Knjiga Slovenska XIX. veku. Filip Jakob Kafol (Kaffol, Caffou) r. 4. maj. 1820 na Pečinah v Tominskih hribih, maš. 1845, paslirjeval v Volčah, 1. 1847 v Ročinju, 1. 1854 v Batujah, 1. 1857 jo ubere v Cclje in od ondot v Pariz k Lazaristom, od teh pa vže 1. 1858 skozi Rini, Loretto, Celje domov na Goriško, in to v Nemške Rovte za farnega oskrbnika, 1. 1859 na Pečine, bil deželni poslanec, baje prvi slovenski govoril v zboru Goriškem, u. 29. febr. 18G4. — Kujige njegove so: 1) Domači ogovori po nedelskih evangeljih za verne Ijudi na deželi. Spisal in izustil Filip Jakob Kaffol, kaplan v Ročini pri Soči. I. Del. Celovec 1853. 8. 270. — II. Del 1853. 8. 290. Izdalo družtvo sv. Mohora.' Na prod. J. Leon. (Jezič. 1887. str. 11.) 2) Domači ogovori po prazniških evangeljih za verne Ijudi na deželi. Spisal F. J. Kaffol, samostalni kaplan v Bajtuji pri Vipavi. V Ljubljaui 185C. 8. 342. Nat. in zal. Milic (Vid. Slov. Prijat. 1856 str. 61). 3) Večne resnice v pogovorih za ljudske misione po slovenskih deželah. Spisal F. J. Kaffol, duhoven Goriške nadškofije. V Gorici. Zvezek I. 1861. 8.316. — Zv. II. 1862. Del. 1. str. 1—157. Del 2. str. 157—303. Nat. Paternolli. — Znamenite bile so besede, ki so mi jih sveti Oča Papež Pij IX. v god sv. Floriana leta 1858 v Vatikanu tako-le govorili: nVi ste, kakor pravite, Slavjan. — Slavjanski narod je verli in zares močen narod. — Jaz vse Slavjane po očetovo ljubim. — Škoda, da so razkoljeni. — Njih blagost bila bi sloga, in ta sc jim cimi le v sjedinjenju s katoliško cerkvijo. — Zatorej rad iz dna serca podelim svoj apostolski blagoslov vsem oznaniteljem svetega Evangelja po Slavj anskem." Tera očetovskim besedam spominek postaviti sem sledeča dva zvezka slovenskih pogovorov za ljudske misione spisal. Na Totninskih Pečinah v godovno sv. Cirila in Metuda 1860. F. J. Kaffol, Kaplan. — Razun tega je dopisoval na pr. v a) Danico, ktera ima 1. 1851 str. 198 njegovo tudi posebej natisnjeno pesem: Dan XVI. listopada 1851 po Goriški nadškofii v IX razstavkih, iz ktere bodi na razgled: Ob Soči se veselo dans godf, 7. Od griča v grič razleg zvonov doni, In ljudstvo pravoverno Se skupej zbera, v sveti dom hiti, Pobožno ino merno . . . Za to glej vdrne v tempel potovat',9. Spomin stoletni grejo praznovat, Odkar Pastir premili So s sedeža v Gorici pervikrat Ljudi blagoslovili. Se dene pravda pa pred papeža, Štirnajsti Benedikt zdej sodbo da: nAglejski stol se vniči, Bodita v Vidmu in Gorici dva Nadškofa pri tej priči. Le idi v sveti dom, — že pred oltar Duhoven Vikši stopil je — svoj dar Boga za vse prinesti. Sklenimo ž Njim se v duhu, mlad in star Bodimo veri zvesti. L. 1862 str. 278 ima Danica čvrst spis njegov: nSv. Mohor, pervi apostelj Slovanov". — L. 1864 str. 46 jako hvali nZlati Vek", češ: Ni vreden v versto naših literatov vpisan biti, kdor se obotavlja prebirati ga . . . Kdor bi slovenskemu jeziku sposobnost za literaturo odrekel, naj se mu nZlati Vek" v roke da, in če ni več kot budoben, prepričal se bo, kako razumno ali zastopno se da zgodovina, dogmatika in vsaka druga učenost v slovenščini pisati itd. (Vid. str. 276)". — b) Drobtince 1. 1852 kažejo pesem njegovo: Maria naša ljubezniva mati (str. 61) itd. — c) Slovenski Prijatel 1. 1856 naznanja njegove pridige (str. 61); 1. 1857 zanimljivo pismo iz Pariza; 1. 1858: iz Loretto; 1. 1865 vže po smrti priobčnje pridige na pr. od sv. Mohora; 1. 1876: Marija brez madeža spočeta,.od sv. birme; 1. 1877: Za slovenski misijon itd. — d) Novice 1. 1861 imajo dopis: Slednja beseda o cerkljansko - tominski cesti (str. 250) itd. — e) SlovenskeVečeruice zv. VIII. 1. 1863: Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah. Domorodne črtice, spisal F. J. Kaffol, kjer str. 27 pravi sam o sebi: nIz Pečin (sem tu duhovnik v službi) od mesca junija 1859, dokler bo Božja volja. Dne 24. sept. 1845 sem tukaj na altarju sv. Mohora in Fortunata novo inašo služil, zna biti, da ravno na tem altarju boin tudi zadnjokrat maševal in potem pa pred večnega sodnika stopil! V varstvo se tema dvema svetnikoma pohlevuo izročujem, torej zaupam, da nii bodeta milost izprosila. — Za moj preserčno ljubljeni narod se vse svoje žive dni trudim, nadjam se, da sv. Mohor mi bo odvetnik in besednik pri vstopu v večnost. — Na tem svetu mi ni bilo nikoli dobro, smem se zanesti, da na unem svetu bo milostljivi Gospod obrisal vse solze od mojib oči!" — Dokaj znamenito je, kar je pisal iz Pariza 7. sept. 1857 na pr.: nMorebiti bi Vas vtegnilo veseliti kaj več od naše družbe zvedeti; zakaj zdi se mi, da naši rojaki veliko od Lacaristov nc vedo. Prav za prav se kličetuo duhovniki sv. Vin- cenca Pavljana; ljudstvo nas imenuje misionarje, in svetu smo znani pod imenoin nLacaristi", ker v Parizu v hiši stanujerao, kteru je nekdaj nekemu človeku z imenoin Lacar (bolje Lazai) slišala, in od kterega je v pervem osnovanju te družbe odkupljena bila. — Lacaristi so po celem svetu skorej razkropljeni in štejejo blizo 1000 duhovnikov. Pariz je pa zmcrej še naše poglavitno zberališče, tukaj stanuje tudi naš General - Superior, ki sadaj ravno po Avstrianskeni popotuje, ondašne hiše Lacaristov pregledat. Lacaristov poglavitne opravila so: Priprosteuiu ljudstvu na deželi misione in svete vaje deržati, ter k veliki spovedi verne spodbadati, po ječah zapertim pridigati in jih spovedovati, ter njih poboljšanje opravljati, vsrailjene sestre voditi in jim spovednik biti. Duhovne semenišča voditi in skerbeti, da se mladirn dubovnikom pravega duha vdahnje. Po Francoskem so tudi učeniki v duhovšnicah večidel Lacaristi. Otroške semenišča vladati, in inladenče k pobožnosti napeljevati, ter, če je treba, jim tudi učitel biti. — Lacaristu, akoravno je duhoven, mu ne gre ime Pater, marveč le Gospod. On mora zjutraj ob štirih vstati in ob devetih zvečer spat iti, ter cel dan ima tako razdeljen, da mu dve uri proste ostanete. En dan v tednu sme do 5 7a spati. Vsak dan mora naj manj eno uro premišljevati kako sveto resnico. Preden Lacarist kdo postane, mora dve leti se poskušati, po tem stori obljubo, ki večno velja. Tudi ne dubovniki so vsem tem postavam podverženi. Vsi vkupej se bratje iuienujemo in živirno čisto le od milošine, ker lastnega premoženja nimaino in tudi od vladarstev nič ne dobivljamo itd. (Slov. Prijatel 1857 str. 155)." nKaf61 je dopisoval domačim listom, zlasti pa Danici (gl. 1864 str. 276: Malo pred smertjo nam je bil ranjki poslal tnični spis: častiti gospodje Lazaristi. Izpeljan jr> do BVI. Domače življenje Lazaristov". Ako bi se našlo med njegovo zapuščino nadaljcvanjc ali saj osnova, bi prosili, da bi se nam poslalo. Vr.) in Einspielerjevim nStimmen aus Innerosterreich". . Načertal je rzgodovino in geografijo Tominskega glavarstva". Kam so zanesli ta spis, ne vem povedati. Videl sem ga 1. 1866. Osnoval je bil tudi obširno razpravo ,,o odpustkih". Kje je pa zdaj? — 0 njegovih pridigah pravi Slomšek (Drobt. 1862 str. 45), da imajo mnogo zgovornega zernja v gladki slovenščini. Vid. Filip Jakob Kafol, v Večernicah zv. 34. 1. 1878 str. 37—42, sp. J. K. Janez Skofie r. 22. dec. 1821 na Brdu pri Podpeči, maš. 1845, služil v Hrenovicah, Crmošnjicah, na Toplicah, od 1. 1858 za župnika v Suhoru, kjer je, izvrsten vino-sadje-svilorejec poslavljen z zlatim križcem za zasluge, u. 30. apr. 1871. — Dopisoval je v nektere časnike p. v Novice 1. 1858, Danico, zlasti v Slov. Prijatla, kteri hrani ninogo njegovih pridig, celo po snirti p. 1. 1881, priobčil P. Hugolin, o cerkveni glasbi itd. Močno vstregel je s posebej natisnjeno knjigo: a) Razlaganje keršanskega katoliškega Nauka. Pričel 1. 1863 in spisal I. Poglavje od BVere" Janez Škofic, župnik Suhorski. V Celovcu 1864. 8. str. 663. Nat. J. in F. Leon. — Ti nKeršanski Nauki", kterim je druga poglavja zložil Janez Volčič, župnik Šent-Marjetski, so — 369 tiskanih pol, dovršeni 1. 1876 — bogata zakladnica, iz ktere zamore zajemati duhovnik za vse svoje potiebe na leci, v spovednici, na bolni postelji in v šoli, pa tudi česar pcttrebuje za lastno svojo oiniko in za i)ošten svoj kratek čas (Vid. Slov. Prijatelj). b) Sveti Jožef, naš varh in pomočoik v življenju in ob smerti ali Šmarnice v čast Jezusu, Mariji in svetemu Jožefu. Svojiiu farmanom in drugim častivcem svetega Jožefa, spisal duhoven ljubljanskc škofije. V Ljubljani 1807. 8. 268. Nat. J. Blaznik. Zal. Janez Škofic (Gl. obseg in kazalo). nMesec maj ali veliki traven je preblaženi Devici Mariji posebno posvečen; ravno zato se imenuje Mariin niesec. 0 tem mescu se po kei"šanskem svetu obhajajo ljubeznive Šmarnice. Marijnomn čistemu ženinu, svctemu Jožefu, pa je posvečen mescc raarcij ali sušec, o kterem se tu in tam svetemu Jožefu na čast obhajajo lepe pobožnosti, Šmarnicam podobne. Pri nas takih pobožnost nimamo, Šmarnice pa imamo. Ker je pa sv. Jožef tolikanj imcniten svetnik, ter Jezusov rednik, ženin Mariin, Ilirskcga kraljestva in toraj tudi naše dežele patron in varh, in umirajočih posebni pomočnik, in ker je Jožefovo življenje z Marijnim življenjem v tolikanj tesni zvezi, mislim, da ne bo neprimerno, ako pri letošnjih Šmarnicah svoj pogled obrfsčamo sosebno v sv. Jožefa, in iz njegovega svetega življenja izvajamo svoja premišljevanja. Sej bo tudi Marija češčena s titn, da častimo njenega čistega ženina sv. Jožefa itd. (Vpeljava str. 5.)". — Ljubeznjivo opisal je ranjkega J. Volčič v Danici 1. 1871 str. 154 — 162, kjer rau str. 185 iz velikega spoštovanja A. Žlogar poje v spornin na pr.: Toči gorke solze domovina! — Ah, moral ločiti Blagih se en rodoljub, vedno ti zvesto udan. Ljubil nezmerno te je, premili narod slovenski! Z djanjem kazal, da mu v sercu Ijubezen plamti. Ljubil je iskreno občno domovje slovansko in želel, Solnca mu zlatega žar skora da bi zasijal itd. Dr. Jožef Krajnc (Kreinc) r. 17. febr. 1821 v Skalah blizo Velenj, šolal se v Celju in v Gradcu, kjer je bil prvi slovenski učitelj občnega državljanskega zakonika v jeziku slovenskem, potem na pravoslovni akademiji v Sibinju za avstrijsko civilno, trgovinsko in menjično pravo, naposled profesor v Pragi, u. 22. febr. 1875. Pisal je v razne časnike, branil pravice Slovencev kot državni poslanec in posebno v glasilih slovenskega društva v Gradcu, poslovenil velik del oraenjenega zakonika, ki ga je poznej Cigale vredil za natis itd. (Prim. Slovan 1885. J. Macun Knjiž. Zgod. 1883 str. 151). Ivaii IVIacun r. 23. jan. 1821 v Trnovcih (Wolfgang) blizo Ptuja, latinske šole zvršil v Mariboru, modroslovne in pravoznanske v Gradcu, od 1. 1845 učitelj gimnazijski v Celju, od 1. 1846 v Trstu, 1. 1851 profesor v Zagrebu, 1. 1860—61 v Ljubljani, potem zopet v Zagrebu, od 1. 1870 v Gradcu, kjer je u. 27. okt. 1883. — Knjige Slovencem bolj zanimljive so: 1) Cvetje jugos lavjansko s dodanitni cveti drugih slavjanskih vertov. I. Cvetje slovenskiga pesničtva. Zložil Ivan Macun Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujfievi peti. Koseski. U Terstu 1850. 8. XII. str. 270. Tisk. Austr. Lloyda. Kazalo: Predgovor. Uvod. Pevni-, Pripovedajoči-, Dramatički del. Smes. Pesmotvori dodani iz Ilirskoga. — ,,Tesniga serca predložim slavjanskitnu svetu to delce, pri Slovencih pervo te verste. K začetku se težko ključ najde, in ta težkoča terja, da se presod letega ozira derži; vsaj si mora vsaka knjiga, ki se pri nas prikaže, celino kerčiti. Alj tudi zvunajni zaderžki so pri tem delu veliki; namenjeno je namreč učečoj se mladeži, da se po njemu soznani s pesniki cele Slovenije, in tudi z nekaterimi ilirskimi; in da se iz njega uči lepo in u slavjanskem duhu pisati. Slovnica jugoslavjanska pak še je malo kaj ustanovljena, tedaj pisatelji pišo po svojih rnislih različno, in po taketn se je zuiešnjava posebno u slovničkih formah ugnezdila. — Kakih sem jaz pri tem misel, vsak lahko u kratkem krasoslovju pesničtva vidi. Glavno pravilo je, da se u književni jezik uvede samo kar je res in kolikor mogoče u celem narodu, in kar se prileže pravilam mislenja; dalje, da se, gde so razne ceste, izbere tista, ki nas z drugimi našimi brati Jugoslavjani zjedini itd. (Predgovor VI.)." 2)Kratak pregled slovenske literature sa dodanim riečnikom za Slovence. Napisao Ivan Macun. U Zagrebu 1863. 16. VII. 102. — nSastavak ovaj nastao je time, što sam prošle školske godine u veoma kratko doba iraao za krasni »Na- učni slovnik", što ga izdaje Fr. Riegor, napisati članak o slovenskoj literaturi. Nakupiv tom prilikom kao i kasnije u Ljubljani gradiva, koje bi za rečeni slovnik bilo preobširno, preradio sam ga te u podlistku nNarodnih Novinah" naštampao. Nu i sada nije mi bio srnier, da o toj stvari pišem obširno, nego da omladini pokažem put za samostalnu dalnju radnju itd. (Predg. IV).u 3) Književna zgodovina Slovenskega Štajerja. Spisal Ivan Macun. V Gradcu 1883. 8. VI str. 181. Tisk. Styria. Zal. pisatelj . . Veleurau . . dr. F. Miklošiču . . posvečuje zemljak J. M. nIIabet sua fata libellus! Zibeljko je knjigi tesal dr. Vošnjak pozivom dne 8. marca 1. 1867, ali bi jaz za nSlovenski Štajer", ki ga je namenila na svetlo davati Slov. Matica, napisal književno zgodovino . . . Ko pak je početkom tekočega leta sklenola, da le četiri pole za 1. 1882 pridejo na svetlo, ostalo pak drugi krat, tega nesem mogel nikakor dopustiti, in tako delo sedaj prihnja rnojim trudom in na moje troške na svetlo itd." Vest o četirih polah ni resnična; vzroki bili so v obliki in vsebini, kar pisatelj v nPredgovoru" str. VI. sam pripoznava, namreč: „nil humani perfectum, knjiga tudi ima kake hibice, da z druge strani neje na svetlo stavljeno vse, kar služi slovenskeniu Štajerju na slavo, ker mnogo je bilo zemljišča še le krčiti itd." Pisaril je Macun ranogo v časnike slovenske na pr. v a) Drobtincc 1. 1847: Drobtinca jezikoslovna z posebnim pogledam na grčki in slovenski jezik; b) Slovenija 1. 1848 — 49 ima p.: Svečanost slavjanskega društva v Terstu; Oglas Jugoslavjanske Krestomatije itd.; c) Novice vzlasti 1. 1861 — 62: Kaj je narodnost sploh, in slovanska posebej, domoljubje, panslavizem, slovanska književnost, razni dopisi iz Zagivba itd. — d) Glasnik 1, 1862: Slovenska terminologija v obče in posebno jezikoslovna str. 67 — 72; e) Letopis Slov. Matice 1. 1867—69: Kosilo pri raznih narodili, posebno pri Grcih in Rimljanib. Potresi in ognjeniki. Pogled v Pohorje, potopisna črtica itd. — f) Slovenski Narod 1. 1869: Neke opazke na sporočilo o poslednji odborovi seji slov. Matice itd. — g) Zora 1. 1872: France Andrej Šega. — h) Kres 1. 1881: Stolica slovenskega jezika na graškem liceji. Delovati je pričel v dobi ilirski; rojak StankoVraz muje svetoval, naj piše ilirski. BSlovensko narččje neima baš ništa za se, što bi ga raoglo do te slave — na stupanj književnoga jezika — pomoči . . Ilirska idea naš je dakle temelj . . . a Vama savčtujem, napredujte na toj stazi . . (Dela V. 1877 str. 329). Da ste naumili izdati chrestomathiju ilirsku, vrlo mi je drago . . Ako ste odlučili za niladež (osobito za djake iz gymnasijah i lycejah), kako razumeb iz vašeg lista, to če po mom sudu biti najbolje, da uredite knjigu po predmetih i da u prvi dio metnete pesni (poesije) itd. — pisal mu je Vraz 1. 1843 in 1849 (str. 408 — 415). Tako je pisaeil res v Zoro Dalmatiosko, v Jadranskega Slavjana (s S. Rudmašem); 1. 1849—50 je sodeloval pri hrvaškera berilu za nedeljske opetovalne šole po Istri; v Neven je 1. 1852 dal nKratko krasoslovje o pesničtvu", pozneje nekoliko razširjeno tudi posebej natisnjeno; v izvestju gimnazijskem Zagrebskem 1. 1853: Gerčki jezik naprama ostalim jezikom europejskim, a napose naprama slovenskom. — Školske knjige: a) Oblikoslovje jezika gerčkoga 1. 1853; a) Skladnja jezika gerčkoga 1. 1854; c) Kratka slovnica jezika nemačkoga 1. 1854; d) Zadače za vežbanja u jeziku nemačkom 1. 1854. — L. 1856 napisal je v Nevenu potopisne črtice o Bobinju in Bledu, o Krstu pri Savici. L. 1862 — 64 iz Ruskega nektere prevode za Pozor in Danico (od Turgenjeva i Belova), v Narodne Novine o Bngarih, v Književnik 1. 1865: Razvitak slovenske slovnice. Razprava o Gunduliču nahaja se v Vesni; za Riegerjev nSlovnik Naučni" je sestavii razpravo o literaturi slovenski 1. 1863. — V ^Slav. Jahrbiicber" Jordanove je spisal vže 1. 1843 — 44: Uber die sloveniscben Volksschulen in Untersteicrmark; Dic Slaven in Krain und den benachbarteu Provinzen; v Oest. BliUter f. Literatur u. Kunst 1. 1847: Osman von GunduliC; v nOest. Gymnas. Zeitschrift" 1858: Das Latein in den untern Klassen; v wOst u. West" 1860 etc; Frohlichs illyr. Gramm. 5. Auflage 1865; Jahresb. Obergym. Gratz. 1874: Machiavelli als Dichter, Historiker u. Staatsmann etc. (Vid. Knjiž. zgod. Slov. Štajerja 1. 1883 str. 132—135; Kres 1883 str. 621—625: Ivan Macun. Njegova slovslvena delavnost. Spisal J. Majciger). V Ljubljani je Iv. Macun 1. 1860—61 učil razun klasičnih jezikov slovenščino in nekaj tednov ilirščino, po prizadevanju izvrstnega ravnatelja J. Nečaseka; bil je tajnik narodne čitalnice, pripravil dr. Bleiweisa, da je 1. 1862 opravičeval se v posebnem sestavku : Zakaj izpuščamo tihi e in pišemo r kot saiuoglasnik itd. Čez 14 mesecev moral bi bil oditi na gimnazijo nemško, a vlada hrvaška sprejela ga je spet v Zagreb, in mladež slovenska poklonila mu je posebno pesen v slovo (Vid. Novic. 1861 1. 52), kar je storila nekaj mesecev pozneje v bolj vzvišani obliki ravnatelju J. Nečaseku, odhajočemu na staroiueško gimnazijo v zlato Prago (Novic. 1862 I. 10).