosti, nas je presenetila svetovna vojna. Padli smo že tako nizko, da so skušah v onih strašnih dnevih Izrabljati duševni očetje Steietov In Malovrhov celo to krvavo žaloigro le kot dobrodošlo sredstvo za svoje nizke namene. Pa, tedaj je pokazal naš narod, kakor malokateri, da je v svojem jedru še vedno dober ln zdrav in da le čaka na procoka, ki mu bo pokazal pot k soincu. Vstal Je ta prorok in ves narod se Je obrnil z gnusom od kruha, k/i so mu Ka rezali Stefeti in Malovrhi ter sledil apostolu Kreku. Joj, kako lepo je bilo tedaj. Kako se nam je širilo srce, ko smo po naših kmetskih puntih prvič zopet videli naš narod v eni mogočni vrsti in silnem, nadčloveškem boju m najvišje in najsvetejše principe. In zmagali smo v tem boju, ker so nam dajali etični temelji in nagibi tega boja dovolj moči, da smo vztrajali do konca. In po vojni. Kaka razlika. Kdor je vsaj površno opazoval naše javno življenje In •dejstvovanje v zadnjih dveh letih, mora brezpogojno priznati, da nas je vojna povsem prerodila. Sicer se vlači po naših zakotjih še precej Stefetovstva ln Malovrhovstva, a to izginja vedno bolj in bolj, narod ga odklanja jasno In odločno, ker predobro čuti, da je minila zanj doba nedoletnosti ter tuje kuratele in tujega vodstva. Postali smo sami kovači svoje usode ln to nas je zies-nilo. Naša politična svoboda nas je predramila iz one usodepolne brezbrižnosti, v kateri smo zadovoljno prepuščali vse od-ločevanje v naših življenjskih vprašanuh eksponentom tujih mogotcev, sami smo se pa naslajali in zadovoljevali s — farovškt-mi škandali. Začeli smo se v polni meri zavt/dati ne samo pravic, ki Izhajajo h na-š.'ga .Kritičnega osvobojenja. ampak tudi dolžnosti, ki so s tem v zvezi. Prej smi bili hlapci turih gospodarjev, ki so odločeval, tudi o naši usodi, sedaj smo država mi swni ln sami moramo odicčevjtl c vseh vprašanjih, k« so s tem v zvezi. Jasno je, da je morala ta popolna i*. prememba vplivati na vse naše politična življenje. Doslej so nas vodili v politik) največ le lokalni, osebni in komaj še ozki stanovski interesi, sedaj pa začenlajo stopati tudi v naše politično življenje vedrta bolj in bolj načela. Sicer ml bo kdo odgovoril, da so se grupirale že tudi pred voj-no naše politične stranke po načelih in svetovnih naziranjlh, a to bo komaj držalo, saj je bil n. pr. naš liberalec ves divji od ogorčenja, če sl mu očital, da ie manj krščanski od povprečnega klerikalca ln t* difer&ncija, to grupiranje naroda po jasn.h, preciznih političnih, gospodarskih ln kulturnih načelih bo prodiralo vedno bolj .a boli. Vedno bolj In bolj bodo izginjale tudi pri na« v ozadje osebe ter stopali v ospredje programi, principi, načela. Ze zadnje volitve so pokazale to popolnoma jasno. Na plan stopajo načeln« stranke. Izginjajo pa breznačelne, ki so zgrajene zgolj na osebnih koristih nekaterih kolovodij na vlsokodonečlh frazah, na terorizmu In na Malovrhnovstvu. To na« dokazuje popolnoma jasno žalostna, a zaslužena usoda popolnoma sikrahlrane JDS. Katastrofalnega propada jo niso rešili n« milijonski volilni londi, ne vagoni taska, n« legiije dobro plačanih agitatorjev, ne Izdatna podpora vsega Javnega upravnega a pa* rata in ne Malovrhove metode političnega boja. Ljudstvo Jo odklanja brea vsakega dvoma, ker stopa iz Malovrhove dobe v popolnoma novo, ki bo lepša. B, Za občinske volitve v Iiubijam »t» posameznim voliščem odkazane spodaj ■avedene ulice. Opozarja pa se na sledeče: Volile!, ki so bili vpisani v Imenik za ustavotvorno skupščino, volijo sedaj ravno v Istem okraju ki lokalu. Volilec, ki Je bil vpisan v volilnem imeniku za volitev v ustavotvorno skupščino, twej n e sme Iskati sojega volišča po sedi-njem bivališču, temveč Je tudi za te volitve merodajna ulica ln hišna številka, kjer ie volilec stanoval koncem maja oziroma sačetkom junija 1920, ker se vrše sedanje volitve v občinski odbor na podlagi volilnih imenikov, ki so bili sestavljeni lanskega leta za volitev v ustavotvorno skupščino na podlagi stanovanjskih izkazov volllcev za maj In junij 1920. I. volišče — Mestni dom. Ambrožev trg. Barvarska steza. Ciril Metodova ulica. Cesta na Kodeljevo. Delarn-ska ulica. Domobranska cesta. Kapiteljska ulica. Kopitarjeva ulica. Krekov trg. Lin-garjeva ulica. Lončarska steza. Mesarska ulica. Na stolbi. Ozka ulica. Pogačarjev It^. Poljanska cesta. Poljanski nasip. Pred Skotijo. Semeniška ulica. Streliška ulica. Stritarjeva ulica. Strossmayerjeva ulica. Strtni pot. Šolski drevored. Študentovska ulica. Ulica stare pravde. Vodnikov trg. Vojva-de Mišiča cesta. Valentin Zarnikova ulica. Zrinjskega cesta. Zivinozdravniška ulica. IL In 111. volišče — Sv. Jakobska dekl.šola. in sicer: stranke s črko A do N — II. volišče, stranke s črko O do Ž — III. volišče: Cankarjevo nabrežje. Grajska planota. Grubarjevo nabrežje. Hrenova ulica. Karlovška cesta. Ključavničarska ulica. Krojažka ulica. Merosodna uliea. Mestni trg. Na prnlah. Osojna pot in steza. Pod Trati6o. Pred Pruiaml. Privoz. Reber. Ribja ulica. Rožna ulica. Sodarska steza. Sredina. Start trg. Sv. Florijana ulica. Sv. Jakoba nabrežje. Sv. Jakoba trg. Tesarska ulica. Trubarjeva V IV, volišče — Sola na Cojzovem grabna. Cerkvena ulica. Cesta dveh cesarjev. Cesta na Loko. Cesta v mestni log. Cerkve« na ulica. Emonska cesta.. Gradaška ulica, Jeranova ulica. Karunova ulica. Kladezna ulica. Kollzejska ulica. Konjušna ulica. Ko-poliška ulica. Krakovski nasip. Krakovski ulica. Mala čolnarska ulica. Na mirju. Na Mivki. Opekarska cesta. Pot na Pasji brnd. Pot na Rakovo jelšo. Pred konjušnico. Prt brvi. Razpotna ulica. Rečna ulica Stranska pot, Trnovski pristan. Trnovska ulica, Veil« ka čolnarska ulica. Veliki štradon. Vogelna ulica. Vrtna ulica. Zelena pot. Z oljarska ulica. V. volišče — I. državna gltnna/ila. Aškerčeva cesta. Breg. Čevljarska ulic* Dvorni trg. Glinška ulica. Gorupova ulica Gosposka ulica. Gradišče (h. št. 14, 15, 17), Igriška ulica (h. št. 11). Jurčičev trg. Kri-ževnlška ulica. Lepi pot. Marmontova u.U ca. Na bičevju. Pred Igriščem. Rimska ca« sta. Salendrova ulica. Tobačna ubca. Tržaška cesta Turjaški trg. Valvazorjev trg Vegova ulica (h. št. 10 in 12). Vrtača (h. št. 3). Zidovska steza. Zidovska ulica. VL volišče — državna realka. Aleksandrova cesta (leva stran). Beethovnova ulica (brez h. št. 15). Blebveisova cesta. Cesta na Rožnik. Erjavčeva cesta. Gledališka ulica (brez h. št. 7 ln 10). G!e. dališka stotba. Gradišče. Hllšerjeva ulica, Igriška ulica, Knafljeva ulica, Kongresni trg, Levstikova ulica. Marijin trg (h. št. 1. 2, 1). Muzejski trg. Nunska ulica. Pod Turnom. Pot v Rožno dolino. Prešernova ulica (h, št. 3, 57, 9, 11). Simon Gregorčičeva ufca, Soteska. Salenburgova ulica. Šubičeva ml« ca Večna pot. Vegova ulica (h. št. 2, 4, 6, 8). W>llova ulica. Zadružna ulica. Zagata. VIL volišče — I. državna gimnazija. Aleksandrova cesta (desna stran). Ces sta na Gorenjsko žcleznico. Dunajska ee- ullca. Ulica na grad. Vodna steza. Vožar- j sta. Gajeva ulica. Gledališka ulica (h. št. I skfl pot. Za Gradom. Zatlška ulica. Zvez- J In 10). Gosposvetska cesta. Hranilnična ce« darska ulica, Zvonacsk# ulica. Žabjek. ! sta. Janez Trdinova ulica. Kollzejska ulica* Krsnikova ulica. Tomanova ulica. Vodovodna cesta (ti. št, 24., 26., 28.). Za Bežigradom. Vlil. volišče — Justična palača: Cesta na južno želez-nico. Cigaletova ulica. Dalmatinova ulica. Dovozna cesta. Frančiškanska ulica. Kolodvorska ulica. Kralja Petra trg. Linhartova ulica (do h. St. 30.). Manjin trg. Miklošičeva cesta. Obrežna steza. Pokopališka ulica (do h. št. 19). Pražaikova ulica. Prečna ulica. Prešernova ulica (desna ’ stran). Slomškova ulica (do Resljeve ceste). Sodna ulica. Sv. Petra cesta (do i). št. 34). Sv. Petra nasip (do hišne it. 35). IX. in X. volišče in sicer: IX. volišče — žensko učiteljišče — stranke s črko A—L. X. volišče — šola na Ledini — stranke s črko M-Z: Čopova ulica. Hrvatski trg. Ilirska ulica. Komenskega ulica. Kotnikova ulica. Metelkova ulica. Na 1'riškovcu. Pokopališka ulica (od h. št. 19 dalje). Prisojna ulica. Resljeva ccsia. Slomškova ulica. Stanko Vrazov trg. Sv. Petra cesta (od h. št. 36 dalje). Sv. Petra nasip (od h. št. 37 dalje). &kolja ulica. Tabor. Usnjarska ulica. Vidovdanska cesta. Vojaška ulica. Vrhovčeva ulica. Župnijska ulica. XI. volišče — mestna ubožnica: Akacijeva cesta. Barake pri Kolinski tovarni. Bohoričeva ulica. Cegnarjeva ulica. Holzapiiova ulica. Japljeva ulica. Jenkova ulica. Korytkova ulica. Na Zavnteh. Poljska cesta. Ravnikarjeva ulica. Stara pot. Sv. Martina cesta. Vodmatski trg. Zalokarjeva ulica. Zaloška cesta. XU. volišče — vojaško strelišče: Crna vas. Galjevica. Dolenjska cesta. Havptmanca. Hradeckoga vas. Ilovica. Ižanska cesta. Orlova ulica. RakovniSka ulica. xni. »n XIV. volišče — šola v Spodnji Slškl — in sicer: XIII. volišče — stranke s črko A—L: XIV. volišče — stranke s črko Al—Z: Celovška cesta. Dolinska steza, Drenikov vrh. Frankopanska cesta. Gasilska cesta. Jernejeva cesta. Kamniška ulica. Kav-Ikova ulica. Kmetijska ulica. Knezova ulica. Kolodvorska ulica. Koslerjeva cesta. Lepodvorska ulica. Maurcrjeva ulica. Nova ulica. Planinska cesta. Poljska cesta Savska ulica. Slovenska cesta. Šolska ulica. Stajertev grič. Tržna ulica. Vodovodna cesta. Vodnikova cesta. Zelcnlška ulica. 2l-bertova ulica. Dosedanje občinsko gospodarstvo. Cestni valjar so naročili na magistratu že leta 1919, ker so mislili, da botlo že takrat volitve. Ker se leta 1919 potem volitve niso vršile, so valjar šele letos pred volitvami prepeljali iz Češke v Ljubljano. Leta 1919 bi plačala mestna občina za valjar 71.000 K, dočim je morala sedaj še doplačati nadaljnih 85.000 K. Zadnje dni pre-peljavajo ta valjar po cestah in hočejo ljubljanske volilce prepričati, da so ljubljanske ceste pod demokratično skrbjo na poti v boljšo bodočnost. Samo dvomimo, če so volilce demokratje prepričali s svojim valjarjem, da niso zanemarjali ljubljanskih cest! Vodovod v kritičnem stanju. Mestne vodovodne naprave so v skrajno kritičnem stanju. Navadno deluje samo ena sesalka. Prav lahko se zgodi, da bo Ljubljana lepega dne brez vode. Lepo zapuščino dajejo liberalci novemu občinskemu svetu. Kaj Je s komunalno banko? Demokratje so v občinskem svetu ljubljanskem odklonili predlog, da sc ustanovi komunalna banka. Zakajj? Zato, ker so hoteli, da bodi mestna uprava za vse večne čase v odvisnosti raznih ljubljanskih bank glede kreditov. Mestna hranilnica ima čez 200 milijonov kron vloženega denarja, ki bi bil lahko na razpolago komunalni banici. Toda tega niso hoteli demokratje! Denar Mestne hranilnice bodi na razpolago bla-f igovnim oddelkom Ljubljanske kreditne in t Jadranske banke, mesto da bi se razpola-c' galo z njim v komunalni! banici za občeko-ristne namene! In to naj bo vzorno gospodarstvo liberalcev v korist občanov? Vojni ujetniki In regulacija Ljubljanice. Res je, kar pravi Slov. Narod, da-mestni občini nteo bili na razpolago ruski vojni ujetniki, res je pat udi, da so bili občini potem na razpolago italijanski ujetniki. Pa se vendar ni reguliralo vsled ničevega Izgovora glede aprovizaetje. Koliko bi stala takrat regulacija Ljubljanice in koliko bo stala sedaj, si vsak volilec lahko izračuni! Neznosne cene se zahtevajo za meso na ljubljanskem trgu. Zadnje dni je mestno tržno nadzorstvo razglasilo po časopisju vest, da je konec mesne draginje, ker so Uvedene maksimalne cene? Konsumenti pa prav dobro vemo, da pomagajo maksimalne ccne komaj nekaj dni, dočim nastane potem zopet stara draginja, ki je zvišuje v neskončnost. Zato bi morala občina misliti na nekaa stalnega, kar bi uravnalo cene mesu na ljubljanskem trgu. 1® samo centraliziran nakup ln klanje živine v centralni mestni klavnici. Centralne klavnice pa še nikdat niso marali demokratje, ker so se bali zameriti petim izvozničarjem in velcmesarjem, ki so njihovi zvesti pristaši! Strokovnjaki. Mestno pekarno Je vodil upokojen računski ravnatelj in mestno plinarno vodi upokojen profesor. Ni čuda, če se ie vsled nestrokovnjaškega vodstva morala mestna pekama opustiti hi mestna plinarna pa izkazuje milijonski deficit. Na vodilna mesta v komuni spadajo strokovnjaki in komunalna podjetja nikakor ne smejo biti preskrbovalnice za te ali one pcnzijonšste, ki imajo že tako visoke pokojnine! Delavni čas. Kapitalistična vlada je popolnoma mirno dopustila, da Je kartel ljubljanskih bank z največjim nasiljem uvedel za svoje uslužbenc« sedem urno delo. Demokratsko radikalna vlada uvaja v državne urade sedem urno delo, brez ozira na proteste javnih nameščencev. Demokratsko radikalna vlada Je za nekatere kategorije delavstva že uvedla deset urno delo. Kakor govore poročila, pripravlja demokratsko radikalna vlada naredbo, da ukine za vse delavstvo osem urno delo! Kar si je delavec ln uslužbenec priboril, mn hočejo kapitalisti vzeti! Taki so demokratje, ki radi govore o »socijalnih3 programih. Obrtniki in trgovcil Velike davščine Vam nalagajo radikalci in demokratje v Beogradu, ne meneč se zato, da ste v največjih stiskah. Uničujejo male trjrovce in obrtnike, dočim dopuščajo, da banke na Vaš račun služijo ogromne milijone. Za kredit računajo demokratske banke danes po 15 ln še več procentov. In to bi naj bili Vaši prijatelji? V svojih blagovnih oddelkih so Vam pa banke največji konkurenti. Banke se naj pečajo z denarnimi posli, blagovno trgovino pa prepuste poštenim trgovcem. Ljubljanski volil.ci! ODAJTE SVOJO KROGLJICO ZA DR. TONE JAMARJA, KI JE NOSITELJ NARODNO SOCIJALI-STlCNF STRANKE IN KI JE REŠIL NAD 10.000 FANTOV IN OČETOV TRPLJENJA IN SMRTI NA AVSTRIJSKI FRONTI. VSI ZA JAMARJA, VSI ZA NSS. Odrešeni superarbltrirancl, ZADNJI VZDIHLJAJ JDS (stranke) v Narodnem domu, 24. 4. 1921. Dvorano je polnilo okoli 120 pristašev umirajoče stranke In sicer: večji del dosedanjega demokratičnega ob6inskenn sveta, bankirji, veletrgovci, veleposestniki ln rentirjl — s par Izjemami radovednih lju- di. Mrtvaška tiSlna, ki je vladala tekom celega shoda ln turobni Izrazi lic so jasno kazali nevoljo in obupanost demokratov nad neizogibnim dejstvom, da prepuste vo-Ilens nolles ljubljanski občinski svet, po dolgoletnem brezvestnem paševanju, zmož-nejžim rnkam! — G. Kramar otvori shod in poda po kratkem uvodnem govoru besedo g. Trillerju. Govornik se v kratkih, nejedrnatih besedah občinstvu priporoča za nadaljnega pod-voditelja občinskih poslov. Nato izproži (v ljubljanskem dialektu) besedo g. Turk, ki je bil toliko odkrit, da je obljubil kot ev. obč. svetovalec za mestno občino nižesar storiti! Temperamenten govor se je kljub temu v prvih vrstah odobraval z umerjenim ploskanjem. Ko se je »silni« hrup polegel, izprazni govorniško mesto g. Zupan. V začetnih besedah svojega govora jim milo potoži, da on sicer ni na kandidatski listi, vendar se mu zdi obče koristne) omeniti »agrarni program« svobodomislenc stranke na ta način: »večje občinsko premoženje, kakor občinski gozdovi, se bodo porazdelili med meščane za kurivo in sJlč-ne potrebe. Ko je govornik zasiguraJ občinstvo pred zimskim zmrzovanjem, se Je povzpel na retorski podium nosilec kandidatne liste g. dr. Ravnihar. Očrtal je s sladkimi besedami zgodovino dosedanjega liberalnega delovanja in smelo povdaril dolžnost vseh občanov zahvaliti se le liberalnemu režimu za procvlt bele ln moderne Ljubljane. Nadalje omenja z nekam zadovoljnejšim posmehom, da je postala Ljubljana obmejno uvozno in Izvozno mesto (izvoznice). H koncu pa obljublja naprednim krogom skrbno, stvarno in mimo delo v občinskem svetu, ki bo temeljil* na njegovih Inlcijatlvnih predlogih in odseva-Ijubczni do mesta Ljubljane. Dobro so se odrezali. Vsak v paavem pomenu, napreden voillec pa bo zavrgel te inicijativne predloge, Iz katerih se do danes, na žalost bedne Ljubija,ne še ni ničesar dobrega Izkuhalo. Miserere. NJEGOVA SKRINJICA JE V LJUBLJANI TRETJA V MARIBORU PETA V CELJU DRUGA IN V PTUJU DRUGA. inuWTM.< J£_«A... 10 volilnih zapovedi za Maribor: 1. GLASUJ ZA RED V OBČINI. 2. GLASUJ ZA ZBOLJŠANJE STANOVANJSKE BEDE. 3. GLASUJ ZA PREUREDITEV TRŽNEGA NADZORSTVA. 4. GLASUJ ZA ZBOLJŠANJE GOSPODARSKEGA POI OZAJA V OBČINI. 5. GLASUJ ZA ZBOLJŠANJE SVOJEGA GMOTNEGA POLOŽAJA. 6. GLASUJ ZA ODSTRANITEV VERIŽNIŠTVA. 7. GLASUJ ZA NAPREDNO IN SOCIJALNO POLITIKO V OBČINI. 9. GLASUJ ZA SLOVENSKI MARIBOR. 10. GLASUJ ZA NAR. SOC. STRANKO, KI ZASTOPA IN VPOŠTEVA TVOJE TEŽNJE IN VRŽI KROGLJICO V 5. (PETO) SKRINJICO. KDOR JE ZA POŠTENO OBČINSKO UPRAVO. KDOR JE ZA NAPREDNO IN MODERNO GOSPODARSTVO. KDOR JE ZA SOCIJALNO PRAVIČNOST. KDOR JE PROTI VLADANJU PO OBZNANI. KDOR JE PROTI VLADANJU BANKOKRATSKE KLIKE. KDOR JE ZA RESNIČNO NAPREDNO LJUBLJANO. TA BO VOLIL NARODNO SO-CIJAUSTIČNO! VOLILCIJ Ne verujte neosno-vanhn in zlobnim vestem, ki jih širijo in jih bodo širili bankokrati pred volitvami. To so računi, ki so osnovani na nerazsodnosti volllcev! Spomnite se na laži. ki so jRh ob priliki državnozborskih volitev širili isti limlje in isti listi o naši stranki (Intpeks — zveza z klerikalci itd.) Pokažite, da znate samostojno razsojati med resnico in podlostjo, med poštenostjo in »porodlco« banko- JAVEN SHOD NARODNO SO-CIJALJSTIČNE STRANKE V CELJU se vrši danes v pondeljek dne 25. t. m. ob pol 8. zvečer v gostilni »pri Kroni« ne kakor včeraj navedeno v Narodnem domu. Celjani — Slovenci — vsi na shod — pokažimo da smo siti —* dosedanjega režima!!! Celjani glasujte za slovensko Ceije — glasujte za Nar soc. stranko. katera zastopa in vpošteva vašo težnje. Glasujte za zboljšanje stanovanjske bede. Vrzite krogijico v drugo skrinjico! — Naša je Skrinjica drnca! bratske klike! VOLITE VSI ZA NSS! TRETJA SKRINJICA JE NAŠA! SpcsMcijska tvrdka V na KAKEMU oskrbuje točno, najhitrejše vse v špedicij sko stroV.o spadajoče posle, tudi ocarinioije. KnnSrStVO CraeS&eft® pedfetij® ing. Dukli, p Ljubljana, Resljeva cesta 9. h se priporoča za vsa v to 1 stroko spadajoča dela. ^ ' mutm i -----—• ura ar Obvestilo. Obvešdava cen j. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po r.ajnlžjih cenah. Gotov! čevlji v zalogi. Turtstovski čevlji lastnega izd tika. Ar i. in Jož. Brajer-Kapele Ljubljana, Turjafiki trg (Breg) St. 1. Gree&išfe It- 7. Sprejme v stroj kože divjačin, katere popolnoma izgotovi v garniture. — Sprejme iste v moderniziranje. l*r vovrtitnl čevljarski klej po K 24'— za kg v pločevinastih škatljah razpošilja najmanj 5 kg po povzetju Iijjr«!*tvornlca kem. s :: Izdelkov, n Tacen prfi Ljublgani, (Slovenija) Pri večjem odvzemu popust! JsMfi Petelin« Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 eia Mia Mm iiialii! stioiet v vseh opremah, inaitrlitil in Izvršba preiSuoJna, »a rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse sisteme, Igle, oI|G na drobno in na debelo. VeHetna garancija I Popravila sc cprelasKalo! Radi opustitve tega predmeta sc proda cela zalega auto-gumi plaščev in cevi najboljših znamk yseh dimenzij po izredno nizki ceni „Pil©f«Ys# tehn. industr. podjetje (dr. z o. z.) LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠT. 9 I. TC55MB3SBBI izdelki čeških mizarskih strov na Dunaju. Spalne in je dilne sobe, sobe za gospode, saloni, klubove garniture od navadnega do najfinejšega izdelka, kuhinjske opreme, sloli, tapet irano pohištvo, železno pohištvo, pohištvo iz mehkega lesa, domači izdelki po jelo nizki ceni na debelo in drobno v zalogi pohištva Pri zfiati lopati" trgovina s železnino VaSmmriev trgi št. 7 (nasproti krlžanske cerkve.) karbida. I. SAHDKEN UMUUfiNfi. Velika zaloga vsakovrstnega (fi usnia na cSebsIo kol, podplatov, gonilnih Jermenov in hoksa MESTKI TRG 6. »■EZEBSŽ3 Slomškov irg 6. EettifcS Iranko S Prosti ogled! Foitlandcement, zidno in strešno opeko, cementne strešnike, ce-mentno-azbestni Skrilj (elernit), cementne cevi, drennžne cevi, apno, Watproof (cerezit), asfalt, izolirne ploSče, lesni cement, pristno stresno lepenko St. 80, 100 in 120, strežni lak, katran, karbolinej, gips 1. t. d. dobavlja Ljubljanska koraercijalna družba Ljubljana, Blelweisova cesta 18 M. Kuštrin Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automo-bile tovarne Walter Martiny. - Auio-garaže in autodelavnice s stiskalnico la montiranje gumijevih obročev pod vodstvom inženirja v centrali, Ljub-Centrala: Ijana, Riaiska cesta 2. - Prevozno , pedjetie za prevoz blaga celih va-a gonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih automobilov. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, Dunajska cesta 17. Podružnica: Celje, Breg 33. je ustanovila oddelek za življjenska aawar©vam£a. Sprejema: V ilvljenskem oddelku: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarevanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. Vpožarncm oddelku: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki ee poškodujejo po ognju, streli in po ekaploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah. Glavno zastopstvo Fockove tovarne Srna Ivan Ferlež, Celie, Narodni dom Glavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Prekmurje. Ljubljana. cesta 2. Podružnice: Ljubljana, Dunajska c. 20. _______________________________— . , |P tel. št 470. priporočajte m razširjajte ,Jugoslavije4 igg^ ;i-S32SK!^aBtSa^