H /K® TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA! KOLEKTIVA ISKRA _ INDUSTRIJE za ELEKTROMEHANIKO, telekomunikacije, Elektroniko in avtomatiko, kranj Naše glasilo mobilizator in informator članov našega kolektiva Zadnje čase je precej govora o vsebini našega tedenskega glasila. Očita se, da je preveč informativen, »režimski«, premalo pa obravnava probleme, ki tarejo naš kolektiv, ki jih ni malo. Resnica je, i da smo v preteklosti vse premalo kritično obravnavali nekatere probleme, ki so važni za naš kolektiv. Probleme je sicer naše glasilo nakazalo, vendar pa ti problemi niso bili kritično in polemično obdelani, zlasti pa niso bile nakazane smeri reševanja. Sprejem športnikov iz Oberwarta (Avstrija) pred kranjsko tovarno (tekst na S. strani)! edno izvajanje statuta Uredniški odbor našega glasila je imel pretekli teden izredno sejo, na- kateri je razpravljal o problemu vsebine našega glasila! Zavzel je' stališče, da je tiujno treba vsebino našega časopisa do- , polniti tudi v smeri kritične- , ga in polemičnega obravnavanja problemovin nedostat-kbv v našem podjetju. Nesporno je, da ima Vsak /član našega' kolektiva, pravico, da. je informiran tudi P. teh problemih, ki tarejo naše podjetje, in mu onemogočajo dosegati boljše 'gospodarske rezultate. Časopis pa je lahko tisti pripomoček, preko katerega seznanjamo člane kolektiva s temi dogajanji. Razumljivo je,, de je za obravnavanje teh nedo-statkov potrebna včasih precejšnja mera -■ strokovnosti, še več pa smelosti.. Podjetje ima - določeno število novinarjev, vendar njihova dejavnost dpsedaj iti bilafurav-nana v to„.„smer. Uredniški odbor je prišel , do stališča, da je nujno, če hočemo naše uspehe, kot tudi neuspehe obravnavati v našem tedenskem glasilu,' in tudi v zunanjem časopisju, kar je tudi delo novinarske službe, treba tem članom kolektiva, to je poklicnim novinarjem, dati pomen družbenih delavcev, ki bodo lahko dovolj -smelo in Strokovno obravnavali težave ih uspehe našega kolektiva. Da pa bodo lahko . to; v' redu izvrševali, morajo biti' seznanjeni z našimi pro-■ blemi, treba Jih vj¿ vabiti na Seje' organov upravljanja,- sestanke družbeno - političnih: organizacij Seje kolegija itd' / k jer - bodo dobili vpogled v' celotno; poslovanje podjetja. Stališče, da se kdo boji za-' .mere žaradi objave določenih člankov, je za poklicnega novinarja nesprejemljivo in Svoje službe ne more y redil opravljati. Pri. -svojem delu Pa morajo poklicni novinarj uživati podporo, tako organov. upravljanja in družbeno- ' - Političnih organizacij,’ kot ostalih članov kolektiva, ki jim je . pri. srcu objektivna in konstruktivna kritika, ter odprava nedostatkpv. Vsem pa je lahko ’ jasno, da naši poklicni novinarji ni-so prvi, ki se morajo' spuščati v obravnavo vseh mogočih problemov v /našem podjetju in z njimi seznanjati člane našega kolektiva. Nesporno je, da je to prvenstvena naloga naših vodilnih delavcev, predstavnikov družbea6-j&-htičnih organizacij v in .jggnitfc. upravnih organov. Ravno ti so kot prvi poklicani, da prek časopisa seznanjajo kolektiv s problemi,' ki so - življenjske važnosti za naš kolektiv. Seznanjati je treba kolektiv; na Jasen j in razumljiv /načifi, objektivno nakazati težave in-smer reševanja. Uredniški odboi- se Je odločil, da se: bo od časa do časa z vprašanji obračal na vodilne delavce podjetja, tovarn in 'na predstavnike družbeno-političnih organizacij in samoupravni, horganov, ter objavljal njihove odgovore, ali pa v .časopisu označil, da od posameznika ni dobil zaprošenih odgovorov. Le na tak način ' bomo ; lahko seznanili naš kolektiv z vsemi tistimi' vprašanji, na katera zahtevajo člani našega kolektiva odgovore in s katerimi se obračajo na naše uredništvo. Ta cilj bomo dosegli le, če bodo tudi Ostali ' (Nadaljevanje na 6. .strani) Vsem članom delovne skupnosti-našega podjetja je bil pred kratkim * razdeljen statut.' DS podjetja je tudi v skladu z določilom člena 210 statuta, določil dan objave 10. junij; tako je statut stopil v veljavo, 19. junija 1964.1 V našem podjetju smo tako dobili svojo ustavo, najvažnejši samoupravni akt, po katerem se mora uravnavati naše notranje živi jen je» Z uveljavljanjem statuta^ pa se je začela borba za njegovo izvajanje. Mislim, da je dolžnost vseh naših članov kolektiva, zlasti pa organov samoupravljanja, naših družbeno-političnih organizacij ter vodilnih delavcev, tako. v podjetju kot v tovarnah, da se povsod, kjer se postavlja vprašanje upoštevanja določil statuta, jasno in nedvoumno postavijo na stališče doslednega izvajanja njegovih določil. Ne smemo si predstavljati, da smo statut sprejeli iz določenih formalnih razlogov, predvsem zato, ' ker tako zahtevajo predpisi. Njegova nujnost obstoja je v ureditvi vseh notranjih odnosov v kolektivu, kakor tudi odnosov kolektiva proti ostali naši socialistični' družbeni skupnosti. Razumljivo je, če se hočemo boriti za uveljavljanje določil statuta, je nujno, da ga tudi dobro poznamo. Kljub temu, da je bil statut v dveh predosnut- kih dan v razpravo vsem članom naše delovne skupnosti, imamo še vedno primere, ko se nekateri z njim niso kaj dobro seznanili, zato se ponekod še vedno déla v nasprotju z določili statuta. Ugotavlja se, da prav tisti ljudje, ki bi morali dobro poznati statut v svojih Izvajanjih, ali dejanjih, največkrat nehote, zaradi nepoznavanja določil statuta, delajo mimo njegovih določil. Treba je vedeti, da statut ni akt, ki ga morajo poznati le pravniki, ampak akt, s ka- terim morajo biti seznanjeni vsi člani naše delovne skupnosti, najbolje pa seveda tisti, ki sprejemajo več ali manj važne odločitve, ki imajo svojo osnovo in vsebino v statutu. Mišljenja sem, da je ravno statut tisti akt, v kolikor bomo naše notranje življenja uravnali v skladu z njegovimi določili, ki nam bo pomagal ppl odpravi mnogih naših nerešenih vprašanj, ki tarejo kolektiv pri njegovem nadaljnjem razvoju in katerih tudi ni malo. G. P. V prejšnji številki- smo pod S tem" prispevkom pa borno naslovom »Ob zaključku šol- bralce seznanili s tehniško skega leta« poročali- o po- šolo v Kranju in poklicno klicni šoli »Iskra« v Kranju, šolo v Ljubljani... TEHNIŠKA ŠOLA za elektro in strojno stroko V KRANJU OCENE Razred oddelek Število učencev Odlični Prav dobri Dobri Zadostni Nezadostni Srednja 1 ocena % Strojna I 31 4 17 1 9 2,92 Strojna II 28 — 2 12 3 11 2,88 Elektro I 33 : - — 5 15 1 12 2,97 Elektro II 1 23 i 2 8 3 9 3,11 Predavatelji in učenci poslušajo poročilo o rezultatih dela v preteklem- šolskem letu Iz poročila vodstva šole ja razvidno, da so predmete po-. :'učevali dobri- strokovnjaki, ker pa ni bilo mogoče dobiti za vse predmete stalnih predavateljev, - so angažirali strokovni kader iz tovarno Iskra - in drugih tovarn v Kranju. PrečejšnjS* pomanjkljivost pa je bila v učnih pripomočkih za fiziko in kemijo. ' V tehniški šoli: je dokaj vozačev, za katere praktično /ni . skoraj nič preskrbljeno, ker. šola nima ustreznega prostora. (Nadaljevanje na 6. strani) Računsko avtomatsko medkrajevno omrežje V okviru sodelovanja našega podjetja z inozemstvom, sta se sešita dva inženirja, med seboj popolna tujca, panä Nizozemec, drogi naš sodelavec Slovenec, vendar oba z istim imenom J. M. Unk* oba inženirja telefonije in oba zaposlena v okviru avtomatizacije. Zaradi te zanimivosti je nizozemski strokovnjak g. Vuk kljub tema, da je bil na počitnicah v Jugoslaviji, predlagal, da je pripravljen predavati o noviteti avtomatizacije računskega medkrajevnega omrežja. Ker smatramo, da je böo predavanje zanimivo za širši krog sodelavcev Iskre, podajamo o tem kratko poročilo, ki ga je pripravil naš sodelavec tov. ing. * f Pehani. Predavanje je bilo 2. jittbja 1964 na elektFOteh-/'.< *®l iakutteSi (¡šibki tok) v Ljubljani. Prof. J. M. Unk iz HolaatdSijfi pa je še zelo počasna. Mimo dolgoleten vodilni sodelavec tega je čSffivek tudi največji tna področju. telefomajje. pri izvor napak v tem delti, vsaj Phuiläjpsn, je itmei v Ljubljani v primerjavi s stroji. Zato se predavanje o elektronskem je -človek zatekel k strojem računskem omrežju. V zad- v čim večji men, pri tem pa njem času se namreč prof. Je postal suženj teh strojev Unk ukvarja s to noviteto v v tem smislu, ker si firme, samostojnem biroju, tako .ki te stroje ponujajo, kot*je omrežje naj bi, nudilo knji- v navadi zagotovijo tudi vzdr-govodstvene in računske. Uslura-ževabje in nadzor nad te-ge naročnikom tega' omrežja ’ mi stroji,; pri tem pa jih ne avtomatsko, na shčen način zanima preveč kakšen je izbrat telegrafske in telefonske koristek strojev. Ti stroji pa centrale. Pri tem je profesor so razen pri večjih podjetjih Uaak poudaril, da visoka or- le slabo izkoriščeni in zato gaarazaaa ja družbe, kot dana- -prSdrägi za uporabo pri manj-šmja, zahteva tudi voliiko ad- ših- interesentih. V - kolikor raamästracijo.. Za to admini- delujejo ti 'stroji na -,ta ha-s'.racijo je potrebno veliko čin, da se podatki vnašajo s papirja, delovne sife; pri tem preluknjanimi karticami, de- Fri tekočem, traku montaže števcev lujej» tudi prepočasi, ker mosajjo: . sortirati določen® števni!®- kartic preden; dobijio zaželene podatke im porabijo mnogo papirja. . Memoriiranje podatka® na preliuffcBgjamiliii karticah maj M torej odpadlo, ta Je- ngpdteejjf-še magneta®, memoanirafla-jie v velikih -diskih., kjer se vpiše in čita infarmacija s poanočjjjo vpfcovatao-či-tahniih. glav. To je hitrejše in brez porabe papirja. Cena. take mentor ¡¡je v primerjavi z njeno kapacitet® pa pada približno. obrata® sorazmerno z velikostjo me-morij®.. Ren.tahitm® memaorijo bomo torej dobili, če bo dovolj velika in dovolj izkoriščena.. Take pogoje lahko ustvarimo na splošno le, če' je memorija dostopna velikemu številu lahko tudi manjf šili koristnikov - naročnikov. Taka .centralna me morij a, ki vsebuje1 torej -knjigovodstvo več naročnikov, mora ~biti vedno dosegljiva, podatke mora dajati hitro- m mora omogočati, da je vsak naročnik neodvisen od drugega, da-1 lahko' -dobi le ¡podatke -do katerih je'upravičen, ter da do neupravičenih podatkov tudi' drugi naročnik ne- rhore-priti. Ob takih pogojih naročnika seveda več ne zanima kje stoji ’ memorija, ki-hfami njegovo knjigovodstvo, temveč- je stroški za to knjigovodstvo. S tem pa niso preveč zadovoljni proizvajalci računskih strojev, ker je razdelitev stroškov v tem primeru- le 10>% na računske stroje-, ostanek pa 25 % ha centralno, memorijo ih 50 -na spojne vodeč (omrežje) iiSf naročniške -aparature (teleprinterje). Memorija ima- zato, da se je lahko poslužuje istočasno več naročnikov, več vhodov. Informacije se vpisujejo v diske. Vsaka informacija, ki. se- vpiše; pa ima- dva dela: adreso in argument. Pri tem služi arguraetit za toj da se ’ (Nadaljevanje na 6. .strani) . članom kolektiva sporočamo,, da je počitniški dom »Iskra» na Bledu odprt vsak dan. od 7„ dof 21. Ure, po dogovoru pa tudj dlje. Dom ima -odlična kuhinjo ta .dobre pijače po zmernih cenah ter razpolaga s 3(1 ležišči. Uprava počitniške skupnosti obvešča vse kolektive, da je dom pripraven za izvedbo raznih seminarjev, sestankov, prav tako pa je tudi na razpolago izletnikom, ki se želijo za nekaj ur ali dni ustaviti na Bledu. : l | • \ Za izletnike ni potrebno, da v predsezoni iščejo informacije v Kranju, pač pa se lahko oglasijo direktno v Domu na Bledu, (¡tel. 77-327). Za seminarje, večje skupine izletnikov in dopustnike, pa daje informacije Uprava počitniške skupnosti v Kranju, Kidričeva 40 — tel. 39-93. S Proizvodnja | v juniju 1964 IB Tovarne Planirano Izvršeno v % v 000 000 Sl EI.EKTROMEH. 1,126.974 1,154.4-13 119 INSTRUMENTI 87.490 107.285 116 AVTOELEKTRIKA 777,230 644.491 168 || MOTORJI - 131.75» 95.978 106 11 AVTOMATIKA 630.333 724.332 135 ELEMENTI 459.330 479.925 207 1| NAPRAVE 379.215 150.961 144 11 ELEKTRONIKA 133.725 144.171 224 APARATr 238.535 322.500 233 |i KONDENZATORJI 172.000 151.266 163 11 POLPREVODNIKI 59.521 86.863 359 USMERNIKI 71.950 72361 — || MIKRON — Prilep 62.400 — — II SKUPAJ: 4,330.453 4,134.546 150 Kadrovska politika v elektromehaniki Podoba jv, da so razprave. o statutih sprožile široko zanimanje za kadrovsko politiko, o kateri se vodij®, razprave v časopisih, posvečajo se ji sestanki, kjer se oblikujejo različna mnenja o tem delikatnem področju, večkrat skoraj zavestno zanemarjenem, tako da daje vtis nezorane ledine. Na drugi strani pa botruje povečanemu zanimanju za kadrovsko politiko spoznanje, da je dviganje produktivnosti ta smotrno gospodarjenje vse bolj odvisno od ustreznih kadrov, katerim -je treba posvetiti kar največ pozornosti. Postavlja se ,vprašanje, čemu ob zakonu o delovnih razmerjih; tovarniških- pravilnikih o delovnih razmerjih, -statute' podjetja, organizacijskih predpisih, ki ie tičejo kadrovskih vprašanj komisije za sprejem ta od- pust itd', še kadrovska politika? Alt ni kadrovska politika p® vsem tem-zgolj pomnoževanje že določenega? Ali nam je- sploh por trebna kadrovska politika?' Večina prej navedenih oblik določa kadrqvsko prakso z neko,nujnostjo-, z obveznostjo ravnati- v . skladu z zakoni, medtem ko. mnoga področja kadrovske prakse ta politike niso zajeta im «rejena ,z zakonskimi 'predpisi, tako: na primer razne analize analiza delovnih mest, analiza kadrov, večji del izobraževanja članov kolektiva itd. Posamezna področja kadrovske politike sicer zajemajo razni .pravilniki, največkrat razčlenjujejo to, kar okvoirmo.. določa -zakon, žal pa največkrat prasdhniki''pa itindii poslovniki predpisujejio podrobne- postopke,. M velijajio.. za posebne-primere, v glavnem sluz-ijo le neposredni praksi. Mnoge postavke kadrovske politike s®t-vpadajo. s; statutom podijjetjai, s. katerim je- kadrovska poldi-tika najtesneje povezama, m morda tudi -obratno. Iveri kadrovske politike najdemo v časopisju, v zapi- snikih raznih,sej, na oglasnih deskah; prav pogosto najdemo, vprašanja s tega področja v »Pismih-bralcev«. Poleg tega najdemo mnogo kadrovske politike v ustnem izročilu, v ^tradiciji, v kadrovski .operativk Povsod jo srečujemo, vendar .vedno- samo- v drohlsmah, makoh je ne: dobimo- v zaokroženi obliki, v nekakem priročniku, ki bi moral biti sestavni del poslovne ah splošne politike podjetja!: Tudi v naši kadrovski politiki nisoF-sključena vsa por-gtaivjia tako- npr., politika delitve osebnega dohodka, nadalje pogledi na higiensko-tehnačnoj varnost,, pcavjlimk m delovnih razmerjih iitdl. Im kaji je potem kadrovska politika?' V strokovnih prii-rračmikih srečujemo wm«jA da mora v prvi vršti jasna določiti' namene ah splošne cilje, ki jih žejim® doseči gler de kadrov. Dalje kadrovska politika določa tudi pot, način .in sredstva pri uresničevanju praktične kadrovske politike, ki tako ni le- zveneča deklaracija, ampak vrsta principov, ki so podlaga za kadrovsko akcijo, kadrovsko prakso. Naša kadrovska politika želi biti usklajena z navedenimi postavkami. Po. dalj časa trajajočih prizadevanjih, po- temeljiti kadrovski analizi smo- se ob večstranski podpori lotili v Elektromehaniki pionirskega posla oblikovanja, kadrovske politike. Žal modela aliipred-loga zanjo nismo imeli, -in kolikor je bilo tovrstnega materiala, je bil presplošen, da bi bil neposredno uporaben, zato, je bilo- formulirala, kadrovske politike težak v kompliciran posel, pri kate rem so sodelovali' vodilni strokovni kadri ter c)- Proizvodnja kranjske tovarne v juniju Ob kom-cu maja je innsdla maša ttavarma z ombosm ma družbeni plan zaostanek v vred-aosti približno '7 naiilf,, dinarjev. Da bi bila izpolnjena polfefata 'obveaniosi. pa driižbsnem plapui, bi mora® v mesecu, juniju doseči v ; proizvodnji, vrednosti 1.33 milijonov dinarjev- Ta vrednost Js bila dieto® presežena, . saj je bil® proizvedenih izdelkov za 1.134 mlllj. diraar--. jev. Ñusna®.- pa. v. prvem poB-leljiu dosegli;' polovico Oieltme. obveznost®,, d©- teatere- nana manjka še 40 mi«;j. din... Bo dmžfeepei» ..-planu je b® v pasamezmli delovnih ■ enotah desežera.. naisfedinji uspete: PROIZVODNJA V JUNIJU' (driižbent plan) EE ' Mont. rot. strojev 99,4 Kontakti. — releji 125,4 Splošna montaža 120,8 Kinoakustika lil,7 Tel/ centrale 55,4 Lipnica 34,7 Dell avtomatike 134,8 Deli za N. G. 497,7 Deli za Ot-oče , '225,5 Deli za Trbovlje . 69,4 Deli za N. m. 6,7 Usluge 1015,4 Skupaj 102,4 EE KONTAKTOR — Pb ®efcai: mesecih. • manjših ¡zastojev paradi pffljnu^jStoimjia . materiala, so v iteji «¡ao®i-spet normali»®: dteMt 5» d®-segli znatno višjo proizvodnjo,, bot je bife predubdfeaia.. ©spete; nam; fožfc. da je' goče v naših sponitažak Mm ■obiratib; -Badtelaila zankta* vee; fe bi' bil dotok ffljatenM-a pestem, SPIJ0ŠNA MONTAŽA je. dosegla tepi uspete; ¥ pral polovici juaja je priaiaa.j-fco-vaito več' vršiti taaaiiždail-a, zait'®; se' JismaJbtiafe. feaitmai Ooo-TičiudštevičeV:- in iteHedonov, Hi jjifc ni bito ¡mogoče teompletli-rati.. V .drugi, polovici meseca se j® to m dodačmim delom doltončafe; ker je prispel manjkajoči1 material. MONTAŽA- ELEMENTOV AVTOMATIKE v letošnjem' letu'redno presega mesečne , zadolžitve. MONTAŽA* KI NOAKUSTlT KE. je. v tem mesecu poskrila del zaostanka iz prejšnjih mesečev,., LIPNICA ¡ni dosegla predvidene proizvodnje, ker je primanjkoval® . različnega-.materiala,-iz uvoza.. Za stiikalne-ure, ki bi morale: y ..juniju, prinesti vrednost' 27 -matejo-nov dinarjev, niamo- 'imeli Dopisniki! UPAMO, DA NISTE VSI NA DOPUSTU. NE POZABITE NAM CIMPREJ PISATI O ŽIVLJENJU, DELU IN DOGAJANJIH V VAŠEM KOLEKTIVU. PIŠITE NAM O DELU SINDIKATA, MLADINSKE ORGANIZACIJE, SAMOUPRAVNIH ORGANOV,: NE POZABITE PA TUDI NA RACIONALIZATORJE IN POSAMEZNIKE, KI S SVOJIM DELOM ZASLUŽIJO VSO POZORNOST. PRILOŽITE FOTOGRAFIJE! PRIPRAVITE PREDLOGE ZA POLLETNI SESTANEK DOPISNIKOV TEDNIKA »ISKRA«, KI BO V KRATKEM.. UREDNIŠTVO mehanizmov. Za ' talim j s ke upe še minam® stovffieufc, za časosam® šfevee pa motorčkov. Zaráidii pomanjkaioja. materiala. so. dafassci v te%riteai razmeroma štaba: -zapostenSi: Da . bi bile fcapacateite vsaj- deloma: . jizteoriSoaue,: mouUtífeajo v. Lipnici mak-noTonskd - vložek, tokov*» varovaiUko: m wekaj -eteiuealbov za centrale. MONTAŽA: TELEFONSKIH CENTRAL tudi > dosegla prediradfeue proitecodmjse in je .stanj e kriKa». Še vedimo pri- 1 maanjkñje-. ra-zltómii material... zato, ¡izdelkov ¡mi mogoče do- : končali oz. -spish začeti .z detel®., To so: PSS stfcrojčtel, po-', feri-zirami releji, transforma-..;' itopp majgibeitne tipke itd:, -Poseben .zastoj; so , povzročile v prejšnj-err. mesecu iteaieui.ee, ki riam jjh Avtomon-taža L Pu < bljaha ÍT 'Ušpbla pravočasno izdelati. Planiranje pri, tele-' fomiskih centralah -se vedno-bolj ureja ra bo kmalu* začelo ' kazati uspehe. Izdelan je program za 'več mesecev naprej, po katerem se na roča material- Urediti . je treba- : še .izdajanje nalogov za igde-lavo sestavu ni deiov in. zasledovanje izdelave. Kakor smo že zgaraj uavér-. dli,; je prvo polletje uspešno zaključeno,; -čeprav ¡nismo: »dosegli večje prekoračitve pl a-na. Uspehi... po posameznih delovnih'enotah: so naslednji: PROIZVODNJA EE V ŠESTIH MESECIH (družbeni plan) EE Proizv. Mont. rot. strojev 102,5 Kontakt. - releji 101,6 Splošna montaža 110,3 Kmoakustika , 85,3 Tel. centrale 78,2 Lipnica 48,3 Deli avtomatike 522,9 Deli za N. G. 474,7 Bell za O ¡oče 381,7 Deli za N. mesto 46, Deli za Trbovlje 116,3 Usluge 546,3 Skupaj 100,3 DOPUSTNIKI! Uprava počitniške skupnosti Iskra« ima proste še naslednje kapacitete: Kraj od do ležišča POREČ 26.8 5.9. 10 5v9. 15/9. ■25, MAKARSKA 5.9. 15.9. 25 . KAMP MIR Z7.7. 6.8. 15 26.8. 5.9. 35 ZADAR 8 - Prosta so ležišča v vseli Izmenah, razen od 10. '8. do 20. 8. BLED — Zasedeno v juliju in avgustu, prosto pa- je v septembru. TREBITA — Zasedeno v juliju-in avgustu, prosto pa je v septembru. Rezervacije za vse domove sprejema Uprava počitniške skupnosti »Iskra« Kranj, Kidričeva 40 — telefon 39-93. . BoM-etrfe. obveznosti aisrno dosegli v Lip m d, v montaži telelonskih central ra v mote-t-aži:f kiuoakustike. Posebno 'kritično-: jfe v Lipnici, kjer mi bdp. doseženo mt* polovico ■predvidiene proizvodnje. Deloma fe temu vzrolk poraznj-. fcamje materiala, 'deloma-, p» štemlčteite za izvoz, ki strto ga im-ete v plaimui, nismo- pa zamji dobite naročite.. Prav tako bi moralij. že začet*, z montažo-pclcmcsinega- števca pogovo-rov; ki |e- pa šele ¡sedaj: pri--pravljten aa proizvodih j;o, -Upamo, da bodo .naslednji meseci v Ltpmci. boljši.. Kino-aku.stika bo v - naslednji-b mcsedlj labiko popravila zaostanek, če bo redbo-' preje-mala material, še bo% se bom®:, morali zavzeti za- pA-izvodimij®. terelfomsikdi eeratral, •kjer se -maora dieto- za pires kr-bo z ma-teiFialtoiniL, late tudi pii pfapirasaju:. -proizvodnje, še naprej pogíobiti. Nore kapacitete za- proizvodrafo te-WiofflsHb -central, so že sko— Kljub temu, da smo polletno obveznost le malenkostno presegli, pa nam primerjava med! letošnjim prvim polletjem in istim: obdobjem- lani, kaže' razmeroma dober uspeli. Proizvodnja-sc fe namreč povečala za vec kakor 22 % 'To nam kaže naslednji pregled: PRIMERJAVA EKSTERNE PROIZVODNJE (I. polletja 1963 in I. polletje 1964) » MOnt. rot.stroj.eY 138,5 Kont. - releji 178,8 Splošna montaža 105,9 Kinoakustika 90,7, Tel. centrale 142,2 Lipnica -1141' Deli avtomatike 197,7- Deli za N. G. I®3,5 Deli za Otoče. 121,8 Usluge 122,0 Skupaj 122,6 raj ná razpolago. Do- takrat pa moramo imeti vse pri-pravljeno, da se bo proizvodnja- 3ab*ko Mteo: dvignila. ©Sitailte- delovne enote feažej.o potítávme rezniKiate, posebno pa montaža elementov avtomatike in splošna montaža, ki s© znatno» presegle- polletne obveznosti. (Nadaljevanje na 6. strani) Dopustniki! PIŠITE NAM 1 O POČUTJU V NAŠIH POČITNIŠKIH DOMOVIH! - j UREDNIŠTVO ! družbemb. in. političmito organizacij na vrsti delovmib sestankov. Tako smo dobili zametek kadrovske politike, id •je bil v razpravi in bi se je. --dri 'tudi sotvorci kadrovske politike, ne 1'e pasivni razlagalci. sklepov o njej. • Posebej obdelane so osnove za izvajanje kadrovske: politike. 'Pred slehernim pri* stopom k smotrni kadrovski, 'politiki je potrebna analiza delovnih mest, da dobim® zahteve le-teh in a.tem tudi lastnosti, ki jih morajo imeti 'izvajalci. Analiza delavnih mest nam daje podatke za planiranje kadrov in plan izobraževanja, postavljanje jasne organizacijske sheme, dokumentacijo za določanje osebnih dohodkov. Nadalje ■nakazuje analiza delovnih mest, da proučimo, strukturo;, t. j;, če kadri ustrezajo zahtevam analize delovnih mest, tako zlasti glede strokovnih znanj in delovne, usposobljenosti ter zdravstvene jim- -psihološke ustreznosti — skratka delovne sposobnosti. Velik poudarek dajemo strokovni izobrazi«,.. ker je ta še -zmeraj najiboU: siguren-dokaz strokovnih znanj,, in .pa tudi zaradi tega-, ker bodo Sabat strokovnjaki z verjetnostjo bolje reševali delovne naloge na solidarnih teoretičnih -osnovah; hkrati pa- dajemo-dolžan poudarek strokovni usposobljenosti — -praksiT — fci j® l-j-udje naberejo-skozi daljšo delovno -dobo. Naša kadrovska politika predvideva, da je treba Vse ■oblike strokovnih znanj- in. delovne sposobnosti prever- jati: s .pomočjo preizkusov; psiholoških pregledov, testov), znanj, delovnih preizkusov» zdravniških pregledov, tako,1 da vedno poiščemo -nekak-; šen dokument ustreznosti! ■kadrov, in se -rae zadovoljuje-* mo s priporočili in raznimi zvezami ter poznanstvi. Odo--z-oribii pa -hočemo», da skuša--T -mo- dobiti več podatkov a zdravst-vemi in ,psihološki ustreznosti kadrov, ne bi se smeli- zadovoljevati- z zdravmdšfeimi in psdhoioskimi izvidi, ki -bi izzveneli- še ¡na* prej: v krilaticah: sposoben! za delo mladoletaiikov. -spo-t. soben le za lažja- sledeča -de-' la jitd,, ampak bi ti izvidlj morah- biti oblika pomoči' pri ustreznem ¡taepocejanju na pravo delovno mesit®. Po-i moč . pri razmeščanju na pravo delovno mes-to dofejma še v osebnjj ocenitvi, sij ,po-:| gosto ugotavljamo, da strcH[ Pismo it Nove Gorice Obudili smo stare spomine Že nekaj dni pred dnevom borca, je bilo na oglasni deski vabilo na izlet v partizanske kraje, šestdesetim udeležencem, ki smo se zbrali ob štirih zjutraj pred tovarno v Novi Gorici, je vodič tov. Javcon še zadnjič pojasnil začrtano, pot in pomen izleta. Pot nas je vodila skozi Novo Gorico, po Soški dolini, do Mosta na Soči, do koder nas je spremljala tako- opevana modra Soča,- naprej pa je-prevzela njeno Vlogo, kot. biser ;• čista; a ledenomrzla Idrijca. Okrašeno Cerkno' je-ta dan §prejelo v svoje okrilje toliko izletnikov, da nismo imeli kje parkirati, zato* sriio zavili po, .cesti, ki vodi k bolnici »Franja«, in si v bližnjem gostišču> krepko privezali »dušo«. Tako okrepčani smo ubrali pot proti 3 kilometre oddaljeni bolnici »Franji«. Do tedaj zbrana družba,, se je nehote razdelila v grupe, ki so se držale bivših borcev, saj so le-ti te kraje poznali kot svoj 'dom.' Kaj vse sta nam pripovedovala v naši ‘skupini stara »Kosovelov-ca«, mitraljezec Nazzaro in intendant Faganel, ne morem opisati. Nam maljšim. ki nas je bilo sicer najmanj, so se zdele nekatere zgodba neverjetne. Pa vendar: ko ’ smo videli bolnico »Franjo«, je bilo vse kot ria dlani. Spet so nam borci pripovedovali o " vsaki baraki posebej, kar ni čudno, saj smo imeli s seboj nekatere; ki so med vojno morali Spoznati Dopisujte v tednik »Iskra« njih notranjost. V spomin na tiste dni je naš zbor zapel nekaj partizanskih pesmi in žalostink, naš trio pa je zaigral borbene pesmi. Iz bolnice »Franje« nas je vodila pot k spomeniku padlim borcem v Cerkno, kjer počiva nad 700 znanih in neznanih borcev. Strmeli smo v tisoče mrtvih črk, spomini pa so za mnoge ostali nepozabni. Mnogi, posebno pa matere 'padlih, so ostali nemi, s solzami' v-očeh in strmeli v negibni‘kamen, ki nosi v črkah spomine ... žal, le"spom:ne. V popoldanskih urah smo si ogledali tudi Spomenik padlim borcem, ki je bil na ta dan odkrit v žireh, ki so bile v popoldanski uri še polne gostov. Z nami vred so hoteli vsaj za nekaj časa pozabiti na tegobe, zato smo se z njimi preselili na prostor, kjer je dišalo po čevapčičih in dobrem Vipavcu. Žal, ‘smo morali kmalu odriniti. Res, .doživeli smo lep. dan, poln doživetij, in spoznanj. Taki in podobni izleti pa bi bili še in še zaželeni! Br Udeleženci, izleta iz kolektiva Nova Gorica — pred bolnico »Franjo« Rekreacija naj ne bo pastorek V zadnji -številki našega tednika sem bral zanimivo reportažo, podkrepljeno s fotografijami — o pikniku članov ZB kranjske tovarne na Visokem pri Poljanah. Ker ta kraj poznam, lahko organizatorjem čestitam k tej izbiri, istočaroo pa tudi ko- Tudi streljanje z zračno puš ko sodi k rekreaciji misiji ZB, ki je pripravila, po pisanju dopisnika, ta piknik v splošno zadovoljstvo številnih udeležencev. Zgled nam je dan! V' nekem obdobju smo precej govorili o rekreaciji delovnih ljudi, da, tudi pisali; smo o tem, -vendar je bil uspeh enak popolni ničli. So nam res borci p.okazali pot, kako . ahko s požrtvovalnim delom in. odločnb Voljo, brez; Številnih sestankov in filozofiranj — organiziramo množični nedeljski oddiR v naravi? Če bi ti prekaljeni borci čakali nn borbo z faznim odvečnim modrovanjem, ne bi napravili' tega; kar so. In taki moramo biti tudi danes: odločni,i;in. če. je potrebno tudi re-'O/ueionarni za hitro rešitev problemov. Potekla so leta, in še bolj kot kdajkoli prej, sili danes v ospredje vprašanje oddiha delovnega človeka. Zdi se, da so/ neštete lepe besede, priporočila ipd naletela na gluha ušesa pziroma mnogi mi- slijo/ da je to izguba časa in denarja. Mnoge delovne organizacije pa so to skrb mimogrede naložile na razne sindikalne komisije, ki so največkrat brez finančnih sredstev. .. (Mislim, da tudi Iskra ni izjema!). BJiža se skrajšan delovni čas. Kaj bomo takrat počeli, če že zdaj ne bomo,"žačeli ¡reševati tega problema. Pri tem pride v poštev nktivni i>dmor, izleti,‘množični-.Šport, kulturna dejavnost, „in seveda pikniki, kjer naj bo vse to združeno. Piknika ne smemo primerjati z našimi veselicami, kjer še le pije in pleše, pač pa. je to razvedrila v. naravi, ki /je obogateno 's pestrim športnim in kulturnim programom, nekako tako, kot: so ga priredili člani ZB, kranjske tovarne na Visokem. Zgled nam je torej dan; .zdrave in sproščene rekreacije pa bo vsakdo.vesel, zato je vsako omahovanje' in -čakanje, kdo bo prvi začel — neumestno in zgrešeno! L. P. Ljubljana kovna,- izobrazba, praksa in delovna sposobnost niso zadosten porok za uspešno délo, ki Še zavisi od pridnosti, vestnosti itd. Razhajanje med podatki analize delovnih mest in po-kazatelji analize ‘ ustreznosti kadrov služi za planiranje kadrov, ki mora biti osnovna naloga kadrovskih prizadevanj. Velik del kadrovske politike je tako usklajanje med potrebami po kadrih in možnostjo, da tem potrebam zadostimo. Iz tega izvira, kakšna Stališča bomo zavzeli do posameznih kategorij delavcev, kateri činitelji pogojujejo sprejem in kateri naj bodo kriteriji sprejema. Pomanjkanje strokovnih/ kadrov, zlasti višjih in tudi srednjih strokovnih, nam narekuje, da moramo usmeriti vsa prizadevanja,, v pridobitev in ustalitev kadra teh katego- rij, in da si pri tem pomanjkanju pomagamo s štipendisti. Kadrovsko praznino občutimo tudi pri kvalificiranih delavcih, imamo celo vrsto deficitarndn poklicev: strugarjev, rezkalcev, brusilcev in telefonskih mehanikov, pri čemer sprejemamo kot osnovno nalogo, da skušamo vplivati na poklicno šolo, da da čimveč absolventov v teh poklicih. Od strokovnih delavčev, smo ločili kategorijo administrativnih, za katere smo ugotovili, da ob znižanih kriterijih šol prihajajo z manjšim obsegom znanja, zaradi česar je treba posvetiti posebno- pozornost preverjanju znanja. Zaradi pomanjkanja priučenih delavcev zlasti moških, posvečamo vso skrb, da jih dobimo v zadovoljivem številu. Neozi-raje se na prej navedene či-nitelje, (pomanjkanje ka- drov) — velja, da nihče od novozaposlenih delavcev praviloma nč more biti sprejet na delovno mesto, če nima podpisanih kvalifikacij, kot jih zahteva analiza delovnega mesta. . , Povečana fluktuaciia kadrov narekuje, da vso pozornost posvetimo ustalitvi kadrov.' Zato smo sprejeli vrsto načel kadrovske politike, da bi vsaj delno omilili posledice tega pojava. Rešitev vidimo zlasti v izboljšanju stanovanjskih prilik, glede katerih smo zavzeli v kadrovski politiki določena stališča in v eventualni mehanizaciji ali avtomatizaciji dela, ki bi zahtevalo manj delovnih ‘moči. Spremenjene prilike v zaposlovanju narekujejo nekoliko' predrugačene kriterije pri sprejemu, to je, da stro- kovne kadre in kvalificirane delavce sprejemamo iz oddaljenosti do 25 km, moške priučene delavce do 15 km, a ženske priučene delavce do 15 km, a ženske priučene delavke zaenkrat s področja 5 km. Prizadevamo si sprejemati mladino med 15. in 18, letom, ne glede na to, da je ni mogoče vključiti v tri-izmensko delo, ki je v naši tovarni vse pogostejše. Z dotokom mladih delavčev bi radi ohranili čim mlajši starostni .sestav kadrov. V bodoče bomo. po potrebi* sprejemali .kandidate, ki so že bili zaposlenih v ISKRI —1, Elek-trpmehanika, razen onih, ki so bili odpuščeni, ali katerih delovne lastnosti niso Bile ugodne. Določili smo tudi. delovna mesta. kier. naj bi se prvenstveno vključevali novi delavci. (Dalje prihodnjič) Pripomba uredništva: S piscem se popolnoma strinjamo in bi bilo prav,, da množične organizacije takoj podvzamejo potrebne ukrepe za čimprejšni začetek aktivnega oddiha proizvajalcev Tudi samoupravni organi, kot tolmači teženj članov kolektiva, ne-morejo in ne sme-jp .več čakati. Mnenje, da morajo prvo rešiti vse probleme samoupravljan jaT vprašanje prehoda na skrajševanje del. časa, šele nato bodo morda-mislili tudi na to — je škodljivo. Problemov bo vedno dovolj, to jih zahteva dinamika časa, zato pa je za reševanje istih potrebna osebna smelost in pripravljenost reševati težave v najkrajšem času in po najkrajši poti. Mnenje, da je aktiven oddih potreben, mora prodreti v našo zavest, vsa-; ko zadevno varčevanje pa je škodljivo za kolektiv. Delo in pomen oddelka za preiskavo materiala V 17. številki našega tednika smo pod gornjim naslovom pisali, da je ta oddelek kranjske tovarne, z ozirom na funkcijo, razdeljen v metalurški, analitsko-ko-rozijski, biološki in, organski: odsek. Takrat smo se Seznanili, z mehanskim laboratorijem, v tej številki pa bomo bralce seznanili tudi z drugo dejavnostjo. V analitsko-korozijskem odseku je analitski.'laboratorij, kjer'je vodja Janko Bertoncelj, na vprašanja, kakšne analize so v tem laboratoriju možne — takole odgovoril: ' »Pri nas j so možne analize! vseh. vrst jekel, barvnih kovin in zlitin, olja, masti, kislin, goriv in sploh kemikalij, ki se uporabljajo pri raz- ; hih postopkih v proizvodnji. Po naročilu izdelujemo tudi brezkisiinske spajkalne liže kovin in zlitin v tem' laboratoriju narejene‘ po fo-tomebričnih, polarografskih ih delno tudi kompleksome-tričnih metodah. Rezultati so zelo. točni tudi za majhne količine elementov : oziroma primesi, Uporabljajo ■ jih kadar klasične analitske metode- ne dajo dovolj točnih' rezultatov oz. jih sploh ne dajo. Uspeh in delo labora-' torija bosta zagotovljena le, če bodo dobili ustrezne rea- :izkusi' zajemajo kontrolo kvalitete galvanskih prevlek, lakiranih' površin 1: in vpliv umetnih „masi ha’ kovine,« je razlagal vodja korozijskega laboratorija tov. Anton Fi-reder, in nadaljeval: »Analiziramo obstoječe in uvajamo nove galvanske kopeli. Izpopolnjujemo stare in uvajamo nove tehnol. postopke v ga Iva-niki in lakirnici, i ter rešujemo tekočo, problematiko površinske obdelave, za poskusno in redno proizvodnjo1.; Izvršujemo, primerjalne korozijske preiskave, 'odpornosti zaščitnih -plasti na zunanji korozijski, postaji z laboratorijskimi klimatskimi napravami. Rezultati nam služijo za izdelavo predpisov površinskih prevlek. Omenjene preizkuse delamo za potrebe naše tovarne, ZZA, za nekatere tovarne podjetja in tudi za zunanje naročnike, kar kaže na zadovoljive kapacitete, ki lahko služijo in koristijo celotnemu podjetju in ZZA. Razumljivo pa je, da bo za nadaljnji razvoj potrebna izpopolnitev laboratorija. Vodja analitskega laboratorija tov. Janko Bertoncelj pripravi reagentov pri RAD BI ODGOVOR... Tov. Peter štibelj, vodja fizikalno-kemičnega laboratorija, pripravlja vzorce za fotometiranje' paste. Mislim pa,« "je h koncu dodal — »da je že; skrajni čas, da laboratorij dobri sodobno opremo, ker • bomo le tako kos nalogam, IS zahtevajo vse več točnih podatkov tako za proizvodnjo kot za razvojno dejavnost.« Vodja fizikalno-kemičnega laborat. tov. Peter štibelj, pa je povedal, da so vse ana- gente. Žal, so pri vsem vezani na uvoz, »Menim, da bi za ta haročiia morala imeti nabavna služba več posluha,« je zaključil tov. Štibelj. »V našem laboratoriju delamo klimatsko korozijske preiskave, vendar moramo nekatere le improvizirati zaradi pomanjkanja ustreznih standardhih naprav. Ti pre- Tov. Anton Fireder, vodja komori in mali galvaniki korozijskega laboratorija pri Mnogi izmed kritiziranih pri naš pravijo: »Strinjam se 5 tem, da bi se učil na napakah svojega soseda, nikakor pa ne na svojih.« Zato delajo vse, da bi zmanjšali pomen svojih napak, in pritiskajo ... na ljudi, ki jJiše-jo ... Mislim, da ni važno kje sem prebral gornje vrstice, ki so me vzbudile, da šem se pripravil k pisanju tega kratkega članka. Po naše bi se temu i lahko reklo: V naš časopis pišimo samo pozitivne članke o Iskri, o življenju in delu, bla-" go'sicer lahko opomnimo na določene negativne pojave, kritizirati, konkretizirati, ne — tega pa nikar, kajti naš časopis berejo tudi ljudje izven delovnega kolektiva, ki si lahko naše pisanje napačno tolmačijo ipd. Menim, da je bilo naše glasilo osnovano in izhaja prav zaradi tega, da je naš delovni kolektiv informiran, in to tekoče informiran o vsem dogajanju v kolektivu, o vseh problemih in težavah-, na katere naleti pri svojem poslovanju ter o vseh ukrepih, ki sp, storjeni za odpravo napak ip porrfanjkljivosti, za večjo uveljavitev našega kolektiva na tržišču in v našem gospodarstvu. Tendence ustvarjanja »Potemkinovih vasi« so tudi v Iskri, kajti, k vsakemu kolikor toliko kritičnemu članku se najdfe kdo, ki ni zadovoljen z njegovo vsebino, češ — da piše o nečem, o čemer hi bilo bolje ne pisati, ker je ta in ta strokovnjak, oni je. pa Stopnici, in to precej visoki, ta je prijatelj tega in tega, ki je v »žlahti« s tem in tem, in kaj bodo rekli na občini in v banki, pa na občinskem komiteju, kaj bo rekel naš konkurent... Ne morete si misliti, dragi bralci, da so bila negodova-1 nja v podjetju samo zaradi objavljene pripombe v našem časopisu, dá so pri gradnji tovarne telefonije delavci podirali zid, ker so bila pozabljena okna, češ, da se tehnologija spreminja ipd. Da, vidite, tak je današnji napredek znanosti, bi lahko nekdo rekel, ali pa, da se nekateri še vedno drže starega pravila »kufre gor, kufre dol«, za izgovor imajo ... Pa, kaj bi pravil... In pri vsem tém so to samó malenkosti, Vemo, da je sto in sto. problemov, o katerih bi bilo treba '■ spregovoriti, napisati in informirati kolektiv. Kolektiv.. zanima vprašanje proizvodnje televizorjev, gradnja novih tovarn in s tem v zvezi dviga življenjskega .standarda zaposlenih, večjega zaslužka, reševanja-vprašanja 42-urnega tednika (konkretno in ne samo pavšalno) in kaj delamo na tem, zakaj so tako visoke zaloge gotovih izdelkov, zaloge materiala in polizdelkov, zakaj proizvodnja ne teče po planu, zakaj, nesoglasja in trenja z ZZA, in še m še. In kdo naj spregovori o teh problemih ter nakaže rešitve zanje," če ne tisti, ki je o njih - najbolje informiran, ki ima pri tem neko stališče, misel, predlog. Toda, prelistajmo' naš časopis " in ugotovili bomb, da smo vedno sicer točno izhajali, in to najmanj na 8 straneh, da smo pisali; o vsem mogočem, tudi o pro-blemčičih je bilo govora, problemov pa smo se-samo dotaknili, kajti ni ga, ki bi resno, jasno in odločno ugriznil vanje, kot so: — problematika proizvodnje, : — poslovna izguba v nekaterih enotah v 1 1963, - — planirana poslovna; izguba v 1. 1964 za nekatere enote, — prodajna politika, — zvišanje, oz. visoke zaloge z 3,5 in 6, — problemi izterjave 'naših dolžnikov, : — investicijske .gradnje, in anuitete, — finančna politika, “ — kritika na siroške uprave, gg — kritika na delo uprave, — izvoz, ■ . . — uvoz, — politika nagrajevanja,.: —- bazičen razvoj in spremljanje proizvodnje, ,... J — ,42-urin tednik, ; i' ■ f — konkurenca,: Želimo odgovore, vendar je vprašanje, če. jih bomb dočakali. 't:',: j I. S. Pripomba uredništva: Pismo naš- ni presenetilo; o tem smo že večkrat razpravi 'ali *^.'žpl, da zaključkov želja ni prišlo. Današnja članek izpod peresa glavnega ured.n'kapa kaže, da bomo nakazan m problemom posvetili veliko pozornost. RAZPIS Računsko avtomatsko medkrajevno omrežje šolski center podjetja Iskra Kranj razpisuje za šolsko leto 1964/65 v okviru izobraževanja odrasEh vpis iv naslednje šdle: . VIŠJA TEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR PRI DELAVSKI UNIVERZI KRANJ — 30 mest — elektro šibki oddelek — 10 mest — strojni oddelek Vpisni pogoji: dokončana popolna srednja šola ali njej enaka šola ali družbeno priznana kvalifikacija s sprejemnim izpitom. Kandidati, ki morajo opraviti sprejemni izpit, bodo Obiskovali pripravljalni seminar do februarja 1965. TEHNIŠKA ŠOLA KRANJ — 30 mest — elektro šibki oddelek — 30 mest — stroju; oddelek Vpisni pogoji: družbeno veljavna 'kvalifikacija oz. popdina osenaletika z interno priznano kvalifikacijo, 4 leta prakse in starost nad 18 let. EKONOMSKA ŠOLA KRANJ —- 35 mest ■ Vpisni pogoji: dokončana osemletka ali nižja strokovna šola s strokovnim izpitom in starost nad 18 let. Za vpis v šole v Kranju pridejo v poštev ¡kandidati iz tovarne »Elektromehanika« z obrati, tovarne »Elektromotorji« Železniki, -tovarne »Instrumenti« Oteče, Skupnih služb uprave podjetja in ZZA. • Ljubljana TEHNIŠKA ŠOLA — elektro — 35 mest — šibki tok Vpisni pogoji: družbeno priznana, kvafifikacija elektro ali strojne smeriali popolna osemletka z interno kvalifikacijo, 4 leta prakse m Starost Pad 18 let. TEHNIŠKA ŠOLA — strojna — 50 mest Vpisni pogoji: ¡družbeno veljavna kvalifikacija, praksa in starosj nad 18 let. v EKONOMSKA ŠOLA — 40 mest Vpisni pogoji: dokončana osemletka rdi dokončana nižja strokovna šola z zaključnim izpitom in starost nad 18 let. Za vpis v šolo pridejo v poštev kandidati Iz ljubljanskega področja. Novo mesto TEHNIŠKA ŠOLA — elektro (šibki in jaki tok) — 30 mest Vpisni pogoji: dokončana osemletka, 4 leta prakse, interno priznana kvalifikacija ali pa družbeno priznana kvalifikacija s prakso in starost nad IB let. TEHNIŠKA ŠOLA — strojna — 30 mest Vpisni pogoji: družbeno priznana kvalifikacija in starost nad 18 let. Za vpis v šole pridejo v poštev samo kandidati, ki so zaposleni v tovarnah ali -obratih, lociranih na Dolenjskem. Kandidati naj vlože prijave v tajništvu šolskega centra podjetja ISKRA Kranj, Kranj, Savska loka 2 ter naj vlogi priložijo: — sklep UO tovarne — rojstni list — zadnje šolsko spričevalo ali izkaz o družbeno priznani kvalifikaciji'1 — zdravniško spričevalo Rok za vložitev prijav je najkasneje do 10.8.1964. Stroške šolnin vseh navedenih šol krije šolski center iz centralnih sredstev v višini 80%, ostalih 20% krije vsak kandidat sam, kar predstavlja približno din 1.500 mesečno. Pouk bo v popoldanskem in večernem času — torej izven redne delovne obveznosti. (Nadaljevanje z 2. strani) informacija lahko zopet najde, ko jo zahtevamo. Računski stroj poleg memorije služi za preračunavanje in transakcije teh informacij. Vpisovanje ali čitanje informacije,. vključno z iskanjem mesta, kjer je vpisana, traja okoli 250 ms. ¡Predvsem važno pa je dejstvo, da memorija -lahko, istočasno (paralelno) poslužuje tudi več naročnikov, dočim računski stroj zaradi velike brzine lahko deluje pri tem tudi serijsiko. Prof. Unk je navedel tudi ■nekaj primerov uporabnosti takega elektronskega računskega omrežja. V bodočnosti bo tak sistem omogočal, da bi vse trgovanje lahko potekalo brez direktnega' prenosa denarja. Vsak naročnik bi imel svojo -čekovno' knjižico s številko. V trgovini bi se pri blagajni izvršil 'le .prenos iz konta kupca'v centralni memordji . na konto prodajalca. Obenem -daje pri tem ¡memorija s pomočjo računskega stroj a tudi sporočilo, če je fak prenos mogoč, to je, če ima kupec ha kontu za plačilo dovolj denarja. Zaenkrat fako računsko onirežje v širšem smislu v svetu še ne obstoji, .vendar pa so perspektive zanj v bodočih -petih letih zelo velike. Predvsem 'se zanj zaenkrat' zanimajo velika podjetja in trgovine. V inozemstvu je namreč navada, da velike trgovine prodajajo do določene vsote svojim 'strankam tudi na kredit.' -S pomočjo centralne memorije lahko v trgovini za vsako stranko takoj ugotovijo koliko posojila že ima pri -trgovini in koliko posojila je -že odplačala. Vsaka stranka,.¡mora seveda imeti pri trgovini svojo -številko, pod -katero se -vpisuje njen saldo. Podjetja lahko koristijo tak spomin -tudi za Opazovanje salda na /različnih ¡kontih. /Zelo uporaben je tak sistem tudi za železnico. V tem primeru ima -vsak vagon 'svojo številko. Napravi na sveta predstavnikov javnosti: Tehniškega muzeja Slovenije. 0 Na* predlog sindikalnega odbora podjetje,, imenuje UO 5-člansko komisijo* za oddih; in rekreacijo, ki Bo prevzela delo dosedanjega sveta Počitniške skupnosti* in* upravnega* odbora* Počitniške skupnosti; Komisijp* za oddih in* rekreacijo sestavljajo naslednji tovariš:* FAJGEU: Florijani predsednik —- elementi; KUHAR Anion, član*, — avtomatika; BURJA Mitsko; elan*. — naprave; BOZ0VIGAR Anton; član, — elektromehanska; RAKOVEC Vinko;, član — ZZA*.: SMtegri* 4.. sefe HO Elektromefeanike Kranj (6. in 7. 7.) © Upravni odbor potrjuje* plan proizvodnje za avgust v vrednosti 1.267.745 din skupne proizvodnje in za' mesec september v vrednosti 1 milijon* 462.848 din skupne proizvodnje. © Tehnični sektor naj for-sira pripravo izdelka EVS-06 in poroča Upravnemu odboru kdaj* bo izdelek pripravljen za* proizvodnjo, © Upravni odbor sprejema na znanje poročilo finančnega sektorja- o stroških službenega potovanja za mesec, maj in* ugotavlja, da so stroški narastli; V kolikor bodo stroški v juniju ponovno narastli; bo treba podvzeti potrebne ukrepe. • Tehnični sektor naj poskrbi, da se stiskalnica za profile za izdelavo tračnic za telefonske centrale; ki stoji v ročni delavnici, čimprej postavi v samo produkcijo telefonskih central in usposobi za delo. Tehnični sektor naj obvesti Upravni odbor, kdaj bo to lahko sprevedel oziroma kdaj bo stiskalnica lahko pričela obratovati. © Ker bo z ozirom na uvedbo skrajšanega delovnega časa treba pojačati isci-plino v tovarni, . zadolžuje upravni odbor splošni sektor, da vrši' kontrolo prihajanja na delo in odhajanja z dela-. Prav tako naj splošni sektor kontrolira v \odmoru in če je potrebno posreduje v restavraciji za hitro razdelitev toplega obroka; ® Sektor tehnične kontrole naj da ponovno obširnejšo obrazložitev iz- katere bo razviden čas, zasledovanja slabe kvalitete in konkreten predlog za. normative po posameznih delavnicah oziroma, elementih. @ Upravni* odbor predlaga Delavskemu svetu, da* odobri prevoznemu; oddelku za. praznik šoferjev kolektivno nagrado* v znesku 70:000 din: Poleg tega* pa* se izplača* tov. Francu MLBUU za izredno vestno delo nagrada, v znesku* 35,000- dih* in tov. Jožetu* KAPUštNU 30.-000* din: © S' L, 9. 1964 se uvede* v obratni* ambulanti dvoizmensko delo* in* sicer bosta, delala 2: zdravnika, splošne praksa od 7. — 12* ure,, 1 zdravniR pa odi IS, —19; ure. Oddelek za družbene službe naji vrši odi li. 9. do* 30*. 9. analizo, obiskov v dopoldanski in popoldanski izmeni. © Upravni* odbor se strinja, s predložim* sveta* obratne ambulante, da* vsota* dodatka;. ki* se- izplačuje iz osebnih* dohodkov Elektromehanske ostane nespremenjena do** zaključnega računa za U. 19.641. 0b, zaključnem računu* se- ugotovil obs*eg: ih kvaliteta preventivnega dela* ih eventuelho* znižanja stroškov obratne ambulante* ter- se: na podiagii teHi ugotovitev ponovni» določili:nadaljnje izplačevanje v kolikor- bodo rezultati ugodni za tovarno. Obratna ambulanta naj-pismeno obvesti vse člane Zveze borcev, ki so bili na zdravniškem pregledu, o zdravstvenem stanju. ©> Oddelek za družbene službe naj v sodelovanju- s kadrovsko službo in šefi- delovnih enot* preskrbi primerna* delovna* mesta tistim- članom Zveze borcev, ki* niso-sposobni* za* vsa dela: Pri tem naj se osebni* dohodek ne upošteva, ker bodo* člani Zveze borcev dobili nadomestilo za nižje- osebne dohodke od* Zavoda za socialno* zavarovanje. ® Kadrovska, služba naj,-pošlje delovnim, enotam spisek oseb, ki* bodo* v tem; letu dosegle pogoje za* upokojitev, da bo mogoče delovnim* enotam* pravočasno pripraviti* nadomestilo za izpraznjena delovna mesta. Za izpraznjena* delovna* mesta naj se delovne enota pri-državajo načel kadrovske politike in sklepov 3. seje UO; z dne 30. 6. in, 1. 7, 1964» Sklepi 5. se fe _ UO Tovarne elementov za elektroniko (30.6:1964) ® Upravni odbor ugotavlja, da je tovarna dosegla od 1. 5. do 31. 5. 1964, din 210 milijonov 789.720 dohodka, izračunanega po fakturiram realizaciji. Prispevek federaciji' znaša 31,618,458 din, čisti dohodek pa 31,618.458 din, 'Na osebne dohodke odpade po “Odbitku družbenih obveznosti! din 125-,419.883 in* na sklade din 53,751.379. ® UO. je obravnaval rebalans gospodarskega plana* tovarne za leto* 1964; ki* je bili izvršen zaradi spremembe stroškov skupnih* služb, in ga predlaga v potrditev DS: tovarna; ter priporoča naslednje sklepe: a) Vse EE naji mesečno zasledujejo in. obravnavajo gibanje- zalog ihi stroškov proizvodnje v primerjavi s planom ih* gibanjem proizvodnje. b) Planirani stroški v bu~ džetu naj se ne prekoračijo, pač pa znižujejo; © UO jg razpravljal ih obravnaval tudi predlog gospodarskega- plana celotnega podjetja Iskra, in smatra; da je ta plan nesprejemljiv zato, ker s čistim dohodkom ne pokrivamo vseh obvez. Potrebno, bi bilo; da se pod-vzamejo, ukrepi,, in, da se ne. planira izguba,, temveč naj. se vskladi. z ostankom čistega, dohodka. UO' smatra,, da je nepotrebno- v Avtomitiki Pržan- povečati proizvodnjo m* število-zaposlenih;.- pri tem pa povečati tudi izgubo. @. UO- je na predlog direktorja imenoval za njegovega namestnika, ki ga nadomešča v njegovi odsotnosti za dobo- enega* Ihta, po členu 117 Statuta podjetja — ing. žarka Stoka*, vodjo tehničnega sektorja tovarne: @ UO se strinja s predlogom TK ZMS tovarne, da se izplačajo najboljšim* mladincem pri tekmovanju mladine za produktivnost dela, naslednje nagrade: | Po času: Rado Štemberger ((Šentjernej:)! din 20.000; Darina* Grgovič (Šentjernej) din 15.000; Majda Miklavčič (Žarnice) din 10.000. Po učinku: Roza Košičeit (Žužemberk)i din 201000) Janez Zupančič (Orodjarna) din 15.000; Jaka* Godec (Žužemberk.): dih 10.000. Znesek za izplačilo, je Bil odobren na zasedanju DS tovarne -1. 4. 1964: ® UO* odobrava izplačilo iz sredstev sklada za: - kadre v znesku; din* 342.000 za stroške- šolnine- im diplomsldh-. izpitov 6 uslužbencem EE Upori Šentjernej (Jože Pirkovič, Franci Kostrevc, Silva Homan, Milka Franko, Anica Bršan, Mimica Kovačič),, v smislu že. sprejetih sklepov tovarne in UO podjetja. Iščemo nove sodelavce za redna delovna razmerja: TOVARNA ELEKTRONSKIH NAPRAV LJUBLJANA li inženirja kemije — začetnika za delo na* površinski; obdelavi 2. kemijskega* tehnika; s 5-letno prakso 3i več* kvalificiranih galvanizerjev 4, nekvalificirano delavko za dela, v galvanlki Ponudbe pošljite na naslov: ISKRA KRANJ — tovarna, elektronskih naprav Ljubljana, Celovška 180a (kadrovska* služba);. TOVARNA ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO LJUBLJANA . | / 1. vodja* konstrukcije orodjarne Pogoj: strojili inženir- — Konstruktor s prakso ali strojni tehnik — konstrukter z* najmanj; deset— lelno prakso. V letu 1964 je zagotovljeno družinsko-stanovanje: Ponudbe z obširnimi podatki pošljite na* naslov: ISKRA KRANJ- — tovarna za elektroniko in avtomatiko Ljubljana, Pižam ali pa. se zglasite* osebno. - ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO LJUBLJANA 1. elfektro inženirje in tehnike 2. strojne inženirje in tehnike 3: šoferja; Pogoj:, pod* te li in* 2: inženirji' z najmanj 31, tehniki pa najmanj 5-letno prakso. Zaposlitev je- v konstrukcijskem oddelku ža radijske sprejemnike, gramofone, m televizorje kot samostojni konstruk-terji; Delbr je zanimivo. Pod' tč. 3:: ustrezna kvalifikacija: - UPRAVA PODJETJA 1. vratarje. 3 del. mesta 2. snažilke: 3 del; mesta Delovna mesta* so v Ljubljani'. 3. stenodakiilOgrafa Pogoj: dokončana administrativna šola, in več let prakse; Delovno mesto* je v Kranju. ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi moje dobre mame, se za podarjeni* venec prisrčno zahvaljujem. sodelavcem iz tehnološkega- sektorja ZZA. Franc Urbančič I S K R A — glasilo delovne; ga kolektiva Iskra industrije za eiektrpmehaniko -telekomunikacije elektronike in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni uredniki Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izdaja tedensko — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski' tisk« Kranj Pismo športne komisije Elektromehanike Kranj Gostje iz Oberwarta ■ ■ spei mea n Kakor lansko leto, smo tudi letos pripravili že tradicionalno mednarodno srečanje z gradiščanskimi Hrvati, seveda po predhodnem dogovoru z njihovimi predstavniki g. Mörtlom in g. Myko-som ter direktorjem kranjske tovarne tov. ing. Dolganom. Na njihhvo željo smo organizirali nogometno tekmo Iskra Bewag, na centralnem stadionu 'v Kranju. m ponovnemu srečanju, nam zaželel mnogo uspehov na gospodarskem in '-športnem področju, ter ponovno izrazil željo, da .se športniki Iskre in gradiščanskih Hrvatov,, ki so zaposleni pri firmi Bewag, ponovno srečajo naslednje leto, in to v Oberwartu. H .koncu se je zahvalil za prisrčen sprejem, športnikom pa za lepo in borbeno igro. samoupravlja- V soboto smo ob deveti Gostje so prespali v počit-uri sprejeli, športnike in nji- niškem domu, na Bledu, dru-hove spremljevalce in pred- gi dan pa so si ogledali na- stavnikfe pred kranjsko to- ravne lepote in turistične za- Gostje iz Oberwarta pri razgovorih v sejni dvorani varno, kjer jih je v imenu nimivosti Bleda in Bohinja, vodstva tovarne pozdravil šef ki so jih, kakor- vsakega, , finančnega sektorja tov. Via- prevzele, zato je bilo njihovo družbenim do - Sodin, predsednik UO počutje pri nas za, njih ne- , •* ra' tov. Avrelij Tronkar, pred- kaj izrednega, kar so poša- Dokaz o lepih vtisih, ki so sednik sindikata Vili Planin- mezniki tudi izrazili. Velike- zanje nepozabljivi, je dej-šek in predsednik ' športne ga pomena za taka in podob- stvo, da so po lanskem bi-komisije Drago Arh. V .sejni na srečanja je tudi dejstvo, vanju v Kranju, najeli po-sobi so bili gostje seznanje- da-so gostje lahko spoznali čitniški dom v Vrsarju, kjer ni s proizvodnim programom življenje našega delavca in letos uživajo prijetnosti na-našega podjetja, z nastankom-proizvajalca, močan gospo- šega morja, in kjer se bo v tovarne v Kranju, strukturo darški in kulturni napredek letošnji sezoni zvrstilo prek samoupravnih organov in de- naše države in se podrobne- 150 članov njihovega kolek-lavskega samoupravljanja. Za je seznanili z delavskim in tiva. D. A. tem so si gostje ogledali to- Naš razgovor V tovarni elektromotorjev v Železnikih je zaposleno' več žensk kot moških — Zakaj je bila izmed sedmih kandidatk izvoljena v DS le ena!? — Ali so organizacije, predvsem pa mladinska, premalo posegle v doga-jan ja v' predvolilnem času? värno in film o Iskri. Nekaj predstavnikov je sprejel tudi podpredsednik obč. skupščine tov. Beznik in jih zadržal na daljšem razgovoru. Po kosilu šo se športniki odpočili v našem domu na Bledu, nakar, so se pripeljali v Kranj na centralni stadion, kjer je bila ob 17.30 odigrana nogometna tekma, ki so ji med drugimi gledalci prisostvovali tudi direktor firme,. Bewag dr. Müller, prokurist g. Hrovat in predstavniki . vodstva, samoupravnih organov in .družbenih organizacij kranjske tovarne. Po končani tekmi, ki se je končala z rezultatom 2 0 v našo korist, so bili gostje povabljeni na kratek razgovor in zakusko, kjer smo si izmenjali darila. Direktor firme Bewag g. Müller je ob tej priliki nazdravil našemu Uredništvo se je prek svo- obrazložiti in končno tudi jega dopisnika zadevno obr- zagovarjati, Člani delavskega nilo na Maro Brtoncejj, ki sveta pa bi morali biti bolj je bila edina izmed sedmih odločni v razpravi in glaso-kandidatk izvoljena v DS to- vanju« vame, in jo prosili, naj nam »Zanima nas, kako preživi-odgovori na nekaj vprašanj, te svoj prosti čas?« »Od kdaj ste zaposleni v »O tem v zadnjih -letih tovarni?« , . sploh ne morem govoriti, ker V -tovarni sem | zaposlena si gradim hišo, oziroma ure-od leta 1946. V začetku sem 1«jem stanovanjski problem, delala v proizvodnji,-nato pa kar mi vzame ves prosti, čaš.« sem bila premeščena v knji- »Imate kakšno, posebno ve-govodstvo, kjer delam kot selje oz. konjička?« blagajničarka.« ’ »O, to pa. Sem članici »Od sedmih kandidatk ste dramske sekcije pri DPD v bili izvoljeni le yi v DS. Ali nam lahko poveste, kje je vzrok, da ni bilo izvoljenih več žensk?« »Po ' mojem mišljenju,j or-" - ganizačlje, predvsem pa m!a-: dhjska, niso zadovoljivo odi-.g-rale svoje vloge v pre.dvolil-Predsednik športne komisije Drago Arh pozdravlja na -m času. V tovarni je zapo- centralnem štadionu nogometaše Bevvaga iz Obervvarta • s en‘*1 ve^ žensk kot moških. To so povečini mlada dekle- (Avstrija) Nasproti (v civilu) stoji športni referent Be-vvaga. Ob tej priliki sta si predstavnika športnikov obeh firm izmenjala darila Železnikih; - zelo rada namreg igram Tudi či tanje mi je pri . srcu. Predvsem rada berem i Nogometni moštvi Iskra : Bewag (Avstrija). Rezultat 2:0 £ Korist Iskro ta, mladinke, za katere sem-prepričana, 1 da bi lahko uspešno ' sodelovale pri reševanju problemov, in vodenju.« »Ker ste bili že sedaj članica delavskega sveta in upravnega odbora tovarne, in imate o delti samoupravnih organov že gotove izkušnje, bi bilo prav, če nam poveste svoje mišljenje, kako naj poteka delo, da bo čim uspešnejše?« »Reševanje nalog; ki se postavljajo pred organe uprav- zgodovinske romane. Za raz-Ijanja, vsekakor ni lahko, vedrilo pa, tudi kriminalke Poznati je treba pr&blematir Drugega razvedrila, razen ko podjetja, še posebno pa, občasnih kinopredstav pa v problematiko tovarne; Pri Železnikih nimamo.« tem pa je treba imeti pred »Vaše želje kolektivu?« očmi cilj skupnih koristi, ne; »Vsem članom želim mno-pa posameznih služb ali pelo go uspehov pri delu, kakor posameznikov. Vse gradivo, tudi zadovoljstvo in srečo ki je pripravljeno za zaseda- doma, in da bi se po mož-nje delavskega sveta, bi mo- nostih, ki jih podjetje' ima rale. odgovorne službe, ali čim hitreje pristopilo k re-| posamezniki, bolj, temeljito Sevanju stanovanjskega pro pripraviti, ga na zasedanju' blema.« F.