¥ £ M S ¡K B

: faKÖ' ii
sociailisticne zveze delovnega. ljudstva koprskega okraja KOPER — 4. NOVEMBRA 1960 ^ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI * LETO IX. — ŠTEV. 45
KOMAJ SKLEPČNA
O
SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V KOPRU
17
Pred okrajno konferenco ZK
za ideološko vzgojo komunistov
V primerjavi s stanjem pred nekaj leti je ideološka vzgoja članov Zveze komunistov in drugih političnih organizacij močno napredovala posebno v lanskem in letošnjem letu. Temu je predvsem pripomogla dejavnost Zveze komunistov, Socialistične zveze in sindikatov v proučevanju programa Zveze komunistov ter drugega gradiva in smernic VII. kongresa ZKJ. Obvezno proučevanje tega gradiva je vneslo v vrste komunistov določeno prakso in navado, da z več smisla in bolj sistematično delajo za svojo in svoje okolice ideološko vzgojo. V zadnjih dveh letih je razen tega veliko število komunistov uspešno končalo razne tečaje, seminarje in večerne politične šole.
Da bi ideološka vzgoja postala čimbolj kvalitetna in da bi zadovoljila vse stopnje izobraženosti med članstvom, iščejo organizacije ZK najugodnejše oblike vzgojnega dela. Pri tem je najte-žavneje najti primerno obliko, ki bi zadovoljila tudi ideološko bolj razgledane komuniste z visoko politično in ekonomsko izobrazbo.
Med najprimernejše oblike ideološke vzgoje za te člane ZK sodijo vsekakor tako imenovani konziiltativni centri. Pobuda zanje je bila dana že na VIL kongresu ZKJ, za njihovo realizacijo in uveljavljanje pa so veliko storili posamezni komiteji, med njimi tudi naš okrajni, pa tudi občinski po koprskem okraju. V teh centrih so proučevali po določenem programu razno politično-ekonomsko gradivo, ki so ga pozneje prenašali na teren člani predavateljskih aktivov okraja in občin, razen njih pa tudi drugi posamezni kehnunisti, člani komitejev in drugi, ki individualno delajo na svoji ideološki >vzgoji.
■Čeprav še ni takšnega centra z že docela izdelano fiziognomijo, pa vendarle že lahko v glavnem določimo njegov namen: predvsem naj bi pripravljal predavatelje, zbrane v centru za marksistično vzgojo, pripravljal gradivo in predavanja, programe raznih seminarjev, tečajev in političnih Sol, organiziral naj bi razprave o posameznih političnih, ekonomskih in kulturnih vprašanjih iz programa ideološke vzgoje komunistov in članov drugih političnih organizacij. Verjetno pa se bo ta njegova vloga še razširila na obravnavanje tudi drugih, tekočih vprašanj, zlasti zunanje politike in podobno, kar je pokazala že dosedanja praksa.
Se poseben pom.en pa bodo imeli konzultativni centri kot usmerjevalci ideološke vzgoje na posamezna vprašanja in svetovalci ustrezne literature. Prav tako bodo imeli možnost izbire in angažiranja posameznih predavateljev-strokovnjakov, ki bodo na željo obiskovali naselja in delovne kolektive ter tam predavali ali dajali odgovore na postavljena vprašanja, s čimer bomo lahko kvalitetno ideoloSko vzgojo približali vsemu članstvu ZK in drugih političnih organizacij.
Občinski zbor in Zbor proizvajalcev Kopra sta se na svoji seji v četrtek, 27. novembra, dalj časa zadržala ob prvi točki dnevnega reda: o delu občinskega ljudskega odbora in njegovih organov. Izčrpno poročilo, ki so ga prejeli odborniki že predhodno, jih je
podrobno seznanilo s sestavom in delom ljudskega odbora ter njegovih komisij in svetov. Poročilo ,je izpustilo le podatke o delu upravnih organov, stanovanjskih skupnosti, hišnih svetov in svetov potrošnikov, ker bo to na dnevnem redu ene prihodnjih sej. Iz razprave, ki se je razvila okrog teh vprašanj, je zlasti izstopalo negodovanje zaradi nezadostne moralno - politične odgovornosti nekaterih odbornikov, ki se dosledno in neupravičeno ne udeležujejo sej. Statistika kaže, da je udeležba na sejah le 65% in od izostankov je le 10% upravičenih. To ni spodbudna bilanca, toda grajo zanjo so poželi žal tisti, ki so bili na seji in ki tega stanja tudi sicer niso povzročili. Dalje je predsednik tovariš Miran Bertok odgovoril na nekatere pripombe glede samih upravnih organov občine: težave so velike in zato tudi nekatere napake objektivne, kajti občina ima svoje prostore v sedmih stavbah, v slabih prostorih, delovna mesta so nezasedena, ker plačni sistem ni stimulativen; razen tega pa ni stanovanj. Občinski uslužbenci ne razpolagajo z zadostnimi tehničnimi pripomočki, ki bi jim olajšali delo in zagotovili večjo ekspeditivnost. V razpravi so zato podprli predlog, naj bi ObLO štinendiral čimveč mladih ljudi, med katerimi bi lahko kadroval. O udeležbi na sejah pa naj bi se pogovorili v Klubu odbornikov, na občinskem odboru SZDL in predvsem na zborih volivcev.
V razpravljanju okrog hiš in
zemlje, ki je last optantov ali splošnega ljudskega premoženja, so odborniki sprejeli sklep, naj bi se ustanovil pri občini poseben svet, ki bi imel nalogo reševati taka vprašanja.
V nadaljnjem dopoladnskem 'in (Nadaljevanje na 2. strani)
Izgradnja Koprskega tovornega pristanišča bo te dni vidno napredovala, ko bo nas stari znanec Veli Jože — velikansko dvigalo, ki je v nekaj letih dvignilo iz mokrega groba skoraj vso potopljeno potniško ladjo Rex in ki je pomagalo posiviti ze prvih 135 m operativne obale novega koprskega pristanišča — zdaj spet \ svojih ogromnih čeljustih nosil velike betonske kvadre iz starega pristanišča z gradbišča Gradisa in jih pokladal v nadaljevanju sedanje obale v novi luki. S tem bo prve dni prihodnjega leta operativna obala koprskega tovornega pristanišča podaljšana na 270 m ali dve ladijski vezi, proti koncu leta pa še za eno, tako da bo konec leta 19G1 dograjena prva etapa planirane izgradnje. Rastoče pristanišče in promet v njem vedno bolj glasno govori, da prava bodočnost Kopra temelji prav na dejstvu, da je obmorsko mesto — ne samo prag, ne samo okno, marveč velika vrata v veliki svet
PROBLEMI NAŠEGA KMETIJSTVA V LUCl III. KONFERENCE ZK KOPRSKEGA OKRAJA
Na konferenci Zveze komunistov koprskega okraja, ki bo 11. in 12. novembra v Portorožu, bodo temeljito obravnavali tudi uspehe, težave in pomanjkljivosti v kmetijstvu. Med drugim bodo podrobno proučili tudi osnovne značilnosti dosedanjih oblik zadružnega proizvodnega sodelovanja.
Osnovni cilj takšnega sodelovanja med zadrugo in zasebnimi proizvajalci je nedvomno povečanje kmetijske proizvodnje ob vzporednem razvijanju novih družbenih odnosov na vasi. Poročilo za tretjo okrajno partijsko konferenco, ki so degelati že prejeli, ugotavlja, da smo pri tem
Seja predsedstva OO SZDL Koper
Danes, 4, novembra, je v Kopru seja predsedstva Okrajnega odbora SZDL. Na dnevnem redu je razgovor in prva cvrua dosedanjega poteka volitev v vodstva krajevnih organizacij SZDL in dogovor o prihodnjem plenumu OO SZDL, v posebni točki pa obravnava .nekaterih političnih problemov v zvezi z izvajanjem zakona o socialnem zavarovanju.
dosegli v koprskem okraju razmeroma zodovoljive uspehe. Predlanskim so na primer zadruge sklenile 9.955 pogodb za sodelovanje na nad 3.000 hektarih njivskih in travniških površin. To je vsekakor že lep napredek, vendar pa pomeni šele začetek razvijanja tesnejših proizvodnih odnosov kmet^zadruga. Omenili smo, da je namen proizvodnega sodelovanja doseči čimvečjo proizvodnjo. Toda tega nismo še dosegli niti po obsegu zajetih površin v kooperacijo, še manj pa po uporabi vseh sodobnih izsledkov agrotehnike, ki naj omogoči rentabilnost skupnega sodelovanja z znatno večjimi hektarskimi donosi kot doslej.
Kmetijske zadruge koprskega okraja imajo zadnje čase veliko dela in skrbi z ustanavljanjem, širjenjem in urejanjem svojih ekonomij. To je vsekakor zelo zahtevna in težka naloga, zlasti če upoštevamo, da vse zadruge nimajo pri tem večjih izkušenj, da jim primanjkujejo stroji, da imajo nemajhne težave z investicijami, z delovno silo, strokovnjaki, stanovanji in podobno. Toda kljub velikim skrbem in delu pri urejanju ekonomij, ki jih imajo skor'aj vse izmed 30 zadrug, kolikor jih je danes v okraju, ne bi smele zanemarjati svoje druge prav tako pomembne naloge: vsakomur je namreč jasno, da je za povečanje kmetijske proizvodnje izrednega pomena vzpostavljanje ln krepitev najrazličnejših
IZ POROČIL IN RAZPRAVE NA SEJI ObLO IZOLA
1	D
Zadnji četrtek minulega meseca je bila v Izoli seja odbornikov tamkajšnjega ljudskega odbora. Osrednja točka dnevnega reda je bila razprava o dosedanjem razvoju komunalnega sistema v njihovi občini, ki je že dosegel lepe rezultate. Odborniki in pa tudi upravni organi občine so namreč svoje delo v kar največji meri usmerjali v krepitev komunalnega sistema, v gospodarski razvoj komune in v uveljavitev družbenih dejavnosti. Od 1. januarja 1959 pa do 1, julija 1960 je bilo 15 ločenih in 12 skupnih sej obeh občinskih zborov ter 8 posebnih sej občinskega zbora proizvajalcev, na katerih so obrav-
navali pestra gospodarska, zdravstvena, kulturna, socialna, prosvetna, politična in druga vprašanja ter sprejemali številne sklepe, odloke in uredbe ter priporočila. Na seje so vabili tudi predstavnike gospodarskih organizacij, da so z njihovim sodelovanjem uspešneje obravnavali važnejše gospodarske in komunalne probleme, pri tem pa v njihovo reševanje pritegnili kar najširši krog državljanov.
Zelo razveslejiv podatek o tesnih stikih občinskega ljudskega odbora z neposrednimi proizvajalci je: od 44 odbornikov obeh občinskih zborov je 36 zaposlenih v podjetjih in od 104 članov ob-
činskih svetov 74 dela v gospodarskih organizacijah. To torej pomeni, da imajo delovni kolektivi preko svojih predstavnikov v občinskem ljudskem odboru in njegovih svetih pomembno vlogo.
Potefn, ko je bila zaključena razprava o pozitivnih straneh dela ljudskega odbora, je bilo dokaj besedi o tistih pomanjkljivostih, ki trenutno zavirajo hitrejšo rast komunalnega sistema. Še vse premalo odborniki in člani svetov poročajo občanom o delu in načrtih občine in prisluhnejo mnenju volivcev. Bilo bi tudi prav, če bi se enkrat mesečno zbrali odborniki Zbora proizvajalcev na razprave o delu posameznih gospodarskih organizacij, ki marsikdaj željno pričakujejo njihovih nasvetov, posebno še po trome-sečnih obračunih. Občinski ljudski odborniku bi tudi lahko bolj sodelovali na zborih volivcev, od koder v največji meri črpajo kadre za razne svete in komisije in za organe družbenega upravljanja, ki se v občini še niso tako uveljavili, kot bi se že lahko v sedanjih pogojih.
Mladinci koprskega učiteljišča so imeli pred nedavnim svojo konferenco, na kateri so ugotovili rezultate svojega dela in splošni napredek, ki ga je njihova organizacija dosegla od začetka šolskega leta. Več o tem na drugem mestu. Na sliki: delovno predsedstvo konference
V Portorožu 11. in 12. novembra
OKRAJNA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV
V četrtek je bila seja Okrajnega komiteja ZK Koper, na kateri so v glavnem obravnavali naloge v zvezi z ideološkim vzgojnim delom med članstvom Zveze komunistov. Sprejeli so sldep, da bo okrajna konferenca ZK 11. in 12. novembra letos v veliki dvorani hotela Palače v Portorožu,
proizvodnih odnosov v poljedelstvu, živinoreji, vrtnarstvu in sadjarstvu. To je velikega pomena ne le za zadrugo in kmetovalce, marveč tudi za celotno družbo. Ne smemo namreč pozabiti, da imamo v koprskem okraju skoraj 95 odstotkov vseh obdelovalnih površin v lasti zasebnih proizvajalcev in da so prav na teh površinah neomejene možnosti za povečanje kmetijske proizvodnje.
Priznati je treba, da je pri določenem številu naših zasebnih proizvajalcev še vedno dokaj zakoreninjena težnja pa gospodarjenju po starih ustaljenih oblikah. Marsikje je tudi preveč samozadovoljstva nad doseženimi uspehi v proizvodnji. Ni dolgo tega, ko sem nekemu kmetu pripovedoval o rekordnih donosih pšenice, ki so jih dosegli drugod po naši državi. Ko sem mu povedal, da je neko posestvo v Vojvodini pridelalo nad 107 stotov pšenice na hektar ter da smo v zadnjih letih uspeli povečati povprečne hektarske donose na družbenih posestvih in v kooperaciji v tolikšni meri. da nrm danes ri treba več uvažati pšenice, je zmajal z glavo, rekoč: »Pri nas pridelamo do 58 metrskih stotov pšenice na hektar in, kakor vem, so to največji donosi v državi. Tisto o 107 kvintalih je najbrž pravljica.« Seveda mi tudi ni hotel verjeti, da nam danes ni treba več uvažati krušnih žit in da smo zaceli pšenico celo izvažati. To je nedvomno najboljši dokaz za neopravičeno zavarovanost v stare, že zdavnaj preživele oblike obdelovanja zemlje.
Marsikdo pa pri tej ugotovitvi poreče: »Dobro, toda zemlja je vendarle moja in na njej lahko gospodarim, kakor je meni prav. Kaj mi je treba vseh zakonov o racionalnem izkoriščanju zemljišč, odlokov o agrotehničnem minimumu!« Celoten razvoj naše socialistične družbe pa kaze, da temu ni tako. Družba, ki daje vsako leto ogromna materialna sredstva, da bi naše kmetijstvo dajalo čimprej dovolj hrane za vse državljane in surovine za našo industrijo, takšno pojmovanje zavrača tudi v korist samega proizvajalca, lastnika zemlje. Spominjam se, da je tovari-sica Vida Tomšičeva pred leti na okrajni konferenci SZDL v Portorožu dejala: »Zemlja je splošno ljudska dobrina in za celotno družbeno skupnost tako pomembna, da gospodarjenje na njej ne more biti odvisno od dobre ali slabe volje posameznikov.«
Izredno zanimive In poučne so tudi besede, ki jih je v zvezi s kooperacijo izrekel pred kratkim v Valjevu podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj: »Cc kmet misli, da lahko živi brez sodelovanja z zadrugo, naj se zgodi njegova volja. Delovni kmetje pa naj pomislijo na to, da se položaj v naši državi zelo naglo spreminja. Naj jim naša država še tako pomaga — a delovnim kmetom bo pomagala ne glede na to ali so v kooperaciji ali zunal nje, vendar ne bo mogla nadoknaditi tistega, kar lahko da delovnemu kmetu visokoproduktivno delo s sodobnimi proizvodnimi sredstvi. Zato je seveda pot k izboljšanju življenjskih pogojev delovnega kmeta na vasi predvsem v njegovem sodelovanju z zadrugo in drugimi socialističnimi gospodarstvi, s socialističnim gospodarstvom nasploh, ki mu lahko zagotovi sodobna proizvodna sredstva in sodobno agrotehnično znanje.«
Krivični bi bili, če ogromni večini naših kmetijskih proizvajalcev ne bi izrekli polno priznanje za to, ker so razumeli, da je predvsem v njihovo korist, če se poslužujejo pri razvijanju kmetijstva pomoči skupnosti, v tem primeru naših zadrug. Zato imamo tudi v koprskem rkraju vrsto otipljivih dokazov: Montinjan, Hrva-tini, Smrje — da omenimo vsaj nekatere kraje, kjer so kmetje skupno z zadrugami uredili nove sadovnjake in vinograde.
Tretja okrajna konferenca Zveze komunistov v Portorožu bo ne lo ugotovila dosedanjo razvojno pot našega kmetijstva, ampak bo nakazala tudi smer bodočega razvoja, predvsem pa bo nedvomno proučila ekonomske odnose v uvajanju kooperacije, ki doslej niso bili vedno najbolj pravični in utemeljeni.
Angel Bertok
DEVET MESECEV IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA V OBČINI HRPELJE


Središče Kozine, kjer je po dograditvi avtoceste ICopcr—Ljubljana že manj
prometa
V O
V devetih mesecih letošnjega le-,ta so tržni inšpektorji koprske ob-oine osredotočili svoje delo v nadzorovanje izvajanja predpisov in ukrepov v blagovnem prometu, v proučevanje stanja na trži-, šču in v sestavljanje predlogov za izboljšanje preskrbe državljanov s prehranbenimi predmeti. Pri opravljanju teh nalog pa so odkrili marsikaj zanimivega. Tako na primer: število trgovin v občini je zadovoljivo, v večini primerov pa je njihova oprema pomanjkljiva. Z blagovnim prometom se namreč ukvarja 420 gospodarskih in poslovnih enot (94 v notranji trgovini, 46 v gostinstvu in turizmu, 201 v obrti, 35 v kmetijstvu z odkupnimi postajami, 3 v zunanji trgovini itd.), vendar jih je veliko med njimi,
ki nimajo sredstev za sodobno ureditev prostorov. Zato se vse bolj veča prepad med hitro naraščajočimi potrebami po sodobni trgovini in počasnem zboljšanju poslovnih prostorov, elastičnejši izbiri blaga ter strokovno bolj izobraženimi prodajalci. In prav zato najdejo tržni inšpektorji vrsto škodljivih pojavov v blagovnem prometu, med katere sodijo samovoljno zvišanje cen, neurejenost v skladiščih, ki nudi možnost primanjkljajev in osebnega okoriščanja, neurejena dogonska mesta za živino in grobe kršitve izvajanja dogovora o najvišjih odkupnih cenah klavne živine, nedovoljena prodaja vina, ki se je radi poslužujejo njegovi neposredni pridelovalci in prodajalci v gostiščih, prodaja pokvarjenih
V NEDELJO BODO VOLILI
Kakor po vsej Italiji so tudi na Tržaškem zaključili predvolilna zborovanja, na katerih so predstavniki vseh političnih strank razvili živahno predvolilno dejavnost. Volitve bodo v nedeljo. Na Tržaškem pa morda še vedno pod vtisom nezakonitih zahtev nacionalističnih skupin, ki so pripomogle, da je vladni generalni komisar dr. Palamara prepovedal zborovanje na Trgu Unitš, na katerem naj bi slišali iudi slovensko besedo. Ta groba kršitev ustave Italijanske demokratične republike pa je vzbudila še večje predvolilno delovanje naprednih sil na Tržaškem, ki pričakujejo, da bodo uspeli dobiti več glasov.
TRZACANI SO TUDI PROSLAVILI
TO-LETNICO FRANCETA BEVKA
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je pretekli teden počastila 70-let-nico rojstva primorskega pisatelja Franceta Bevka. Prof. Jože Kosovel je na proslavi govoril o Bevku kot pisatelju, človeku in revolucionarju — borcu za svobodo, nato pa je bil Kulturni program s sodelovanjem godalnega komornega orkestra tržaške Glasbene matice in članov Slovenske-ja narodnega gledališča. Ob zaključku proslave so slavij encu čestitali predsednik SKGZ dr. Jože Dekleva, zastopniki Akademskega društva Jadran in Kluba slovenskih umetnikov Sk Trsta in pionirji.
SPOMENICA O ŠOLSKEM ZAKONU
Predstavniki 18 političnih in kulturnih slovenskih organizacij, ki zastopajo vso slovensko narodnostno manjšino v Italiji, ne glede na politična stališča, so poslali predsedniku italijanske vlade Fanianiju spomenico »■ predlogih spremembe vladnega
osnutka zakona za slovenske šole. V tej spomenici predlagajo med drugim tudi možnost ustanavljanja slovenskih šol v videmski pokrajini in ne samo na Tržaškem in Goriškem.
V zadnji številki »Slovenskega Jadrana« smo govorili o vprašanju ureditve botaničnega vrta v Kopru, danes pa bi se pogovorili še o vprašanju akvarija.
Pisec prve pobude za ustanovitev botaničnega vrta ln akvarija v Kopru je predlagal, naj bi v akvarijske namene uporabili bodočo strugo Bada-ševice. Ne vem pa, kako si je pisec zamislil to stvar? Namen vsakega javnega akvarija (tu mlslini akvarij kot ustanovo) je, prav tako kot botaničnega vrta, znanstveniku, šolski mladini in občinstvu pokazati brez težav ln kolikor mogoče nazorno vodno- favno in floro. V strugi Badaše-vice bi bilo to prav tako nemogoče, kakor je nemogoče resnično opazovati in spoznavati vodno življenje z morske ali rečne obale. Razen tega se moramo vprašati, kaj naj bi tam gojili? Ta voda bi postajala vedno manj slana, a še-vedno preslana za sladkovodno rastlinstvo in živalstvo. Gojiti ne bi mogli torej ne morskih ne sladkovodnih prebivalcev, marveč edinole tiste brahičnih voda.
Studijski in turistični akvarij kot ustanovo je mogočo urediti samo v
OB OBISKU GORIŠKIH POLITIČNIH DELAVCEV NA KOPRSKEM
Na povabilo Okrajnega odbora SZDL Koper so po predhodnem dogovoru prišli na obisk na našo obalo člani predsedstva Okrajnega odbora SZDL Nova Gorica — predsednik Franc Skok, podpredsednik Mile Vižintin in tajnik Joško Martelanc, da bi z vodstvom SZDL okraja Koper razpravljali o delu Socialistične zve-ee .in izmenjali svoje izkušnje v tem pogledu. Med plodnimi razgovori so ugotovili, da imata oba primorska okraja veliko skupne problematike in so primerjali avoje delo ter izmenjali mnogo koristnih izkušenj. Gostje so v spremstvu svojih koprskih tovarišev obiskali tudi tovarno TOMOS v Kopru, v Izoli pa ob-
činski odbor SZDL, kjer so se pri vodstvu prav tako zanimali za metodo dela, delovne izkušnje in dosežene uspehe.
Ob prisrčnem slovesu so se dogovorili, da naj postanejo takšni osebni stiki in izmenjava izkušenj metoda dela obeh okrajnih forumov SZDL, da pa bodo to razširili tudi na občinske odbore SZDL obeh okrajev, ker naj 'bi tudi ti medsebojno v takšnih stikih prenašali svoje delovno izkušnje, se spoznavali in s tem krepili medsebojne odnose. Dogovorili so se, da bodo v kratkem tovariši iz vodstva okrajnega odbora SZDL v Kopru vrnili obisk Novogoričanom.
Te dni sta zasedala oba občinska zbora v Iirpeljah. Odborniki so obravnavali poročilo o realizaciji občinskega družbenega plana v devetih mesecih,
Ne da se tajiti, da so gospodarski dosežki od leta .1955 dalje v tej občini v marsičem ' neposredno povezani z iniciativnostjo predsednika ObLO tovariša Antona Ovčariča. Ob tej priložnosti nam je odgovoril na nekaj vprašanj v zvezi z dosedanjimi uspehi in bodočimi nalogami. {
TOVARIŠ PREDSEDNIK, KAKO POTEKA V VASI OBČINI IZVAJANJE LETOŠNJEGA DRUŽBENEGA PLANA?
»Za letošnje leto smo predvideli v obeh sektorjih lastništva tri milijarde, 80G tisoč dinarjev bruto dohodka. V periodičnih obračunih med letom obravnavamo samo družbeni sektor, na katerega odpada letos 2 milijardi, 250 milijonov, 806 tisoč dinarjev dohodka. Konec tretjega tromesečja je bilo od tega realiziranih 1 milijardo,
živil in končno neupravičeno pomanjkanje raznih vrst blaga.
Tržni inšpektorji so letos že opravili okrog 500 pregledov in tam, kjer niso mogli ob ugotovitvi manjših pomanjkljivosti posredovati z nasveti, so pač morali napraviti zapisnike in izdelati 57 prijav.: 20 Okrožnemu javnemu tožilstvu za gospodarske prestopke in kazniva dejanja, 17 okrajnemu in 20 občinskemu sodniku za prekrške. Slo je le za velike prestopke, kar dokazuje, da je bila 'skupna vsota denarnih kazni z odvzemom neupravičene premoženjske koristi v devetih mesecih letošnjega leta 1,220.169 dinarjev. Razen tega pa so tržni inšpektorji izrekli tudi 66 mandatnih kazni, skupaj 55.700 din.
Na splošno ugotavljajo tržni inšpektorji, da bi jim pri njihovem delu lahko v večji meri kot doslej pomagali potrošniški sveti, kajti številni nezdravi' pojavi v blagovnem prometu so predvsem posledica nezadostne kontrole neposrednih potrošnikov ter vodstvenega kadra in organov samoupravljanja v podjetjih.
297 milijonov, 487 tisoč dinarjev, ali 57,7 */i. Smo torej za 17,3 '/• izpod plana, vendar za 27 °/o nad realizacijo lanskega družbenega plana v istem razdobju,«
KAKŠNI IN KATERI SO VZROKI, DA V TREH TROMESECJIH
NI BILO DOSEŽENIH NORMALNIH
75 «/t PLANA? •
»Vzroki so objektivni. V največjem zastoju je industrijski obrat »IPLAS« v Podgradu, ki je v devetih mesecih dosegel le 39,8 °/o letnega plana. Ta je bil nekoliko previsoko postavljen, razen tega pa so tekom leta nastopile nepredvidene okolnosti, ki so vplivale na padec plana. Mislim predvsem na znižanje tržnih cen proizvodom te industrije, kar je pripisati močni konkurenci, zraven tega pa zaradi tehničnih ovir podjetje ni uspelo pravočasno usposobiti za obratovanje novih kapacitet, ki jih je bilo predvidelo v planu. V steklarskem obratu »TOS« v Hrpeljah pa je povzročil zastoj v normalnem izvajanju plana remont topilne peči.«
KAKO JE V OSTALIH GOSPODARSKIH PANOGAH?
»V vseh štirih kmetijskih zadrugah so doslej dosegli G3,5 "/» letnega plana. Dolgotrajno deževje ovira odkup jesenskih pridelkov. Le kmetijska zadruga Hrpelje—Kozina, ki se v glavnem peča z živinorejo, je presegla plan za 1,6 4/o. Trgovina, ki vključuje samostojno podjetje »TIMAV« s 23 poslovalnicami ter poslovalnica »ISTRA-BENZ« iz Kopra, »PRESKRBE« iz Sežane, »TOBAK« iz Sežane in »ODPAD« iz Ljubljane, je v glavnem dosegla predvideni plan. »TIMAV« ga je celo presegel za 0,4 °/i. ISTRA-BENZ« ga ni dosegel zaradi pocenitve pogonskega goriva v inor,emstvu, zaradi česar se je zmanjšal konzum pri črpalki v Kozini, »PRESKRBA« pa je utrpela padec prometa, ker nima ustrezne izbire blaga in morda tudi ne dovolj sposobnega kadra. Razmere v gostinstvu so se vidno Izboljšale. Podjetje »JADRAN«« v Kozini je s svojimi poslovalnicami realiziralo v devetih mesecih 79,2 % letnega plana. Gostišče v koči na Slavnilcu ne zadovoljuje. V obrtni panogi smo ugotovili 80,3 % realizacijo plana. Vodeče obrtno podjetje »JELKA« je v devetih mesecih preseglo letni plan za 5 "/o, krojaško podjetje pa ga je v treh tromesečjih realiziralo 78,5'/i. Vsa ostala obrtna podjetja so izpod plana. Prav tako ni bil dosežen plan v gradbeništvu, ker so odpadle nekatere planirane gradnje. Gradbena dela Izvajajo na področju občine podjetja, ki imajo sedež izven občine ln predstavljajo v družbenem planu zgolj postavko o Izvršenem prometu. Obračun doseženega dohodka v gozdarski panogi in prometu bomo ugotavljali konec leta.
KOLIKO LJUDI JE ZAPOSLENIH
V	VSEH GOSPODARSKIH PANOGAH V OBČINI?	,
Gospodarske organizacije družbenega sektorja zaposlujejo trenutno skupaj 79G ljudi, ali za 32% več kakor lansko leto v istem razdobju. Povečanje zaposlenih gre na račun novo ustanovljenih obrtnih podjetij »KOVINAR« v Hrpeljah in obrat »ME-HANOTEHNIKE« iz Izole v Materiji.
KAKŠNO REALIZACIJO DRUŽBENEGA PLANA PRIČAKUJETE OB KONCU LETA?
V	posledici nenavadnih vremenskih motenj ne moremo biti optimisti glede Izpolnitve plana v kmetijski panogi. Vidno pa se popravlja, oziroma boljša stanje v industriji. Prav tako bo morala mala uslužnostna obrt napeti vse sile za izpolnitev plana. Pozitivno pa je dejstvo, da je vrednostni porast proizvodnje v vseh panogah gospodarstva, razen v kmetijskih zadrugah in gradbeništvu, večji od porasta števila zaposlenih, kar pomeni dvig produktivnosti, oziroma povečanje proizvodnje na enega zaposlenega v primerjavi z letom 1959.«
KAJ BO OBSEGAL NOVI PETLETNI PLAN VASE OBČINE?
»Na to vprašanje bi danes še ne mogel konkretno odgovoriti, Občina ln gospodarske organizacije pripravljajo osnutke bodočega petletnega plana. To je treba storiti premišljeno in z najširšim sodelovanjem Socialistične zveze ter ostalih družbenih organizacij in čim širšim posvetovanjem s prebivalstvom komune. Vsekakor se zavedamo, da nas čakajo velike naloge. Čim bolje jih bomo reševali, tem bolj bomo utrjevali gospodarsko neodvisnost občine. Pri sestavi petletnega plana bomo vsekakor v prvi vrsti stremeli za standardnimi investicijami. Nadaljevali bomo s stanovanjsko izgradnjo, misliti moramo na prepotrebno gradnjo nove šole, v gostinstvu in turizmu nas prav tako čalcajo nujne naloge. Zraven tega bomo do skrajnih možnosti izpopolnjevali v obstoječih gospodarskih organizacijah pogoje za povečanje proizvodnje, izboljševanju kvalitete in dosledno uvajanje sistema plačevanja po učinku dela.
Jaša Žvan
umetnih akvarijih s šipami. Taka ustanova bi morala Imeti v Kopru tri oddelke: morskega, brahlčnega ln sladkovodnega. Sladkovodni oddelek bi moral zajeti zlasti vse ribe, ki žive v Rižanl, Dragonji in drugod v obalni Istri. Med njimi bi bili posebno pomembni zeti in gambuzije, ki žive v Sloveniji samo pri nas. Brahični bi prav tako mogel zajeti nekaj zanimivih rib In drugih vodnih živali, morski pa seveda morske našega dela Jadrana. Vsi trije deli bi služili obenem v študijske namene, v šolske namene ln občinstvu, zlasti tudi turistom iz kontinentalnega zaledja. Kot turistično privlačnost bi moral Imeti sladkovodni del tudi eksote.
Pri vprašanju, kdo naj bi tak akvarij ustanovil in ga vzdrževal, je odgovor mogoč le enako kakor glede botaničnega vrta. V prvi vrsti sta tu poklicani Slovenska akademija znanosti in umetnosti in biološka far kulteta ljuljanske univerze. Akvarij bi služil obema za znanstveno proučevanje in študij mediteranske morske in sladkovodne favne ln flore. Bil bi zato naša velika znanstveno-študliska pridobitev. Obenem bi pomenil nič mani važno turistično pridobitev za sam Koper in vse naše obmorsko turistično ozemlje. Ogledovat bi si ga hodile skupine osnovnih, srednjih in visokih šol ter prav gotovo tudi skupine izletnikov lz našega kontinentalnega zaledja.
Da-bi mogel tak akvarij kot ustanova uspevati tudi gmotno, nam dokazuje mariborski akvarij, ki je prvovrstna atrakcija in privablja na tisoče obiskovalcev, saj ni največji svoje vrste samo v Sloveniji, marveč gotovo tudi v vsej državi. Mariborski akvatii prikazuje večinoma eksote, a uredil si je tudi oddelek za morsko favno ln floro, za katero mora pri-važatl moisko vodo stotine kilometrov daleč. Konrski bi Imel lahko, kot rečeno, tudi brahični oddelek in vse potrebne vode Ima doma.
Nalteže rešljivo bi bilo vprašanje nastanitve. Ni verjetno, da bi mogli dobiti primerne prostore z adaptacijo. Zaradi tega bi kazalo zgraditi zanj primerno novo stavbo pavil.ion-skega sistema, za kar je na Bonii;iJtl več kot dovoli Idealnega prostora. Izdelati 1)1 torej morali načrte in proračun stroškov. K temu bi mogli pritegniti tudi sredstva OLO. ObLO ter družbenih in gospodarskih organizacij, zlasti še gostinskega In turističnega sektorja. Urejanje posameznih delov bi moglo potekati postopoma s sukceslvnlm pritokom sredstev.
Glavno vprašanje je torej — začeti. Začeti z akcijo za zainteresiranje vseh poklicanih in za zagotovitev vsaj osnovnih sredstev za prve temelje. Rešitev niti ne bi bila tako težavna, kakor bi se utegnilo zdeti, saj gre pri botaničnem vrtu in pri akvariju za zadevo, ki ni le lokalnega, marveč tudi republiškega pomena.	R. R.
Kobjeglava pri Štanjelu
Zborovanja SZDL v Kobjegla-vi so se udeležili skoraj vsi člani Socialistične zveze in razpravljali o spremembi statuta SZDL, o mednarodnem političnem položaju ter o nalogah novoizvoljenega krajevnega odbora SZDL. Ta šteje devet članov in njegov predsednik je tov. Rudi Pipan. P.
IZ POSTOJNE
V zadnjem tednu minulega meseca je bil volilni sestanek članov II. četrti SZDL v Postojni. Na njem so raznravljali o dosedanjem političnem delu ter obravnavali nekatere pomanjkljivosti v preskrbi z živili. Sprejeli so tudi obsežen delovni načrt, izvolili tričlanski odbor in 21 delegatov za občinsko konferenco SZDL ter sklenili, da bo njihovo delo tudi v bodoče vsaj tako plodno, kot je bilo doslej. AZ
že šest iet v vojni zo svobodo
V torek je minilo šest let, odkar se je alžirsko ljudstvo uprlo kolonialistični nadvladi Francije in je z orožjem v roki začelo borbo za politično, gospodarsko in kulturno svobodo. Ob tej prilož-
OBISK IZ AFGANISTANA
Na povabilo predsednika republike Josipa Broza-Tita je prispel minuli ponedeljek .v našo državo na osemdnevni uradni obisk afganistanski kralj Mohamed Zahir. Med svojim bivanjem v Jugoslaviji bo imel visoki gost s svojimi sodelavci pomembne državniške razgovore z našimi najvišjimi predstavniki. Govora bo predvsem o jačanju političnih, gospodarskih in kulturnih vezi med našima deželama.
nosti je predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abas med drugim dejal, da bodo Alžirci nadaljevali boj za svobodo in neodvisnost, Opozoril je, da si je alžirska vlada močno prizadevala za pravično .ki mirno rešitev sporov med Francijo in Alžirijo, vendar pa svojega oboroženega boja ne bo opustila, dokler ne bo ALžir svoboden.
Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 10 din. — Letna naročnina 500 din, .za tujino 1300 dinarjev ali 3,5 am. dolarja. — Bančni račun 602-70-1-181, Rokopisov ln fotografij ne vračamo. — Tisk ln kllšeJI tiskarna CZP »Primorski tisk o
SEJA ObLO KOPER
(Nadaljevanje s 1. strani) popoldanskem zasedanju so člani ljudskega odbora in zbora proizvajalcev poslušali poročilo o delu tržne inšpekcije, potrdilo odloka o območjih krajevnih odborov, o ustanovitvi poravnalnih svetov, nekatere spremembe družbenega plana za leto 1960, razdelili sredstva v višini 5 milijonov dinariev krajevnim odborom, pri čemer so upoštevali tiste, ki so pokazali največ volje in samo-iniciative. Dalje so sprejeli pravila sklada za gradnjo in vzdrževanje kulturnega doma v Kopru ter šolskih poslopij na področju občine. Med šolskimi problemi je treba še omeniti posojilo za koprsko osnovno šolo in za adaptacijo italijanske šole-ter posebno vprašanje šolskega okoliša ea Movraž.
tudi v ptt službi uvajajo stimulativnejže nagrajevanje
Nikakor ne moremo reči, da si tudi ua železnici in v PTT podjetjih niso prizadevali vključiti v upravljanje neposredne proizvajalce, čeprav je zaradi sedanje bolj ali manj centralizirane (v federaciji ali republikah) organizacije s slabim sistemom dotacij in sploh neekonomskilt odnosov bila močno okrnjena osnovna težnja — uvedba poslovanja prometa na gospodarskih načelih v pogojih delavskega samoupravljanja v gospodarstvu komune kot njen sestavni del. In v takih pogojih, ko je v generalnih direkcijah in ostalih najvišjih forumih še močno prevladovala težnja za administrativnim-centralistič-nim načinom vodenja in upravljanja prometa, so bili sprejeti lani in letos prvi tarifni pravilniki za nagrajevanje po učinku tudi na železnici in v PTT. Iicr pa novi zakonski osnutki predvidevajo popolno izenačenje prometa z ostalim gospodarstvom, bodo dejansko dani vsi pogoji za uvedbo upravljanja neposrednih proizvajalcev šele po njih sprejetju.
V PTT NA KOPRSKEM SO S PRVIMI USPEHI ZADOVOLJNI V Sloveniji so podjetja za PTT promet sprejela pravilnik za nagrajevanje po delu že julija preteklo leto. Kljub temu, da je šlo za povsem neraziskano področje takega nagrajevanja, so tudi na upravi PTT Koper odločno uveljavili najprej določilo skupnega pravilnika, v katerega so zajeli za razdelitev po učinku le 50 •/• sredstev nad tarifno postavko. Ze po prvih šestih mesecih se je pokazalo, da je tudi v PTT možno nagrajevanje po delu, sindikalne organizacije
in celotni kolektivi pa so zahtevali, da se ta sistem razširi ter zajame v nagrajevanje po učinku vsa sredstva nad tarifno postavko. Prevladala je tudi težnja, da bi osnovne enote (okrajne pošte, TTT sekcije itd.) urejale delitev vseh teh sredstev na posameznike s svojimi lastnimi pravilniki. Le-te so sprejele pošte z novim letom.
Rezultati seveda niso izostali. Ob tem, da se je občutno povečal promet in izboljšala kvaliteta uslug, so zabeležili tudi znižanje števila zaposlenih za okrog 300 v Sloveniji. Matična pošta v Kopru je na primer s svojimi enotami povečala število uslug za 8 •/», uprava pa že dobiva pobude s terena, da bi to ali ono mesto ukinili, ker se je pokazalo premalo produktivno.
CILJ: KOMPLEKSNO NAGRAJEVANJE
Pozanimali smo se tudi, če predvidevajo kakšne spremembe ali dopolnitve pri nagrajevanju po učinku. Predsednik komisije za nagrajevanje pri okrajni pošti v Kopru BRUNO TRODEC je pojasnil to vprašanje takole:
— V skladu s splošnimi smernicami bomo tudi pri nas poskušali uvesti kompleksno nagrajevanje po učinku. Celotna sredstva za osebne dohodke bomo delili po učinku in nič več po tarifnih postavkah. To bomo dosegli z uvedbo TARIFE DEL, kjer bomo za vsako operacijo določili vrednost in čas, ki je potreben za izvršitev posamezne delovne operacije. To tudi v glavnem že imamo. Težja naloga pa nas čaka pri določanju objektivnih meril za ugotavljanje delovnega
učinka na" upravi. Upam, da bomo tudi to uredili prihodnje leto. Tudi materialnih stroškov pri ugotavljanju delovnega učinka doslej nismo upoštevali, kar bomo dosegli tako, da bomo najprej po normativih določili višino poslovnih stroškov za posamezno pošto, po obračunski dobi pa bomo upoštevali nedoseganje oziroma preseganje normiranih stroškov pri finančnih sredstvih, ki bodo pripadala posamezni pošti.
Tovariš Trobec jo nadalje dejal, da so doslej delali troinesečne obračune, vendar menijo, da se bo boljo obneslo mesečno obračunavanje, ker bo tak način nagrajevanja, ko bodo delavci dobivali te viške sproti, še bolj spodbuden. Žal pri mesečnem ugotavljanju dohodka podjetja imajo težave zaradi zelo kompliciranih predpisov. Spet eden izmed številnih togih birokratsko- administrativnih ukrepov, ki jih bodo morali odpraviti.	BORO BOROVIC
ti"' ¡Is
V koprski tovarni motornih vozil TOMOS bodo razen malega potniškega avtomobila Citroen izdelovali tudi njegovo inačico — dostavni voz, kakršnega si ogledujejo avtomobilski strokovnjaki na gornji sliki, ki jo je naš sodelavee
posnel te dni v tovarni
MLADINCI SO DALI NOVEGA OGNJA DELU SZDL
Skupno so ocenil! svojci prizadevanji
Dobro delo članov SZDL v Hruševici na Krasu
Volitve novega odbora SZDL v Hruševici pri Štanjelu, minulo soboto, niso bile zgolj formalnost, pač pa pregeld dela vaščanov.
Njihova osnovna organizacija SZDL šteje 85 članov, to je dvaj-
flahvaiko
ZDRUŽENA ARABSKA REPUBLIKA KUPUJE NASE AVTOBUSE
Tovarna motornih vozil Avala v Zemunu je začela izdelovati manjše turistične avtobuse za Združeno arabsko republiko. Letos jih bo izdelala dvajset, prihodnje leto pa še štirideset v skupni vrednosti 350 tisoč dolarjev.
IZREDNO POVEČANJE PROIZVODNJE UMETNIH GNOJIL
Ko bodo prihodnje leto dograjene nove tovarne za izdelavo umetnih gnojil v Pančevu, Kosovski Mitrovici, Prahovu, Jegunov-cih in Lulcavcu, ne bomo več uvažali fosfornih umetnih gnojil in proizvodnja vseh vrst umetnih gnojil se bo povečala za 5,7-krat.
NASE CEVI ZA NAFTOVODE V SIRIJI
Železarna v Sisku bo dobavila Sirski direkciji za nafto 13 tisoč ton brezšivnih cevi za naftovode, ki bodo dolgi 510 kilometrov. Vrednost teh naftovodnih cevi je ocenjena na dva milijona 600 tisoč dolarjev.
TOVARNA BELEGA CEMENTA V ZIDANEM MOSTU
V	Zidanem mostu nameravajo zgraditi tovarno belega cementa, ki ga sedaj moramo uvažati. Tovarna bo predvidoma lahko izdelala letno 15 tisoč ton belega cementa iz glinice, ki jo bo dobavljala Tovarna glinice in aluminija v Kidričevem oziroma tovarna iz Ljubljane, kremenčev pesek bodo dobili iz okolice Novega mesta, apnenec iz bivše cementarne v Zidanem mostu in premog iz Rase. Investicijski stroški bodo znašali okrog 360,4 milijona dinarjev in menijo, da bo tovarna zgrajena do pomladi 1062.
DOMA IZDELANE LOKOMOTIVE
Tovarna vagonov in lokomotiv Djuro Djakovič v Slavonskem Brodu bo v kratkem izdelala prvo serijo lokomotiv, ki bodo opremljene z Dieslovimi motorji, izdelanimi v reški tovarni Torpedo in karlovški tovarni strojev Jugo-turbina.
Letos pa bo tovarna Djuro Dja-kovič izvozila 700 tovornih vagonov v Sovjetsko zvszo, Vzhodno Nemčijo in na Madžarsko.
V KRUSEVCU BO NASA NAJVEČJA TRANSFORMATORSKA POSTAJA
V	bližini Kruševea v Srbiji bodo te dni zaključili prvo fazo gradnje naše največje transformatorske postaje. V njej bodo najprej postavili naprave za 110 IcV, medtem ko bodo naprave za 220 kV montirali šele takrat, ko bodo dokončali druga dela. Po tej transformatorski postaji bodo med seboj povezani najvažnejši elektroenergetski viri v Jugoslaviji.
set več, kakor jih je bilo pred letom. Novi člani so v glavnem mladinci, ki se že vključujejo v aktivno delo. Odbor se je v zadnjem letu sestal petkrat in bilo je tudi mnogo posvetovanj med posameznimi njegovimi člani o najrazličnejših nalogah. Vse razprave so bile namenjene organiziranju prostovoljnega dela, sprejemanju novih članov, delu krajevnega odbora KZ Štanjel ter delu drugih organizacij, posebno mladinske.
S prostovoljnim delom so uredili razne vaške objekte, tako da je njihova vrednost danes za 227 tisoč dinarjev večja. Na predvolilnem sestanku pa so sklenili nadaljevati s popravilom cest, zidov, pokopališča, žlebovja pri vaških vodnjakih in urediti prostor, kjer se bodo sestajali in v njem 'imeli tudi sedež osnovne organizacije. Posebne naloge čakajo novi odbor v nadaljnji pomoči mladini, širjenju socialističnih odnosov na vasi, naprednega kmetijstva ter družabnega življenja vaščanov. Za novega predsednika je bil izvoljen Vidko Henigman.
Kmetijska zadruga v Pregar-jih se ie že v letu 1959 pričela ukvarjati z načrti za sistematično vzrejo plemenskih svinj in beko-nov. Potem, ko so temeljito proučili vse pogoje za rentabilnost svinjereje in se podrobneje seznanili s sodobnim načinom reje izbranih svinjskih pasem na nekaterih državnih posestvih ter kmetijskih zadrugah v ostalih delih Slovenije, so v letošnjem letu svojo zamisel uresničili. Zadružni hlev, ki je bil od vsega začetka namenjen za svinjerejo, so adaptirali. Meseca maja jo zadruga kupila pri KZ v Šentvidu pri Stični prve štiri plemenske svinje in dva merjasca nemške oplemenjene pasme in rodovniško evidentirane. Kmalu za tem so nabavili še 6 enakih domačih plemenskih svinj ter 117 pujskov za vzrejo. Meseca septembra pa so pomnožili svoj prašičji fond še s štirimi plemenskimi svinjami in enim merjascem švedske landrace-pasme ter eno holand-sko plemensko svinjo z merjascem. Od foekonov bodo odbrali 40 do 50 najboljših svinj za nadaljnje razmnoževanje, ostalo pa je namenjeno za prodajo. 2e v mesecu marcu 1961 predvidevajo prirejo 400 do 500 mladičev, lici jih bodo oddali v pogodbeno pitanje kmetijski zadrugi v Sežani, ostali prirastek pa je namenjen za oddajo domačim kmetovalcem v kooperativno vzrejo, za kar se kmetje že zdaj živo zanimajo. Zadruga računa, da bo imela v prihodnjem letu okoli 900 pujskov prirastka ter 300 do 400 be-konov.
Doslej so pitali plemenske svinje v glavnem z umetnimi krmili,
ki pa so predraga. Zato so sklenili, da bodo odslej krmili te živali samo s polovično primesjo umetnih krmil domači hrani, ki
Esperantski zbor
V nedeljo, 23. oktobra, so se v Kopru zbrali mladi esperantisti Kopra in njihovega zborovanja so se udeležili tudi esperantisti iz Trsta ter predsednik slovenske mladinske esperantske zveze Slo-bodan Zlatnar. Na tem zborovanju so pregledali svoje delo in govorili o nalogah, ki jih imajo pri širjenju esperanta med mladino. Kakor je znano, je jugoslovanska mladinska esperantska zveza med najštevilnejšimi in najbolj aktivnimi esperantskimi mladinskimi zvezami na svetu, kar kaže, da se naša mladina zaveda poslanstva, ki ga ima esperanto v utrjevanju mirnega sožitja med narodi.	bm
jo pridela zadruga na lastni ekonomiji. Na ta način bo zagotovljena rentabilnost vzreje plemenskih svinj. Sedanja kapaciteta svinjskega hleva lahko sprejme le 180 svinj. Zadruga bo adaptirala še enega od svojih hlevov za vzdrževanje svinj.
Nordijska svinjska pasma v brkinskih klimatičnih in drugih pogojih prav dobro uspeva. Namen zadruge je med drugim tudi ta, da na tem področju uvede čist» švedsko svinjsko pasmo. Svinja ali prašič te pasme doseže v šestih mesecih, pravilno hranjen, do 90 kg teže.
V vzorno urejenih hlevih zadruge so zagotovljeni absolutni higienski pogoji, če upoštevamo dejstvo, da pomeni pri prašiču snaga polovico hrane. Za ureditev hlevov je tudi občina prispevala zadrugi 300.000 dinarjev, vse druge stroške pa je krila zadruga z lastnimi sredstvi. J. 2.
V ZNANJU KMETIJSKIH VEŠČIN SE BODO POMERILI
Člani aktivov mladih zadružnikov in šolskih zadrug ko-nrskega okraja menijo, da bo ¡najboljše spričevalo za njihovo prizadevno vseletno delo javno tekmovanje iz predmetov: sadjarstvo, vinogradništvo, socialna politika na vasi itd. Kombinirane ekipe obeh omenjenih organizacij se bodo pomerile na javni prireditvi prihodnji mesec v Ilirski Bistrici. Do sedaj se je organizatorju — Okrajni zadružni zvezi v Kopru — prijavilo že sedem takih ekip. Ce bodo uspeli tekmovanje pope-
striti s kvalitetnim zabavnim sporedom, bo Radio Koper posnel celotno prireditev za svojo oddajo.
NAŠ TED 0 o
ENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR
o	o
Vsa7co leto, ko začne odkup kmetijskih pridelkov, zaznamujemo isti problem: velika razlika med odkupnimi in prodajnimi cenami kmetijskih pridelkov na trgu. O tem vprašanju je bilo že toliko napisanega, da bi bilo težko še kaj pripomniti in bili so tudi podvzeti taki ali drugačni ukrepi, da bi se stanje zboljšalo. Moramo pa iz leta v leto ugotavljati, da uspehov, ki bi bili zadovoljivi, doslej še nismo mogli doseči.
Morda se je vprašanje te razlike v cenah kmetijskih pridelkov posebno ostro ponovilo letos. Ne da bi navajali posamezne primere lahko ugotovimo, da je redko pri katerem, kmetijskem pridelku cena nižja kot je bila lani in da je tudi redek pridelek, ki ni vsaj za 100 %> dražji na trgu kot je pri pridelovalcu. Podatki kažejo še celo težje primere, kot so n. pr. orehi, kjer jih zadruge po raznih krajih v državi po podatkih »Privredneaa vrenleda« odlcunuieio vo 700 do 120 din za kg. v maloprodajni mreži na. do-sena cena nad 500 din, orehova jedrca pa celo 1400 din.
Na ta račun je bilo izrečene že m.noao kritike, kaiti potrošnik čuti te razlike prehudo posebno,
ker se prejemki zlasti v javnih službah niso dvignili. Razen tega je jasno, da tako stanje cen vpliva na življenjsko raven, saj je znano, da se cene dvigajo zlasti v živilih (mleko, meso) in v drugih predmetih, ki so potrebni za življenje, kot so drva, pa tudi za obrtniške in druge storitve posebno tam, kier so se dvignile najemnine za lokale. Stabilnost kažejo v glavnem, le industrijski proizvodi, ki pa tudi ne bodo mogli ostati na sedanjem nivoju prav zaradi porasta najemnin za poslovne prostore v nekaterih mestih, ki jim bodo brez dvoma sledila tudi druga.
Kot vzrok za take razlike v cenah kmetijskih pridelkov navajajo v glavnem prevelike marže, ki si jih zaračunavajo zadruge, ko odkupujejo pridelke od proizvajalcev. Te marže niso skoro nikier nižje od 50 °/n. Zadrugam slede še drugi posredniki, veletrgovina in nato še trgovina va drobno. Gesto zadruge, ki imajo nekak monovol pri odkupu, blaga niti ne indijo hi si zaračunajo maržo le za izdajo računa.
Tako stanje ima seveda določene posledice, ki so zlasti v tem, da iščeta tako pridelovalec kot
potrošnik neposreden stik in da s tem obideta posrednike. Tako eden draže proda drugi pa ceneje kupi. Posredno pa se posledice odražajo tudi na same zadruge, ki se orientirajo v glavnem le na predmete, ki dobro gredo, s čimer zgubljajo na prometu z ostalim blagom, zlasti pa pada njihov pomen in ugled.
Vsako leto narekuje tako stanje določene ukrepe. Tako se pričakuje rešitev v tem, da bi se izločilo preveliko število posrednikov, da bi se tudi trg s kmetijskimi pridelki sprostil in omogočil prost nakup in prodajo mimo zadrug, kot trajna rešitev pa naj bi bila v organiziranju proizvodnje na velikih posestvih in zadružnih ekonomijah. S tem naj bi dvignili vroizvodnjo na nivo domačih potreb in za votr"1^» izvoza, zlasti pa naj bi dvignili kakovost pridelkov, ki je sedaj često pod vsako kritiko.
Ko smo v dosedanjih komentarjih poudarjali pomen kmetijstva v koprskem okraju, smo mislili zlasti na krepitev kmetijskih kombinatov na tem območju. Da stanje v tem. pogledu nri nas ni najboljše vem.o, vemo pa tudi, da ne more biti ovir, ki jih ne bi bilo mogoče odstranili.	-dt-
Lisjaki pri Branici
V vasici Lisjaki na Krasu se ljudje zaman sprašujejo, zakaj ne pride že od novembra 1959. 'leta dalje v njihovo vas dimnikar na redno ometanje dimovodnih naprav in štedilnikov. Dimniki so zanemarjeni in zato se vrstijo požari, ki povzročajo milijonsko škodo. V kratkem obdobju sta bila dva večja in nekaj manjših vžigov saj, ki pa so jih k sreči pravočasno pogasili.
Vaščani si tudi želijo, da bi jim strokovnjaki pomagali pri ureditvi hudournika Branice, ki če-stokrat ogroža njihova življenja. Tako je v jeseni vdrla voda v hišo Alda Medveščka in v zadnjem trenutku so domači prenre-čili utopitev osem mesecev starega dojenčka. Treba bi bilo popraviti kanalizacijo in o vsem tem Lisjačani često razpravljajo, vendar do konkretnih deiani in uspehov še niso prišli, čeprav so sami pripravljeni s prostovoljnim delom opraviti potrebna fizična dela.
Iz Škrbine na Krasu
Na krajevni konferenci SZDL v Skrbmi so izvolili te dni nov krajevni odbor SZDL in živahno razpravljali o komunalni dejavnosti vaščanov pod vodstvom krajevnega odbora in dosedanjega orlbora SZDL. Vsi udeleženci konference so bili soglasni v tem, da bi poživili kulturno in družabno življenje v svojem kraju, za kar na bi potrebovali primerne prostore. Zelo namreč pogre-š-no čitalnico in kotiček za sestanke.	R.
»SLOVENSKI JADRAN« v vsako primorsko hišo
r
OB ŠTEVILNI UDELEŽBI ČLANOV ZVVI S POSTOJNSKEGA 0 o
Pretekli teden v četrtek je bila v Jamski restavraciji v Postojni skromna, a prisrčna slovesnost, na kateri je občinski odbor ZVVI počastil 15 - letnico ustanovitve ZVVI J. Svečani seji so med gosti prisostvovali tudi predstavnik republiškega odbora ZVVI Miro Vesel, predsednik OO ZVVI Koper Mirko Pire in predsednik Ob LO Postojna Jože Baša. Uvodo-
ma je predsednik občinskega odbora ZVVI Boris Križaj podal v krajših obrisih nekatere najosnovnejše misli ob 15-letnem delu postojnskih invalidov ter hkrati izrazil željo, da bi kakor do sedaj tudi odslej sodelovali invalidi na vseh področjih družbenega življenja. Po govoru je delegacija pionirskega odreda »Franc Rozman-Stane« izročila
M novi poti - Ljudska tehniko v Sežani
Vse kaže, da bo pomenila nedavna konferenca članov Ljudske tehnike v Sežani, ki bi jo lahko imenovali ustanovno, pomemben mejnik v razvoju LT na Sežanskem. Na njem sta govorila predsednik občinskega odbora SZDL Miro Jelerčič in upravitelj šta-njelske šole Lojze Štenta o na-
(Uuftd...
ODOBRENO POSOJILO
ZA GRADNJO NOVEGA HOTELA V BOVCU
Iz republiških kreditnih virov je bilo pred kratkim odobreno posojilo v višini 63,7 milijona dinarjev za izgradnjo novega hotela v Bovcu. Predračunska vrednost hotela znaša nekaj manj kot 100 milijonov dinarjev.
Novi hotel, ki ga bodo začeli v kratkem graditi, bo razpolagal s 87 posteljami, 270 sedeži v restavraciji ter okoli 100 sedeži na vrtu.
puram
BWifclliitMil (MM IWIIII»
ODDELKI ZA ODRASLE IMAJO DOVOLJ SLUŠATELJEV
V Brežicah je letos zanimanje za izobraževanje v oddelkih za odrasle na osemletkah mnogo večje, kot je bilo lani. Odprli so še dva takšna oddelka na brežiški osemletki, oba pa imata dovolj slušateljev, ki pouk redno obiskujejo in se prizadevno učijo. Zaradi res velikega zanimanja delavska univerza le stežka zadošča vsem potrebam tovrstnega izobraževanja. Oddelki za odrasle uspešno delujejo ali pa bodo še odprti, ker je dovolj prijavljencev tudi na osemletkah v Veliki Dolini, v Cerkljah in na Bizeljskem.
DARUJMO KRI
Pred dnevi smo v radiu ujeli obvestilo, da je zaradi nujnega primera v celjski bolnišnici zmanjkalo krvi. Sledila je prošnja vsem prebivalcem, da pridejo in darujejo kri. Ker nas je zanimalo, kako je akcija uspela in kakšno je stanje v celjski transfuzijski postaji, smo povprašali o tem dr. Strausovo, ki je takole povedala:
»Odziv na naš klic na pomoč je bil presenetljiv. Deset minut po obvestilu po radiu so se na naši. transfuzijski postaji že javili prvi darovalci krvi. Kmalu nato so prišli iz Laškega in Prebolda, Zabukovice, Vranskega, Šempetra in naslednji dan celo iz Vrhnike. Posebno nas je razveselil primer krvodajalca iz Maribora, ki se je vračal iz okrevališča in se na naše obvestilo takoj javil pri nas.«
TOBAKOVI NASADI POD GOLICO
Na območju Planine in Golice bi našli okrog 50 različnih redkih gorskih rastlin. Dobre zemlje, vlage in sonca za njihovo uspešno rast je dovolj.
Svet pod Golico je pravi »eldorado« planinskih botanikov. Semkaj radi prihajajo na oddih in izlete naši delovni ljudje od blizu in daleč, pa naj bo to poleti ali pozimi.
Pred leti pa se je gorskemu rastlinstvu pod Golico pridružila še povsem nova rastlina — navadni tobak — Nicotina tabacum. Tobak je namreč poskusni »zajček« tobačne tovarne, ki ima svoje nasade na treh mestih — dve na Prihodih in enega na Vdančevi kmetiji.
Visoka enoletna strupena rastlina z velikimi suličastimi listi in številnimi rožnatordečimi cvetovi je dokazala, da jI gorska klima ne škoduje. Uspeh bo verjetno čez nekaj let še večji in mnogi travniki se bodo spremenili v tobačna polja.
menu, vsebini dela in ciljih Ljudske tehnike.
Res je sicer, da so že imeli v Sežani odbor LT, vendar njegove dejavnosti skoraj ni bilo. Najbolj delavna sta bila samo odbora Avto-moto društev v Sežani in Divači, ki sta v zadnjih letih vzgojila precejšnje število voznikov motornih vozil. Nekaj uspehov so pokazali tudi posamezni krožki na šolah — vendar v podjetjih, razen v Telekomunikacijah, se Ljudska tehnika ni znala uveljaviti.
Odveč bi bilc> ponavljati tehtne besede referentov in udeležencev plodne razprave o pomenu tehnične vzgoje v šolah, podjetjih in na vasi, saj se vsi zavedamo, da je uporaba tehničnih sredstev in njih nadaljnji razvoj nujno potreben za napredek proizvodnje in družbenih odnosov. Zato bi morali v skladu s šolsko reformo posvetiti večjo pozornost tehničnemu pouku na šolah z ustanavljanjem krožkov, klubov in šolskih delavnic, kar pa seveda zahteva številne kadre in izdatno materialno pomoč. Vse to pa bi lahko v večji meri prispevala podjetja s podaritvijo dotrajanih strojev in orodja ter s formiranjem predavateljskega aktiva.
Izredno umesten je bil na tej konferenci tudi predlog o ustanovitvi Društva inženirjev in tehnikov, saj je v sežanski občini zaposlenih 43 tehnikov in štirje inženirji.	-er
slavliencem šopke nageljnov, nakar jo predsednik ObLO J. Baša s krajšim nagovorom razvil prapor občinskega odbora ZVVI. Po svečanosti je predsednik okrajnega odbora ZVVI Koper Mirko Pire izročil štirim najzaslužnejšim članom odbora priznanja za njihovo dolgoletno in požrtvovalno delo v vrstah vojnih invalidov. Kulturno-umetniški del slovesnosti sta Izpolnila godba na pihala postojnske garnizije in go-jenka gimnazije Irena Bizjakova, ki je recitirala Kajuhovo »Materi . padlega partizana« ter Borove »Žrtve«.	Edo Novak

Pretekli teden je občinski odbor ZVVI v Postojni slovesno praznoval 15. obletnico obstoja organizacije. Ob tej priložnosti so na svečani seji razvili svoj prapor. Na sliki: predsednik občinskega odbora ZVVI Boris Križaj se zahvaljuje postojnskim pionirjem za cvetje in čestitke
USPEII KRVODAJALSKE AKCIJE NA POSTOJNSKEM
Tudi v Velikem Ubeljskem pod Nanosom
Pred dnevi so se tudi v Velikem Ubeljskem zbrali člani krajevne organizacije Socialistične zveze na konferenco, ki je bila dobro obiskana. Med drugim so razpravljali o dosedanjem prostovoljnem delu. Tega je letos bilo 480 delovnih ur, v katerih so ostvarili za najmanj 25 tisoč dinarjev vrednosti na komunalnih napravah, in razen tega so s 150 prevozi z vprežno živino prihranili nadaljnjih 75 tisoč dinarjev. Na konferenci je bilo največ govora o sedanji pomanjkljivi preskrbi z vodo in o koriščenju gozda, to je o dveh zelo perečih vprašanjih, ki jih že dolga leta
obravnavajo, do končnega zaključka pa ne pridejo, ker sami niso dovolj gospodarsko močni. Zato pričakujejo pomoč občine, da bi jim preskrbela gradbeni material za vodovod in gradbene strokovnjake, saj bi se takoj sami lotili vseh fizičnih del.
Ko so obravnavali tudi politično delo v zvezi z volitvami v vodstvo osnovne organizacije SZDL, so sklenili, da se bodo volitev, ki bodo 6. novembra, udeležili v kar največjem številu.
Podobne sestanke so te dni imeli tudi v Malem Ubeljskem in Stranah.	Vd
Kakor po vsej naši domovini, tako se je tudi prebivalstvo vasi in mest koprskega okraja uddol-žilo pretekli torek ob Dnevu mrtvih spominu padlih borcev, katerih trupla počivajo že petnajst in več let v svobodni zemlji, za katero so umirali. Ob več kot 200 spomenikih, številnih grobiščih dn grobovih ter neštetih drugih znamenjih, ki spominjajo na znane in neznane junake, so bile spominske slavnosti, na katerih so občuteno govorili zaslužni borci, otožno zvenele pesmi in žalne koračnice ter' ganljive recitacije iz ust naših najmlajših.
Sploh so se posebno letos izkazali ob organizacijah Zveze borcev NOV tudi pionirji vseh šol našega okraja, ki so že nekaj dni pred dnem skuonega žalovanja . uredili grobove in spomenike ter jih zasuli z jesenskim cvetjem.
V vseh občinskih središčih so imeli žalne slovesnosti že v dopoldanskih urah ten so ob lepih programih položili vence na gro-
za čas od i. do 11. novembra 19G0
Zaradi eiklonskega gibanja zraka nad Atlantikom in njegovega vdora v Evropo se bo vreme poslabšalo tako, da lahko pričakujemo v Primor-ju, Sloveniji in Hrvatski oblačne in deževne dni. Temperatura zraka bo padla in pihal bo umirjeni jugovzhodni veter.
Krvodajalska akcija na Postojnskem, ki sta jo v dneh od 18. do 21. oktobra organizirala Republiški zavod za transfuzijo krvi in občinski odbor Rdečega križa, je tudi letos naletela na širok odmev med prebivalstvom postojnske občine. Ekipi za odvzem krvi v Postojni in Pivki se je v teh dneh prijavilo okrog 600 prostovoljnih krvodajalcev, s čimer je akcija tako po številu prijavljenih kot po količini odvzete krvi dosegla in presegla vse dosedanje. S tem so prizadevanja občinskega odbora Rdečega križa in ostalih političnih organizacij v občini, ki so v propagandni aktivnosti pred začetkom akcije z lepaki in drugimi sredstvi pojasnjevali prebivalstvu humano plat prostovoljnega krvodajalstva, v celoti uspe-lai Hkrati pa so tudi številni krvodajalci z brezplačno podaritvijo krvi dokazali globoko razumevanje do bližnjega, ki mu bo zdravstvena služba morda že po jutrišnji nesreči rešila življenje z njihovo krvjo.
Po podatkih občinskega odbora Rdečega križa v Postojni povze-
mamo, da so se letošnje krvodajalske akcije najbolj množično udeležili učenci Gozdarskega šolskega centra v Postojni, saj se je vabilu odzvalo kar 99 gojencev, medtem ko je poziv na akcijo v delovnih kolektivih naletel na najbolj ugoden odziv v
podjetjih postojnskega Avtopre-vozništva, v LIV in na »Javorju«. Priznanje pa je treba izreči tudi pripadnikom postaje Ljudske milice v Postojni ter prebivalcem v Planini, od koder se je prijavilo ekipi kar 34 krvodajalcev.	(ma)
Pred dnevi je v Postojni predsednik Komisije za ceste in promet pri Avto-moto zvezi Slovenije Marijan Prijatelj podelil v navzočnosti članov UO AMD Postojna in predstavnikov Ljudske milice tovarišu Jožetu Ambro-žiču zlato značko »Tovarištvo na cesti«.
To priznanje, ki ga je prejel tovariš Ambrožič kot dvanajsti v . Sloveniji, je skromna pohvala za njegovo požrtvovalnost pri reševanju življenja avstrijskemu državljanu, ki se je pred časom življenjsko nevarno poškodoval v prometni nesreči na cesti med Postojno in Pivko, Tovariš Ambrožič je namreč znal nuditi prvo pomoč in poskrbel za takojšen pre-
Kozjane na Sežanskem
V Kozjanah so člani SZDL na svoji konferenci te dni največ govorili o pomanjkljivi preskrbi z vodo. Popraviti bi bilo potrebno rezervoar in cevovod. Vse težaško delo bi sami opravili, če bi jim občina dala strokovne nasvete in gradbeni material.
Govora je bilo tudi o slabem stanju gospodarskih poslopij, ki še niso obnovljena, ter imajo zaradi tega težave s spravilom kmetijskih pridelkov, zlasti krme. Leto studi niso mogli dobiti mlatil-nice in še pred nekaj dnevi je bilo žito v kopah. Nadalje imajo v načrtu popravilo ceste, zato bodo zaprosili Upravo komunalne dejavnosti v Sežani, naj jim posodi drobilec, s katerim bi na-mleli vsaj 500 kubičnih metrov gramoza.	-er
voz ponesrečenca z rešilnim avtomobilom v bolnišnico, kjer so mu rešili življenje. Tako je tovariš Jože Ambrožič pokazal ne samo človekoljubnost, marveč tudi sposobnost pravilnega nudenja pomoči v nesreči in s tem je doprinesel bogat prispevek k utrjevanju cestno-prometne discipline.
bove ali spomenike v Podgradu v hrpeljski občini, v Ilirski Bistrici, Postojni, Sežani, Izoli, Piranu in številnih okoliških vaseh. Osrednja slovesnost pa je bila v Pivki v popoldanskih urah ob grobnici in pri spomeniku padlih ter so na njej kot marsikje drugod sodelovali tudi godba JLA in pionirji. Najlepše so bili pač urejeni grobovi lin spomeniki povsod tam., kjer so pionirski odredi prevzeli nad temi svetinjami patronate. Pripadniki LM iz Hrpelj pa so že v jutranjih urah odšli na Slavnik, kjer so položili na spomenik padlih kurirjev
lep venec. V Sežani smo srečali na grobu narodnega heroja Rudija Mahniča-Brkinca tudi njegovo sestro Anico Mahnič, poročeno Završnik, ki pride iz Ljubljane domala vsak mesec na počivališče svojega brata, kaiti njegovi starši so zaradi starosti in bolezni priklenjeni na dom. Tukaj je bila ob skupni grobnici tudi vdova Kristina Šparac iz Splita, ki vsako leto ob tej priložnosti obišče svojega sina edinca, ki je padel v bojih okrog Trsta star komaj 17 let. Solznih oči se je stara žena zahvaljevala predstavnikom Zveze borcev iz Sežane za skrbno urejeno grobišče, kjer počivajo posmrtni ostanki njenega otroka.
Takih in .podobnih prizorov, za katere velja trditev, da tudi smrt druži dn zbližuje ljudi, bi'lahko našteli še nešteto, čeprav velja enaka skrb tudi številnim grobovom in grobiščem neznanih borcev, ki jih vse naše ljudstvo smatra za svoje sinove in 'hčere.
Iz Lokev pri Divači
Več kakor 250 članov SZDL iz Lokev se je udeležilo nedavnega zborovanja v domačem Zadružnem domu. S tako številno udeležbo so vsekakor pokazali veliko zanimanje za delo svoje organizacije, zlasti v zvezi z reševanjem krajevnih komunalnih problemov. Pri tem delu so zelo pridni. O tem priča novourejeno napa-jališče, skrb za ureditev društvenih prostorov v starem taboru in tako dalje.
Z velikim zanimanjem so tudi poslušali besede sekretarja občinskega odbora SZDL Sežana Avgusta Tavčarja, ki jih je seznanil z nalogami Socialistične zveze in s političnim stanjem v svetu.	P. R.
j
Iz Velikega dola
Najvažnejša skrb za skupne potrebe v Velikem dolu, o kateri so govorili prejšnji teden na zborovanju članov SZDL, je usmerjena v ureditev prostorov za kulturno-prosvetno, politično in družabno življenje. Želijo si preurediti eno sobo v šolskem poslopju za svoje potrebe. V načrtu imajo popravilo poti, ki pelje proti kar avli ob državni meji, in še več komunalnih del, ki jih bodo zmogli opraviti, če ne bo med njimi več takšnih, kakor je bil tisti vaščan, kateremu ni bilo do tega, da bi zborovanje uspelo.
Tomaj pri Sežani
Osnovna organizacija SZDL v Tomaju šteje 206 članov in ima zelo prizadeven upravni odbor. Med drugim so uredili tudi društvene prostore. Na sedmih' sejah v zadnjem letu je upravni odbor obravnaval tudi vrsto komunalnih problemov in organiziral čla- ; ne krajevne organizacije SZDL, da so pomagali mleti kamenje in popraviti poti. Vsa prostovoljna dela so opravili v 2750 urah ter pri tem povečali vrednost krajevnih objektov za 463,000 din.
V Tomaju so dokaj delavne tudi druge organizacije, kakor na primer pionirska, organizacija Zveze borcev, Rdečega križa, le TVD Partizan je prenehal z de- ' lom, vendar upamo, da ne za dolgo časa.	-er
KULTURA PROSVETA ti KULTURA POSVETA ti GCULTUEIÄ PROSVETA ti SCULÏUEIA PROSVETA KULTURA FP.OSVETA ti ECULTUKA
ob zakonu o posebnem šolstvu
prvi zvezek otroške enciklopedije
V založbi zagrebškega podjetja »Skolska knjiga« je izšel prvi zvezek otroške enciklopedije, ki je namenjena otrokom od 12. do IS. leta, V prvi knjigi je obdelanih več kot 300 pojmov v 105 člankih. Delo je tiskano v bakrotisku in v štiribarvnem offset-tisku. Drugi zvezek bo izšel leta 1003.
spričevala za obiskovalce dopisne šole
Konec oktobra so v prostorih Ekonomske srednje šole v Ljubljani razdelili spričevala prvi skupini 54 bivših borcev in aktivistov, ki so obiskovali štiriletno Dopisno šolo za bivše borce. Ta mesec bodo ti dopisniki zagovarjali še diplomske naloge, nakar bodo imeli priznano srednješolsko izobrazbo. Po diplomi se bodo mnogi, sicer zaposleni tovariši, vpisal! na pravno in ekonomsko fakulteto.

V koprskem okraju so štiri posebne šole: Vzgajališče v Planini, šola v bolnišnici v Valdoltri, Zavod za gluho mladino v Portorožu in Vzgojni zavod Elvira Va-tovec v Portorožu.
Šola v bolnišnici v Valdoltri je internega značaja; mladim bolnikom, ki morajo preležati v postelji več mesecev, omogoča, da tudi med zdravljenjem lahko nadaljujejo šolanje. Vzgajališče v Planini je namenjeno družbeno neprilagojni in vzgojno zanemarjeni mladini. Vzgojni zavod v Portorožu obiskuje mladina, ki je v umskem razvoju zaostala in se počasneje razvija kot normalen otrok; Zavod za gluhe obiskuje gluha in naglušna mladina. Zavod za gluhe in Vzgajališče v Planini sta ustanovi, 'ki preraščata okrajno merilo, saj se šolajo v njih otroci z ozemlja, ki je večje kakor koprski okraj. Vzgojni zavod v Portorožu je namenjen samo otrokom iz koprskega okraja in je torej tipična okrajna ustanova.
Štiri posebne šole v enem okraju ni malo in koprski okraj moremo torej v tem pogledu imeti za napreden in prosvetljen okraj. Manj zadovoljivo je materialno stanje posebnih šol. Vse tri šole so v starih, neprimernih in premajhnih zgradbah, manjkajo v prvi vrsti razne delavnice, telovadnice in pomožna poslopja, kjer bi učenci preživeli čas, ko niso v šoli. Posebne šole namreč ni mogoče primerjati z običajno osemletko, v kateri prebije učenec le nekaj ur dnevno, večino dneva ter vse praznike in nedelje pa je doma in na prostem. Učenec v posebni šoli je utesnjen med šolske in zavodove zidove ter je suženj neprimernih prostorov skoraj deset mesecev na leto. Vzgojitelji ne morejo otroka zaposliti po njegovih interesih in so zato večinoma prisiljeni omejiti se na golo nadzorstvo.
Delo v znamenju Istre in morja
— devetdesetletnik —
Dne l. novembra je slavil najstarejši jugoslovanski književnik Viktor Car-Emin devetdeseti rojstni dan. Kljub tej precej visoki starostni dobi še vedno traja njegovo literarno in publicistično delo. Ob tej priložnosti so mu številni predstavniki kulturnih, političnih m družbenih ustanov in društev čestitali in izročili posebno listino s podpisi tistih, ki še posebno cenijo njegovo delo, ki je bilo in je ostalo vedno v znamenju Istre.
Viktor Car-Emin se je rodil v malem mestecu Kraju, nedaleč od Lo-vrana. Izšel je iz rodu pomorščakov in čeprav sam ni postal ribič ali mornar, je vse svoje življenje intenzivno živel z morjem, čutil z njegovimi ljudmi, s časom in s problemi, ki so jih mučili, že njegovi prvi književni poskusi v dijaških letih so povezani z doživljaji na morju. Končal je učiteljišče v Kopru in učitelj eval po raznih krajih Istre. Pozneje je desetletja živel v Opatiji. Njegov književni opus je ogromen, krajevna označba pa je vedno Istra, njeni ljudje, njena pokrajina in morje.
Jasno je, da v takih razmerah uspeh habilitacije okvarjenega otroka ne more biti maksimalen.
Ljudska skupščina LRS prav sedaj razpravlja o zakonu o posebnem šolstvu, ki bo prvi zakon te vrste pri nas. Zakonski osnutek kaže, da se mora vsak defek-ten ali vzgojno zanemarjen otrok šolati v šoli ustreznega tipa. Predpisano je, kakšni naj bodo posebni zavodi, kdo vse naj sodeluje pri vzgoji okvarjenih otrok; ta krog sodelavcev je izredno širok in obsega poleg učitelja de-fektologa še zdravnika, psihologa in socialnega delavca. Šolanje de-fektnega otroka je potrebno začeti prej kot šolanje normalnega otroka, ki se do vstopa v šolo sam mnogo nauči pri igri, zato vključuje zakonski osnutek tudi predšolsko vzgojo kot del enotnega vzgojnega procesa. Posamezne šole so sicer tudi doslej že imele predšolske oddelke, novi zakon pa prednisuje predšolsko vzgojo v posebnih predšolskih zavodih. Prav tako naj bi se izobraževalni proces po končani osemletni šoli še nadaljeval v strokovni šoli, ki bi jo vajenci obiskovali med učno dobo. Cilj šolanja organsko, umsko ali vzgojno okvarjenega otroka naj bi bila njegova popolna habilitacija. Tak otrok bo sposoben kasneje kot enakovreden proizvajalec stopiti v družbo in bo imel tudi vse pravice in vse človeško dostojanstvo .polnovrednega človeka.
Janko Blažej
na rob občnih zborov svobod in pd
Is
Pri podjetju Viba-film v Ljubljani so posneli pred kratkim po scenariju Bogdana Pogačnika in v režiji Jožeta Pogačnika odlični kratki film SESTRA. Film s svojo tematiko pogumno posega v eno izmed občutljivih področij sedanjosti, v socialno-medi-cinske probleme, s katerimi se spoprijemamo in jih tudi rešujemo. Ljudje, ki imajo največ opravka s takimi, na videz nerešljivimi vprašanji, so patronažne sestre. Film nam pripoveduje o delovnem dnevu ene izmed njih. Nastopa nekaj znanih igralcev, zlasti gre omeniti v glavni vlogi Marijo Kohn (na sliki)
katalog slovenskih založb
Ob I, slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani je prireditveni odbor izdal Katalog knjig založb LR Slovenije po stanju prodaje v oktobru 1900. V katalogu, ki smo ga že dolgo pogrešali, najdemo marsikaj zanimivega in opozori nas na marsikatero knjigo, ki leži brez koristi v skladišču, pa nam bo zaradi vrednosti in cenenosti — v primerjavi z današnjimi cenami — zelo dobrodošla, Zato katalog ni izgubil na vrednosti niti po knjižnem sejmu, Katalog ima 64 strani žepne oblike, uredil pa ga je Bogomil Gerlanc.
Mnogo je problemov in odprtih vprašanj, o katerih je vredno spregovoriti na vsakoletnih občnih zborih Svobod in prosvetnih društev.
V prvi vrsti se morajo člani društev pomeniti o programih in o njihovem izvajanju in v zvezi s tem še o raznih organizacijskih oblikah in prijemih, o odstranjevanju materialnih ovir itd. — skratka o vsem, kar je neposredno povezano z življenjem in delom društva.
Je pa še vrsta drugih vprašanj, ki nikakor ne morejo neopazno mimo Svobod in prosvetnih društev. Ce se zavedamo, da so Svobode in prosvetna društva le del celotnega družbenega življenja, je nujno, da so s tem življenjem tudi povezane, da črpajo iz njega vsebino svojega dela, da temu življenju prilagodijo oblike svoje dejavnosti. Z drugimi besedami, vse to pomeni, da se mora v društvenih programih in v vsem delu odražati splošen in vsestranski napredek in razvoj v izgradnji nove družbe. Na drugi strani pa je nujno, da društva sama posegajo v ta splošen razvoj, da v največji meri nudijo to, kar današnji človek od njih pričakuje, to je splošno izobrazbo in vzgojo.
Nikakor ne more biti torej res, da obstoj društva opravičujejo samo tako imenovane klasične oblike, kot so petje, igre in morda še godba. Za današnjo stvarnost je taka trditev okorela in ni v skladu z dinamičnim razvojem tehnike, ki je tudi na tem področju izvedla pravo revolucijo. Prav ob tem pa je tudi razumljivo, da klasične oblike dejavnosti doživljajo krizo.
Nov zalet lahko pričakujemo od mlade generacije. Potrdilo za to so lanskoletni nastopi mladinskih pevskih zborov. To tudi ne pomeni, da lahko nehamo z vsako dejavnostjo pevskih zborov ali dramskih družin, toda polet tega naj bodo tudi nove oblike, ki bodo po vsebini in zainteresiranosti pritegnile še več ljudi.
Torej ni slučaj, da danes po društvih mnogo razpravljajo o klubih. To je potreba, ki jo postavlja naš čas in to je prostor, kjer se lahko odvija intenzivno prosvetno življenje, če je seveda pravilno organizirano.
vprašanja, o katerih smo razpravljali v »mesecu knjige«
Potujoče in ambulantne knjižnice po vaseh — Dobro urejene in založene knjižnice
v občinskih središčih
Razumljivo je, da je v »Mesecu knjige«, splošni jugoslovanski akciji, posebno stopilo v ospredje tudi vprašanje ljudskih in vaških knjižnic ter njihovih bralcev in knjižničarjev.
Pravijo, da imamo v Jugoslaviji danes okrog 10 tisoč takih knjižnic in čitalnic. Seveda pa je še veliko večje število vasi, kjer knjižnic ni. Na drugi strani pa so spet ugotovili, da predstavlja izobrazba in odnos knjižničarjev poseben problem in da je zelo malo takih, ki bi se pri svojem delu posluževali sodobnih metod. Običajno so to navadni izposoje-valci. Prav tako vse knjižnice nimajo organov družbenega upravljanja, ker so knjižničarji mnenja, da nimajo kaj delati.
»Mesec knjige« je znova opozoril na vrsto vprašanj in zato pripravljajo po vseh republikah, okrajih in komunah posvetovanja, ki bodo razjasnila nekatere pojme in dala konkretne smernice za razširitev knjige zlasti med kmečko prebivalstvo.
V nekaterih republikah se že oglašajo in zatrjujejo, da je treba začeti pri knjižničarjih. Pri tem bodo zaprosili za sodelovanje množične organizacije. Tako so, n. pr. v Srbiji, preizkusili sistem knjižnih aktivistov, kot jih imenujejo. To so navadno mladinci, ki seznanijo kmeta z vsebino knjige in mu jo potem tudi prinesejo naposodo. Pravijo, da dotakrat nezainteresirani kmetje postanejo navadno po dveh ali treh takih poskusih redni obiskovalci knjižnice ali čitalnice.
Prav tako se je obnesla tako imenovana ambulantna preskrba s knjigami. To naj bi bila, poleg potujočih knjižnic, stalna oblika dela zlasti večjih, občinskih ljudskih knjižnic. Ambulantne knjižnice noj gredo po vaseh, kjer nimajo ničesar, kjer niti ni prostora za majhno vaško ali potujočo knjižnico. Številni so tudi tisti, ki se zavzemajo še za potujoče razstave knjig in čim številnejše literarne večere ali druge oblike sproščenega razgovora o literaturi. Tudi filmske predstave ali druge prireditve naj bi bile povezane s propagando za knjige.
Potujoče knjižnice so se pri nas že utrdile. Največ jih je na Hrvaškem (okrog 2000) in tu je tudi najbolj pogosta praksa, da pisatelji in pesniki obiskujejo svoje bralce, berejo, predavajo in se prosto pogovarjajo. Na drugi strani pa so podatki pokazali, da prebivalstvo Slovenije kaže največ zanimanja za knjige in za branje sploh. Med največjimi pomanjkljivostmi pa je ta, da večina knjižnic nima čitalnic. Med najbolj nazornimi primeri navajajo občino Kranj, kjer je okrog
70 knjižnic, toda le 6 čitalnic. Republiški organi zato priporočajo, naj okrajne in občinske organizacije posvete čim več pozornosti knjižnicam in knjižničarjem ter čitalnicam.
Zelo se trudijo za razširitev knjižničarske mreže tudi v Bosni in Hercegovini, kjer je po vaseh okrog 600 knjižnic, toda niso preveč založene. Isto velja za Makedonijo in Črno goro, kjer so si zadali še prav posebne naloge za razširitev knjige na vas.
(Po »Press-servisu«)
gledališče ob radijskem sprejemniku v novi sezoni
TP D
LJUDI]
V letošnji sezoni ima Radio Ljubljana na sporedu 24 slušnih iger, od katerih sta dve že šli v eter: to je bil Gogoljev REVIZOR (11. oktobra) in Joachima Witteja DAMA IN SLEPEC (25. oktobra in ponovtiev 6. novembra).
Znano komedijo nekdanje ruske družbe »Revizor« so s pogumnimi črtami pripravili za radijsko igro, tako da je izgubila geografsko in zgodovinsko omejenost, ne pa satirične poante. Režiser Hinko Košak je to satirično konico še močno priostrll v živih medsebojnih odnosih. Glavni vlogi sta odlično tolmačila Stane Sever (počasi misleč, toda prebrisan glavar) in Jurij Souček (razigran in prilagodljiv revizor).
Avtor druge igre je mladi, talentirani Joachim Witte, doma iz Vzhodne Nemčije, dogajanje svoje igre pa je postavil v Zahodno Nemčijo. Bistvo igre je v obsodbi družbe, v kateri je gospod ostal gospod, revež pa revež. Režiser Fran Žižek je ustvaril s tremi igralci (Jurijem Součkom, Dušo Počkajcvo in Edvardom Grego-rlnom) igro, ki je izzvenela kot protest proti takim ostankom preteklosti.
Na kratko vas bomo seznanili še z drugimi igrami, ki jih pripravlja RTV Ljubljana, in sicer po narodnostni pripadnosti:
Za nas je drugo leto jubilejno (20. obletnica vstaje), zato zastopajo Jugoslavijo: Matej Bor: RAZTRGANCI, Mile Klopčič: MATI, Vasja Ocvirk: KO BI PADLI OŽIVELI, France Fi-lipič: POHORSKI BATALJON; na sporedu je še utopistlčna komedija Josipa Tavčarja o zdravniku, ki se mu posreči doseči pri ljudeh s posebno operacijo nadpovprečno inteligenco. Vendar vlada suhega razuma ne ustvari sreče in ljudje si žele nazaj v človeško povprečnost, programirana imajo še štiri dela z natečaja radijske igre. Naslovi še niso znani.
Scharf z Nemčijo
Avstrijo zastopa Helmut igro VOH NEZANESLJIV, Alfred Andersch (ALBINO), Horst Mönich (JUBILEJNI ZBORNIK) in že omenjeni Joachim Witte (DAMA IN SLEPEC). Igra »Albino« se dogaja po vojni v Benetkah. Nekdanji angleški padalec strelja na bivšega es-esovskega oficirja, ki pomaga vojnim zločincem iskati varna skrivališča.
Iz Anglije so izbrali avtorja Michaela Bretta in njegovo igro UPORNA STOLETNICA. (Podeželski novinar bi moral opisati idilo 73 let poročenega zakonskega para, pa ju najde v vzdušju kot psa in mačko).
Ameriko bo zastopal Eugene O'NeiU (ELEKTRA V ČRNINI), Barrie Staviš (MOŽ, KI NIKOLI NI UMRL — delo posvečeno revolucionarju in delavskemu pesniku Jou Hillu, ki so ga leta 1015 kljub pomanjkanju dokazov obsodili na smrt) in Arch Oboler (SREČANJE V AFRIKI).
Francija — Jean Renoir: ORVET.
Italija — Eduartlo Anton: BERSA-LJEROVA NEVESTA (komedija, ki je dobila letošnjo Prix Italia).
Rusija — F. M. Dostojevski: TUJA ŽENA.
Madžarska — Stefan Békeffy: PES, KI MU JE BILO IME BOZZI (satira o neusmiljenem oderuhu in sodobni čarovnici, ki krošnjari s horoskopi).
Izrael — Ephraim ICishon: BLAU-MILCHOV PREKOP (satira o blaznežu, ki s kompresorjem razkoplje glavno ulico Tel Aviva in si potem vsi lastijo zaslugo, da so naredili nov prekop).
Mehika — RodoHo Usigll: DREVESA NE SEGAJO DO NEBA (drama o deželi, ki ima revolucionarno zgodovino, toda ne more do konca izvesti socialistične revolucije).
Večina teh del je novejšega datuma, 11 del je resnih, 0 komedij, 11 izvirnih radijskih iger in 9 priredb. TI podatki Se kažejo, da jc repertoar močno orientiran na sedanjost in da ustreza današnjim zahtevam in potrebam.
Tu naj bodo na razpolago knjige, revije, časopisi, tu se zvrstijo najrazličnejša predavanja, tu organizirano razpravljamo o vrsti vprašanj, ki zanimajo člane društva. V klubu lahko poslušamo in komentiramo radijske oddaje, gledamo igre, poslušamo pevski zbor. Glavno jc, da klub ni prepuščen stihiji.
O klubih teče beseda že nekaj let. Uspehi pa so še vedno skromni, lter vsa stvar le ni tako enostavna. Kje so vzroki? Pred očmi imamo Svobode in prosvetna društva v sežanski občini, drugje pa verjetno ni bistveno drugače.
• Društva so še vedno preveč izolirana. Gospodarske organizacije ne razumejo, da so to njihova društva, še vedno je neprehodna razdalja med učiteljskim zborom in društvom. In tako dalje. Toda mimo vseh teh subjektivnih so še objektivne težave: pomanjkanje prostorov, sredstev, s čimer bi prišli korak dalje, in neprivlačnega primitivizma.
V večini primerov vprašanje prostorov ne morejo rešiti samo društva. Vprašanje kluba je stvar, ki mora zanimati vse organizacije in družbene organe v kraju. Zato je potrebna skupna akcija. Kjer so to tako razumeli, so uspeli.
Tudi vprašanje sredstev nioramo začeti reševati načrtno. Skromne dotacije proračunov, ki nihajo iz leta v leto, ne morejo biti osnova odločilnemu koraku. Treba je najti nekaj, kar bo ustrezalo funkciji prosvetnega društva na današnji stopnji družbenega razvoja. In to je naloga vse družbe.
Seveda ne bo šlo kar čez noč. Zato je tembolj važno, da so društva vztrajna in da se že s samo svojo dejavnostjo bijejo za izboljšanje materialnih pogojev.	— er
Kratko gledališko pismo iz Ljubljane
Komaj mesec dni je minilo ,od začetka nove sezone pa že lahko zabeležimo v gledaliških hišah največjo živahnost.
Na prvem mestu je treba vsekakor omeniti Mestno gledališče v Ljubljani, ki je v pičlih treh tednih dalo kar tri premiere. Se bolj značilno je, da ta tri dela reprezentirajo celotno iiziognomijo te gledališke hiše: najprej domača noviteta Mire Stefanac VČERAJ POPOLDNE, potem posrečeno izbrano novo delo sodobne francoske dramatike ZAPRTI V ALTONI Jeana Paula Sartra in kot tretje Shakespearova komedija DVA GOSPODA IZ VERONE.
Zanimivo je, da je pred kratkim ta komedija izšla pri Slovenski matici v odlčniem prevodu Mateja Bora, ki uspešno nadaljuje prevodno delo Otona Zupančiča.
Omeniti velja tudi, da se samo Mestno gledališče vedno bolj uveljavlja s svojo izdajateljsko dejavnostjo, Vzporedno s Stefančevo pre-miero je izšlo to delo tudi v knjižni izdaji. To je pozornost, ki jo MG izkazuje domačim avtorjem. To je pa tudi eden izmed vzrokov, zakaj slovenski dramatiki radi odstopajo svoja dela v uprizoritev temu gledališču, kajti sicer zelo redko doživijo knjižno izdajo svojih dramskih del (izjema je le Založba Obzorja v Mariboru). Prav te dni je MG objavilo lepo urejeno knjigo »Slovenski gledališki portreti«. To je neke vrste album najuspelejših slikarskih in kiparskih portretov slovenskih igralcev v zadnjih petdesetih letih. Album, ki obsega 09 portretov in ga je uredil Janko Traven., ni samo zgodovinski prikaz gledališke dejavnosti, ampak tudi dokument o dosledni povezavi gledališke in likovne umetnosti: In ko že govorimo o knjižnih izdajah tega gledališča, naj omenimo delež dolgoletnega dramaturga MG Dušana Moravca. ki ima zasluge za več izdaj, prav zdaj pa je izšlo njegovo delo o vlogi meščanstva v slovenski drami. Delo presega ozek okvir in nas seznanja z našo kulturno, socialno in predvsem gledališko preteklostjo.
Od ostalih ljubljanskih gledališč moramo omeniti zanimiv dramatiziran večer poezije F. G. Lorce v izvedbi Eksperimentalnega gledališča in premiero Mladinskega gledališča »Zrelostni izpit«, ki ga je napisal Belgijec José André Lacour. Delo obravnava probleme sodobne mladine.
Ljubljanska opera jo presenetila svoje občinstvo z italijanskim »Se-viljskim brivcem«. Kot gost je nastopila kompletna italijanska ekipa, od dirigenta in režiserja do vseh-solistov. Tako smo lahko spoznali nekatere najbolj znane predstavnike opernega sveta iz Italije in nekatere mlajše, ki so kljub začetku dosegli lepe uspehe. Nove so bile dalje za Ljubljano tudi predstave, s katerimi se je Opera predstavila na letošnjih Dubrovniških igrah (Rossini: »Italijanka v Alžiru«, kjer ,ie z izrednim uspehom dobutirala Nada Sevškova).
INŠTITUT ZA'ZGODOVINO
DELAVSKEGA GIBANJA
Z odlokom CK ZKJ in Zveznega odbora SZDL smo dobili Inštitut za zgodovino delavskega gibanja Jugoslovanskih narodov. Sedež inštituta bo v Beogradu in vanj bo vključen dosedanji arhiv CK ZKJ,
žena M dom ^r ZDHAVSWO BNI VZGOJA tV OTROK bn DRU2ÜNA ir ZSNA IN DOM ft ZDRÄVSWO m VZGOJA ft OIR O iS
PROBLEMI IN USPEHI NAŠE ZDRAVSTVENE SLUŽBE
Nižjemu medicinskemu kadru je treba omogočiti pridobitev višje kvalifikacije — Reorganizacija šol za zdravstvene delavce — Tudi v bolnišnicah nagrajevanje po učinku dela
Društvo bolničarjev pri Bolnici za kostno TBC v Valdoltri, ki ga uspešno vodi tovariš Janko Sta-rešinič, stopa šele V drugo leto svojega življenja, vendar se organizacijsko utrjuje in ima dokaj široko zasnovan program izobraževalnega dela za letošnjo zimsko sezono.
Novi zakon o šolanju zdravstvenih delavcev namreč predvideva. da bodo enoletni tečaji, ki so doslej omogočali bolničarjem pridobitev naziva, možni samo še v letu 1960-61. V letu 1961 pričnes poukom redna dvoletna šola za bolničarje, na katero bodo sprejeli le kandidate z dovršeno osemletko. V bližnji bodočnosti predvidevajo tudi otvoritev šole za zdravstvene delavce s štirimi razredi. V nrvih dveh razredih te šole bodo gojenci študirali skupno snov. Pred sprejemom v tretji razred se bodo pa morali, odločiti za eno od šestih smeri, ki jih predvideva ta šola. Te smeri so: bolniško-ambulant-na, otroško zdravstvo, ginekolo-ško-porodniška smer, sanitarni tehnik ali medicinska sestra, medicinski laborant in sestra v zobozdravstvu. Gojenci, ki iz kakršnihkoli razlogov štiriletne šole ne bi mogli dovršiti, bodo lahko po zaključku drugega letnika izstopili in dobili naziv bolničarja. Gojenci, ki bodo štiriletno šolo dovršili, pa se bodo po treh letih prakse lahko vpisali v višjo zdravstveno šolo, Le-ta traja dve leti in ima tri smeri: strokovno-pedagoško, strokovno-zdravstve-no in patronažno.
Razen tega bodo pridobitev višje kvalifikacije v določenih primerih omogočili bolničarjem tudi šestmesečni tečaji. Tako bodo n. pr. bolničarji, ki že osem let delajo v svoji stroki in so zadnja štiri leta ocenjevali z oceno »se odlikuje« z odobritvijo ustanove — ki v tem primeru poda stro-
kovno oceno za zadnja štiri leta dela — lahko dosegli v šestmesečnem tečaju položaj srednjega medicinskega delavca.
Ti tečaji se bodo pričeli že letos. Na zadnjem sestanku društva so bolničarji izrazili mnenje, da je treba tistim njihovim tovarišem,
ki imajo pogoje za pridobitev višje kvalifikacije, to vsekakor omogočiti. Nedopustno bi bilo, da bi ljudje, ki so v bolnici dolga leta vestno službovali in še danes uspešno opravljajo delo v laboratoriju, v lekarni, v operacijskem oddelku ali na odgovornem
Z OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA ODBORA KK
Pred nedavnim je bil v Kopru občni zbor občinskega odbora Rdečega križa, na katerem so predvsem poudarili potrebo po večji aktivnosti na terenu, tako da bi povsod, kjer se pokaže potreba, ustanovili nove odbore Rdečega križa, tiste, ki že so, pa bodo organizacijsko utrdili. Za izvedbo tega načrta bo Rdeči križ sodeloval s krajevnimi organizacijami SZDL. Zdaj je v občini Koper 14 osnovnih organizacij RK,ki štejejo okrog 2900 članov, skupno s Podmladkarji pa 6700 Lani je Rdeči križ opravil v koprski občini veliko zdravstve-no-prosvetno delo s tem, da je priredil številne tečaje o negi bolnikov na domu in za prvo pomoč ter številna zdravstvena predavanja. Sklenili so, da bodo v prihodnje delo v tej smeri še poglobili, zlasti s prirejanjem tečajev na podeželju. Predvidevajo tečaje o negi dojenčka, o zdravi prehrani, o osnovah higiene in podobno Iter številne tečaje in predavanja o zdravstveni vzgoji po šolah. Med važne bodoče naloge Rdečega križa sodi vsekakor borba proti alkoholizmu. Temu vprašanju bo novi občinski odbor RK posvetil več pozornosti, zlasti v podjetjih, kjer so dobre možnosti za reševanje primerov alkoholizma s sodelovanjem sin-
dikalnih podružnic in zdravnikov.
Na občnem zboru so mnogo razpravljali o krvodajalski akciji. Glavna značilnost letošnjih priprav na akcijo je v tem, da Rdeči križ sodeluje s političnimi, družbenimi in sindikalnimi organizacijami, ter da so zaradi tega priprave zavzele širši razmah.
mestu oddelčne sestre, bili prikrajšani za kvalifikacijo, za katero so svojo zmožnost praktično že pokazali.
Bolničarji se zavedajo in čutijo, da bodo morali imeti čedalje več strokovnega znanja in zato posvečajo svoji strokovni rasti posebno skrb. To je bilo čutiti tudi lansko zimsko sezono, ko so bila strokovna predavanja vedno dobro obiskana.
Glede nagrajevanja po učinku v zdravstveni službi so bolničarji mnenja, da je treba na podlagi dosedanjih izkušenj in prakse nov sistem nagrajevanja temeljito proučiti in da je nujno razen kvantitete opravljenega dela upoštevati tudi, kako je delo opravljeno, s kolikšnim čutom odgovornosti in humanosti in koliko zna bolničar z vsem svojim znanjem in obnašanjem tudi subjektivno pomagati pacientu pri njegovem zdravljenju.
Brez dvoma bo nagrajevanje po učinku v zdravstveni službi mnogo težje kot v kakem proizvodnem podjetju, nedvomno bo pa tudi tej kategoriji delavcev prineslo tako pravilnejše nagrajevanje tudi zadoščenje in spodbudo za nadaljnje delo. D. F.
Model zimske obleke, ki ustreza zahtevam sezone 1DG0/61
KRAMLJAMO O VZGOJNIH VPRAŠANJIH
Uspešno poslanstvo patronažnih sester
Vse do nedavna na terenu še niso cenili vloge in .dela patronažnih sester, ki vlagajo precej naporov za zdravstveno prosvet-ljevanje predvsem podeželskega prebivalstva. Njih delo ni prav nič zavidanja vredno, saj so izpostavljene najtežjemu terenskemu delu v vsakem vremenu — skratka delajo v pogojih, ki v celoti opravičujejo sedanje kadrovske razmere, ko se kvalificirano zdravstveno osebje stežka odloči za to naporno službo.
Pri zdravstvenem prosvetljeva-nju in pouku za .podeželsko prebivalstvo pa je oviralo delo patronažnih sester v veliki meri tudi nerazumevanje žena, torej mater, ki se v prepričanju, da lahko negujejo in zdravijo svoje otroke po načinu in izročilih svojih prednikov. No, čas je tudi tukaj opravil svoje in vztrajno delo patronažnih sester nudi prav tem največ zadoščenja. Tečaji za nego bolnikov na domu in nego ter prehrano dojenčkov so postali povsod ena naibolj priljubljenih oblik zdravstvenega prosvetljeva-nja in ni malo primerov, da žene in matere same noskrbijo za organizacijo in kar najuspešnejšo izvedbo predavanj. Na področju koprske občine so že v celoti izvedli program 12 - urnih predavanj na terenu krajevnega odbora Marezige z vsemi okoliškimi vasmi. Sam način in organizacija predavani zahtevata od patronažnih sester obliko dela, kajti posameznih tečajev se udeležuje hkrati le deset žena, ker to narekujejo pogoji praktičnega pouka. Tak način dela pa na drugi strani zagotavlja največ uspeha, saj se slednja žena in mati do potankosti seznani z vsemi podrobnostmi okrog nege bolnikov in dojenčkov.
Prihodnji teden bodo patronaž-
ne sestre koprskega zdravstvenega doma začele s predavanji o negi bolnikov in negi ter prehrani dojenčkov na .področju krajevnega odbora Vanganel.
Številni so starši, ki se zaskrbljeno vprašujejo, ali naj puste otroku brati časopisje, ali naj ga pred njim skrbno prikrivajo, kajti to je vendar branje, ki je namenjeno odraslim. Posebno v zadregi so taki starši, ko pridejo otroci iz šole domov z naročilom učiteljev, da morajo to in ono prebrati v časopisju, izrezali objavljeno sliko in podobno.
Morda zato ne bo odveč, da o tem vprašanju spregovorimo nekaj besed.
Takoj v začetku naj poudarimo dejstvo, ki je bistveno za naše stališče: po zadnji vojni sta se težnja in vsebina našega časopisja močno spremenili. To je seveda povleklo s seboj tudi spremembo odnosa učiteljev in staršev glede vprašanja, ali naj otrok bere časopisje ali ne. V prejšnjih časih so bila ta stališča iz razumljivih vzrokov neenotna. Toda danes so naši časopisi nosilci naprednih idej, so stvarni obveščevalci — ali vsaj težijo, da bi bili — in vzgojitelji naših širokih ljudskih množic. Mogoče se bo kdo spotaknil ob teh »željah« in bo lahko hitro naštel časopise in prispevke, ki niso v skladu s tistimi lepimi nameni vzgoje. In mi, ljudje od časopisa, bomo morali lepo molčati in priznati, da imajo prav. Ali je torej vendarle bolje, da otrok ne bere časopisov? Izjeme ne morejo tvoriti pravila.
Spodrsljaji, do katerih pride v časopisih tu in tam — ne smemo pa o njih pretiravati — ne morejo bistveno spremeniti dobrega vpliva, ki ga ima lahko časopis na otroka. Mir-
Dve Čedni zimski obleki iz mehkega tweeda
pedagog nam svetuje o Otrok mora biti gotov samega sebe. Eden izmed pogojev, da si to pridobi, je. ljubezen staršev.
o Omogočite otroku, da pomeri svoje sile in da doseže zaželeni cilj. Drobni uspehi v mladosti bodo spodbuda za poznejše napore.
o Razvijajte pri otroku željo, da doseže cilj in premaga zapreke!
O Naj ima priložnost, da čuti posledice svojih dejanj, pa najsi bodo prijetne ali neprijetne; seveda v mejah mogočega in dovoljenega.
o Omogočite otroku, da bo doumel, da obstajajo tudi omejitve. in da včasih mora zaprositi za pomoč in sodelovanje odrasle.
O Otrok mora biti pripravljen sprejeti tudi bolečino kot sestavni del svojih življenjskih izkušenj.
o Pomagati mu morate, da premaga jezo in nasilje, da razume, da so nekatere želje neuresničljive in nekatera razpoloženja nepotrebna.
© Razvijajte otrokove navade glede zdravja, osebne higiene in podobno.
o S pravilnim odnosom in ne s silo vcepite v otrokovo zavest potrebo po urejenosti in točnosti.
o Pobrigajmo se, da bo imel otrok občutek, da se lahko na vas vedno zanese, da vam lahko zaupa in odkrito pove vse svoje težave in probleme.
o Naj otrok doume, da je vaše zaupanje vanj tem večje, čim bolj je dorasel in starejši.
o Pokažite otroku, da tudi vi uživate ob vsakem njegovem uspehu, da cenite njegove napore, njegovo samopre-magovanjc, točnost in občutek dolžnosti. To mu bo pomagalo pri utrjevanju lastne samozavesti, zaupanju v samega sebe in v svoje moči.
no lahko trdimo, da je otrok, ki mu starši ne puste brati časopisa, oškodovan pri svoji vzgoji. V čem je ta škoda, boste vprašali. Večina vzgojiteljev se strinja s tako obrazložitvijo:
Otrok, ki ima možnost brati dnevno ali tedensko časopisje, si z njim zlasti širi" svoje obzorje, spoznava našo stvarnost, dogajanja in dognanja okoli nas, dobiva občutek za pomen in vrednost znanja ter si krepi svoja patriotična čustva. In kar je posebno važno, hitreje začne ceniti delo, spoznavati težave življenja in prej začuti, da je del naše skupnosti in da raste, da bi zavzel v tej skupnosti svoje mesto. Tak otrok po navadi tudi v šoli laže in bolje uspeva, ker je razgledan in prinaša že s seboj k pouku znanje in vprašanja, o katerih premišlja.
Toda nikar ne mislite, dragi starši,
da boste zdaj opravili svojo dolžnost, če otroku preprosto porinete v roke časopis. Ce hočete, da bo imelo to branje zares pozitiven vpliv, je potrebno, vsaj v začetku, vaše sodelovanje. Otroka morate tudi pri tem branju neopazno voditi. Sprva se to po navadi začne z opozarjanjem in z navajanjem na branje mladinske oziroma pionirske priloge časopisov. Tudi naši novinarji so že zdavnaj spoznali, da stran za otroke nujno sodi v časopis in tako jo danes najdete malone v vseh časopisih. Navadno razširi svoje zanimanje otrok že sam od sebe tudi na druge strani časopisa. Po stvareh, ki so zgolj za odrasle, ki so otroku že po jeziku in vsebini tuje, običajno ne posega in je že zato bojazen staršev pred slabimi vzgojnimi vplivi največkrat nepotrebna. Seveda ne bo slabo — in dobro vzgojenemu otroku to zadošča — da starši otroka na ta ali oni članek posebej opozore in da mu o problematičnih stvareh povedo svoje mnenje. Seveda niso vsi otroci ubogljivi — beri tudi: dobro vzgojeni — in nasvetov ne bodo poslušali. Tu pride predvsem v poštev razgovor o prebranem. Tudi sicer je tak razgovor pri branju bistvene važnosti. Toda smešno bi si bilo predstavljati vzgojo, ki bi otroka na vsakem koraku obvarovala pred sleherno in najmanjšo spotakljivo stvarjo. Vse preradi pozabljamo, da živi otrok, prav tako kot ml, sredi življenja in da mu to prenekaterikrat kaže strani, za katere bi morali reči, da bi bilo bolje, da jih otrok še ne vidi in ne sliši. Toda ker tega ne moremo preprečiti, je bolj pametno, da skušamo otroka vzgojiti tako, da se v tem pestrem življenju ne izgublja, da bo znal sčasoma sam presoditi stvari in ostati trden. Kako pa bomo vzgojili trdnega in samostojnega človeka 7. lastnim prepričanjem, če ga bomo vse življenje le varovali pred vsem nevarnim in spotakljivim. Vzgojo za zaprtimi vrati ali pod steklenim zvoncem bo življenje slej ko prej postavilo na laž.
Torej ne zmrdujmo se, če nam otrok pove, da so mu v šoli naročili, naj bere časopis. Pomagajmo mu pri tem. Laže mu bo v šoli in v življenju!
«S	ini/j: hj^JJL	jQtjp.
1		V
Ernest Hemingway:
zbogom, orožje
Izdala mariborska založba Obzorja. Z veliko zamudo smo dobili Slovenci prevod znamenitega romana velikega pisatelja. Za nas Slovence je roman »Zbogom orožje« tolikanj bolj pomemben, ker poteka njegova zgodba na slovenskih tleh ob Soči, na tako imenovani soški fronti v času prve svetovne vojne. Glavni junak romana, ameriški poročnik Frederik Henry, ni nihče drug kakor pisatelj sam, ki se je v prvi svetovni vojni kot ameriški prostovoljec boril v italijanski vojski. Homan, ki je v nadaljevanjih izhajal pred leti tudi v našem listu, je prevedel Rado Bordon.
Alberto Moravia:
neprizadeti
Pri mariborski založbi Obzorja je izšel te dni prvenec tudi pri nas zelo znanega in cenjenega italijanskega pisatelja Moravie »Neprizadeti«. V tem delu se predvsem ukvarja s psihološko In sociološko analizo družbe. Izbral si je družino iz »visokega sveta«, ki je na robu finančnega in moralnega propada. Pred popolnim polomom jo varuje le tradicionalna zunanja oblika, vse drugo pa je pokvarjeno in gnilo. Med njimi ni nikogar, ki bi čutil v sebi toliko moči, da bi karkoli napravil in tako so hočeš nočeš obsojeni na neprlzade-tost, na pasivnost in na konec.
GRADNJA OPEKARNE V OBROVU NAPREDUJE PO NAČRTU
izlIOV
brata
Dne 5. oktobra je posebna republiška komisija pregledala potek gradnje nove, moderne opekarne v Jazerini pri Obrovu v
Promet na Jadranu narašča
Bele ladje »Jadranske linijske plovidbe« z Reke prevažajo iz leta v leto večje število domačih in tujih potnikov. Zlasti v sezoni je potovanje po morju pri nas prava muka, ker so potniške plovne zmogljivosti premajhne. Gradnja jadranske cestne magistrale je posredno še povečala promet po morju, zlasti se je povečalo število tujih potnikov z motornimi vozili.
Številke nam povedo, da so naše potniške ladje prepeljale v letu 1959 6,317.876 potnikov, letos pa jih bo čez 7 milijonov. Število potnikov stalno narašča. Tako predvidevajo, da bo ladjevje »Jadrolinije« leta 1965, ko bo štelo po izgradnji novih in izločitvi starih ladij 85 plovnih enot, to je 18 več kakor danes, in bo imelo 38 tisoč potniških mest, prepeljalo že 9 milijonov domačih in tujih potnikov.
Nova dubrovniška ladja
V Splitu so splavili novo čezocean-sko ladjo »Marin Držič« za »Atlantsko plovidbo« iz Dubrovnika. Ladja ima 15.000 ton nosilnosti in bo razvijala 15,5 morske milje hitrosti na uro. Prevažala bo razsuti tovor in je prva takšna plovna enota pri nas. »Marin Držič« je petnajsta ladja »Atlantske plovidbe«.
Potniške proge ostanejo
Dokončno je bilo sklenjeno, da v letošnjem izvensezonskem plovnem redu ne bo ukinjena nobena pomorska potniška proga. Do tega vprašanje je prišlo zato, ker »Jadrolinija« ni prejela dotacije v celoti. Prejeli so namreč 40 milijonov dinarjev manj. Kljub temu ne bodo ukinili nobene proge in plovni red za izven-sezonsko dobo bo te dni izdan.
Jugooceanija se razvija
Kotrsko pomorsko podjetje »Jugoslovanska oceanska plovldba« je v kooperaciji s »Splošno plovbo« iz Pirana uvedlo pomorsko progo okrog sveta. Na tej progi bo plula v začetku M/l »Slavonija«. Uvedli so tudi prvo linijsko progo Jadran—Cile. Na tej progi bo ladja »Boka«, ki ima 10.115 ton nosilnosti, udobne prostore za manjše število potnikov in razvija hitrost 14 milj na uro. Podjetje bo v kratkem prevzelo iz ladjedelnice »3. maj« v Reki še motorni ladji »šumadija« in »Moslavina« po 12,860 ton vsaka in hitrostjo 15 morskih milj na uro. Obe bosta zgrajeni pred koncem tega leta. »Jugooceanija« je s svojimi ladjami vzdrževala doslej samo tramperslce prevoze.
Perspektivni razvoj mornarice
Naša trgovska mornarica (ladje nad S50 ton) bo imela leta 1965, po dokončani petletni izgradnji, okrog 1 milijon BRT, oziroma 1,4 milijona ton nosilnosti. Gradbeni načrt predvideva gradnjo 155 novih ladij v domačih ladjedelnicah, v istem času pa bodo prodali v staro železo 1J5 starih enot. Leta 1965 bomo imeli 365 novih in novejših ladij. V tem načrtu izgradnje niso upoštevane morebitne nabave v tujini.
P/l »BIHAC« je 3. novembra priplula v Benetke (Porto Marghera), kjer manipulira s tovorom M/l »BLED« je 29. oktobra odplula iz
Kopra za New York M/l »BOHINJ« je v remontni ladjedelnici Splošne plovbe Piran v Piranu v rednem popravilu M/l »BOVEC« je v New Yorku, kjer kompletira tovor in odpluje 9. novembra za Koper VI1 »DUBROVNIK« je na poti v Italijo plula 25. oktobra skozi Kielski kanal in prispe 9. novembra v Neapelj
M/l »GOIIANKA« je 29. oktobra odplula iz Long Beacha na zahodni obali ZDA (Los Angeles) za Sredozemlje
M/l »GORENJSKA« je 3. novembra priplula lz Reke v Aleksandrijo, kjer raztovarja P/I »LJUBLJANA« je na poti s tovorom za Melilo, kamor prispe 5. novembra M/I »MARTIN KRPAN« je 28. oktobra odplula z Reke in prispe danes v Beyrouth, nato pa nadaljuje pot v Aleksandrijo, kamor prispe 7. novembra M/I »PIRAN« je 26.oktobra plula skozi Suez na poti v severna pristanišča ZDA P/l »POHORJE« je 26. oktobra odplula iz Dubrovnika v Rotterdam, kamor prispe 9. novembra I'/I »ROG« Je 31.oktobra priplula iz Calcutte v Belikheri (Indija), kjer naklada tovor za Reko M/l »TRBOVLJE« Je 28. oktobra plu-1 la na poti na Japonsko skozi Aden
P/l »ZELENGORA« je 1. novembra priplula iz Benetk v Piran
hrpeljski občini, katere letna proizvodnja bo znašala 10 milijonov opečnih enot. Po prvotnem načrtu naj bi znašali stroški za gradnjo in opreme nove opekarne 222 milijonov en tisoč dinarjev. Naknadno pa je bilo ugotovljeno, da bo potrebno zaradi podražitve gradbenega materiala zvišati investicijski znesek še za 32 milijonov dinarjev, tako da bo opekarna veljala 254 milijonov en tisoč dinarjev. Najeto posojilo iz Zveznega investicijskega fonda znaša 82 milijonov 300 tisoč dinarjev, ostali znesek bo krit iz okrajnih in občinskih sredstev. Doslej je bilo za gradnjo in opremo porabljenih 90 milijonov 484 tisoč in 63 dinarjev. Gradbena dela izvršuje SGP »Kraški zidar« iz Sežane. Predelovalne in oblikovalne stroje bo za novo opekarno izdelalo podjetje Litostroj, transportne naprave bo -dobavilo »Brodogradilište Cres«, opremo za peč in za umetno sušilnico pa podjetje »Klima« iz Celja. Doslej je zgrajeno poslopje za strojnico, umetno sušilnico in peč v dolžini 120 metrov. Deževno vreme pa ovira dela na strehi nad navedenimi objekti. Kolikor se bo vreme izboljšalo bodo tudi ta dela do konca tega leta končana. Do 30. junija 1961 pa morajo biti po bančnem roku končana vsa gradbena dela in oprema opekarne, ki bo morala s 1. julijem prihodnjega leta pričeti s poskusno proizvodnjo. Zaradi zvišanja cen opreme bo potrebno zagotoviti še nadaljnjih 10 milijonov dinarjev.
V načrtu: 200.000 BRT!
Splošna plovba Piran bo kmalu dobila iz puljske ladjedelnice »Uljanik« veliko in lepo tovorno ladjo. Novi motorni tramper bo nosil ime »Bela krajina«. S tem bo ladjevje Splošne plovbe naraslo na skupno 132.576 BRT. Za prihodnje — in niti ne tako dal-njo bodočnost — pa ima naše pomorsko podjetje v načrtu nabavo za nadaljnjih 75.000 BRT ladjevja. Tako se bo Splošna plovba trdno zasidrala na drugem mestu med jugoslovanskimi pomorskimi podjetji — takoj za reško Jugo-linijo.
Komisija je ugotovila, da gradbena dela dohitevajo termine in bo opekarna lahko pričela obratovati v predvidenem času.
Prej omenjena kapaciteta opekarne je preračunana na 8 delovnih ur. V dveh izmenah pa bi se proizvodnja lahko povečala za nadaljnjih 60—80 odstotkov. Za eno izmeno je predvidenih 50 do 60 delavcev, v dveh izmenah pa bi jih lahko zaposlili 100 do 110.
V perspektivi bo mogoče razširiti proizvodnjo tudi na izdelavo vrtnih keramičnih predmetov in ploščic za oblaganje sten, čemur ustreza izredna kvaliteta
gline.
J. 2.
Piranska ladjedelnica se vedno bolj uveljavlja kot graditelj zlasti rečnih železnih vlečnih tankerjev in tudi vlačilcev za prevoz tekočih goriv. Njen naj-zvestejši naročnik in odjemalec je podjetje za rečno plovbo Dunavski Lloyd. Na sliki: dva rečna tankerja po splavitvi v piranski ladjedelnici
Ukrepi za sanacijo podjetja Marmorindus v Sežani
Pred nekaj dnevi je bil v Sežani zanimiv in gospodarsko pomemben posvet. Ze po udeležencih, zastopnikih podjetja Marmorindus, občine, OLO Koper in Gorica, Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS in nekaterih republiških zavodov ter ustanov, lahko sklepamo, da je obravnavani problem obstoja in nadaljnjega razvoja podjetja Marmorindus presegal ozke lokalne meje in interese. Takole se je začel:
— Skladov v podjetju nI. Tehnološki proces je zastarel. Osnovna sredstva so iztrošena. Amortizacijska sredstva gredo za odplačilo anuitet. Zato se podjetje ne more tako razvijati, kot je želeno. Pri tem je potrebno omeniti, da je vzdrževanje osnovnih sredstev odvisno le od pobude posameznih delavcev, in da imajo zelo malo obratnih sredstev.
Po drugi strani pa je na domačem in tujem trgu veliko povpraševanje po marmornatih izdelkih in tudi njihova cena je ugodna.
Vodstvo podjetja bi rado prekinilo z raziskavami in novimi odkritji, kar vsekakor ne bi bilo priporočljivo. Doslej so že opustili nekaj kakovostnih kamnolomov in proizvodnjo so skrčili na najbolj rentabilna delovi-šča. Koncentracija delovne sile in sredstev je sicer koristno vplivala na povečanje proizvodnje, vendar . . .
Res so se umaknili v nekaj »fortes« in velika sreča je, da so le-te bogate na zalogah marmora. Pa je to — spričo vsega že povedanega — tudi perspektiva?
Ne! In referent Ekonomskega servisa je pravilno zaključil: »Stvar družbe je, da prepreči najhujše, ker bodo sicer hude posledice, za katere bomo odgovorni.«
Na tem posvetovanju so dalje ugotovili, da "podjetje ne more izpolniti nekaterih nujnih nalog, kot so na primer: zavarovanje delavcev pred vremenskimi neprilikami, dosledno
nagrajevanje po delovnem učinku ob sedanjem stanju zastarelega delovnega orodja in podobno. Proizvodnja se trenutno sicer veča, vendar bodo izposojena sredstva kmalu pošla. Sedanji uspehi so namreč plod povečanega fizičnega truda delavcev in kljub temu ne morejo zagotoviti rešitve osnovnega problema. Število zaposlene delovne sile pada, ker ni moč dobiti mladih delavcev; tarifne postavke ne ustrezajo naravi in te-židi dela; to pa pomeni, da ima kolektiv, ki je vztrajal ob najhujšem, dovolj odločne volje, da ne bi podjetja likvidirali.
Gre za osnovno vprašanje: kje so vzroki za trenutno nezadovoljivo gospodarsko stanje podjetja? Odgovorna investicijska »politika« vodstva podjetja pred nekaj leti. Samovolja brez primere v trošenju družbenih sredstev, ki so bila namenjena procvitu podjetja in s tem tudi gospodarstvu na Krasu.
In kje naj bi iskali rešitev, ki so jo doslej že več let zaman iskali, pa jo bo potrebno najti takoj, ker bo lahko jutri že prepozno? Na posvetovanju so takole sklenili: o Podjetju je treba odobriti odložitev anuitet najmanj za deset let, začenši z letošnjim letom, da bodo sredstva za amortizacijo namenjena izključno svojemu namenu; o zbrati bo potrebno vsaj pet milijonov dinarjev iz občinskih in repu-
Vse množične organizacije v koprski občini, predvsem Rdeči križ, Socialistična zveza in sindikalne podružnice se temeljito pripravljajo na letošnjo krvoda-
LETECA LADJA V PRIMERJAVI S KLASIČNO V OBALNEM POTNIŠKEM PROMETU
Z nabavo leteče ladje »Delfin«, prve slovenske potniške ladje, smo začeli, kakor je pred nedavnim napisal zagrebški »Vjesnik«, novo stran oziroma novo poglavje v pomorskem potniškem prometu.
Odkar je prispel beli Slavnikov »Delfin« v Koper, smo čitali o njem vrsto člankov v vseh jugoslovanskih časopisih tja do Novega Sada in Skopja, Tudi kako nerodno: da traja vožnja z njim do Pirana 2 minuti, da razvija hitrost do 200 km na uro, da ima drage letalske motorje, da lahko drsi samo po mirnem morju Itd. . , ,
Eno je nedvomno res. V Kopru imamo prvo letečo ladjo v Jugoslaviji za prevoz potnikov in njena hitrost postavlja na glavo vse dosedanje pojme o hitrosti potniškega prometa po morju. To hitrost doseže zaradi posebnih nosilnih kril z navadnim ladijskim motorjem na nafto. Njena stabilnost je dvakrat večja od najbolj stabilne odgovarjajoče klasične potniške ladje. Zaradi mnogo večje hitrosti učinkujejo nanjo valovi povsem drugače kakor na počasne klasične ladje in namesto zibanja se valovi sunkovito odbijajo od njenega trupa oziroma nosilnih kril, tako da imamo na valovitem morju občutek, da se peljemo v avtobusu po ravni, toda razriti cesti. Stari Ljubljančan pa se bo, ko se bo peljal z »Delfinom« po razburkanem morju, nedvomno spomnil na stari, dobri ljubljanski tramvaj od magistrata do dolenjskega kolodvora . , .
Kakšne možnosti pa nam praktično nudi leteča ladja v pomorskem potniškem prometu male obalne plovbe? Iz dosedanjih izkušenj vemo, da je njena dnevna norma 500 km vožnje. To odgovarja 8 uram vožnje, najprimernejše relacije za leteče ladje tipa i.PT—20«, to je objekta, kakršen je naš »Delfin« pa so od 15—300 km razdalje. Na prvi pogled se nam zdi 500 km na dan kar fantastična številka, toda ko jo primerjamo s prav tako »fantastično« potovalno hitrostjo 60—65 km na uro, vidimo, da je to zanjo navaden delovni dan. Na relaciji Messina—Reggio Calabrla obratuje prva takšna leteča ladja peto leto skozi vse leto po 23-krat na dan v obe smeri (okrog 400 km dnevno),
na progi Trst—Benetke pa drugo leto po dvakrat na dan v obe smeri (500 km razdalje.). Na progi Napoli—Ca-prl je bila letos uvedena sedem krat na dan proga z večjo letečo ladjo (140 sedežev za potnike, 2 motorja) in prevozi dnevno tudi blizu 500 km. Za naše potrebe bi lahko izkoristili »Delfinovo« zmogljivost takole:
1.	Umag—Piran—Koper—Trst in nazaj dvakrat na dan (približno 100 km razdalje),
2.	Koper — Piran — Umag — Poreč —Rovinj—Pulj in nazaj enkrat na dan (približno 220 km razdalje),
3.	Koper—Piran in nazaj trikrat na dan (približno 90 km razdalje). Skupaj 490 km vožnje na dan, oziroma okrog 11 ur dela. Iz Kopra do Pulj a z navedenimi postanki bo trajala vožnja približno 2 url, v Piran ali Trst pa 15 minut. Kaj to pomeni, nam bo približno jasno, ko napravimo primerjavo s klasično ladjo. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da je »Delfin« pravzaprav čoln, malenkost večji od našega »Portoroža«. Ali si moremo predstavljati, da bi »Portorož« v 11 urah premeril dvakrat v obe smeri progo Umag—Piran —Koper—Trst, enkrat v obe smeri Koper—Pulj (z navedenimi postanki) in za nameček še trikrat Koper—Piran in nazaj?! Tudi če bi imel »Portorož« enak stroj kakor »Delfin«, ne bi mogli z njim niti v sanjah delati takšne kombinacije ... S klasično ladjo ustrezajoče velikosti, kakor vidimo, sploh ne moremo delati primerjav.
Konkretnejšo primerjavo lahko naredimo z motorno ladjo »Trogir«, ki obratuje na progi Umag—Koper— Trst po določbah Videmskega sporazuma. »Trogir« je sodobna potniška ladja za malo obalno plovbo in ima dva motorja, skupaj približno tako močna kakor »Delfin«. Njena hitrost je .11 do 12 morskih milj na uro, ali drugače povedano, okrog 20 km. Čeprav je kot klasična ladja okretna, porabi razmeroma največ časa za pristajanje In izplavljanje. Poglejmo, koliko časa bi »Trogir« potreboval za navedene relacije;
1, Koper — Piran — Umag —• Poreč —Rovi nj—Pulj.
S postanki 6 ur vožnje v vsnlco smer, skupaj 12 ur.
2.	Umag—Piran—Koper—Trst in nazaj dvakrat na dan.
Okrog devet ur vožnje in 3 ure postankov, skupaj 12 ur na dan.
3.	Koper—Piran in nazaj trikrat na dan.
S postanki 6 ur vožnje.
Kakor vidimo, bi bile potrebne tri ladje tipa »Trogir«, če bi hoteli z njimi prevoziti 500 km na dan. In ne samo to: navedene tri ladje bi potrebovale trikrat več časa, da bi -nas prepeljale na določena mesta I Pa ne samo časa. Tudi mnogo dražje so od malega »Delfina«! Ena ladja tipa »Trogir« stane blizu 300 milijonov dinarjev in ima 18 članov posadke, Seveda, »Trogir« je večji in udobnejši, »DELFIN« je pravzaprav kakor avtobus na vodi, čeprav zelo udobno in komfortno urejen, nima sprehajalnih palub in podobno, toda glede na veliko hitrost na krajših relacijah potnik ne bo utegnil niti pomisliti na to. Na valovitem morju pa utegne postati vožnja na velikem »Troglru« (v primerjavi z »Delfinom«) mnogo bolj neprijetna, ker neugodno zibanje traja vsaj trikrat več časa. Končno pa moramo ugotoviti še nekaj; .»Trogir« je v pogledu obalne potniške ladje poslednja beseda la-djedelcev, »Delfin« pa je šele na pragu svojega vzpona, na začetku svoje dobe. V svetu so že v gradnji leteče ladje za 140 in 150 ter celo 300 potnikov (število sedežev), proučujejo nove tipe, vgrajujejo stabilizatorje, ki bodo avtomatično zmanjševali učinek valov na letečo ladjo v vožnji z veliko hitrostjo, proučujejo realizacijo še večje hitrosti in drugo,
Pri umni uporabi in izbiri prog bo »Delfin« nedvomno uspešno opravil svojo pionirsko nalogo. Prispeval bo k revolucionarnemu izboljšanju našega pomorskega potniškega prometa brez izgube, če že ne bo aktiven. Tudi v tem primeru bo uspeh velik, če že ne revolucionaren v našem pomorskem potniškem prometu, saj vemo, da bi tri ladje tipa »Trogir« na navedenih treh progah za kritje izgube potrebovale vsaj 100 milijonov dotacije na leto, Ce upoštevamo še prihranek na času, ki ga bodo imeli potniki, pa je njegova prednost toliko bolj izrazita! Torej, srečno, »Delfin«!
bliških virov za nadaljevanje raziskav;
o podjetje mora najeti posojilo za nabavo najnujnejše mehanizacije (kompresorje, sonde itd); o kamnolome je treba načrtno opremiti;
o sestaviti je potrebno investicijski program in eksploatacijski načrt za bloke, saj proizvodnja plošč ni trenutno najbolj aktualna, v Koprivi pa še lomilec in drobilec in občina naj pomaga opremiti ko-privski kamnolom; • podjetje- naj prouči stanje zalog,
čeprav se hitro krčijo; o takoj je treba sestaviti osnutek novega tarifnega pravilnika, ki se naj približa okrajnemu povprečju in čimbolj se velja izogniti izplačevanju 80-odstotnih plač neizkoriščene delovne ure, ki so posledica slabega vremena; o Izboljšati in izpopolniti sestav tehničnega kadra.
Vse te naloge so popolnoma razumljive in v vsem utemeljene, od njihove izvršitve pa je odvisen v začetku počasnejši, a kasneje vse bolj hiter vzpon gospodarske moči Mar-morindusa. Glede na ekonomsko in socialno pomembnost tega podjetja, ki mimo drugega pretaplja kraški kamen v drage devize, se je vredno potruditi — to je bilo zaključno mnenje vseh udeležencev tega posvetovanja.	Polde Rener
jalsko akcijo, ki bo trajala od ponedeljka, 7, novembra, dalje približno teden dni.
Že prejšnji teden je zato bilo plenarno zasedanje občinskega sindikalnega sveta v Kopru ob navzočnosti predsednikov sindikalnih podružnic koprske občine, na katerem so med drugim sklenili, da bodo v podjetjih priredili zborovanja delovnih kolektivov in jih seznanili o pomenu te, nad vse človekoljubne akcije. Takšna zborovanja so pod strokovnim vodstvom zdravnikov dr. Iva Ka-stelica, dr. Marka Kolenca, dr. Amalije Cotič ter drugih že imeli v Vodni skupnosti, Rižanskem vodovodu, v podjetju Pristanišča Koper, CZP Primorski tisk, Stil, SGP 1. maj, Fructus, Istra-Benz, Slavnik, Vino-Koper, Autocom-merce in še v nekaterih manjših obratih ter podjetjih.
Vse kaže, da se bo letošnje krvodajalske akcije, za katero povsod vlada veliko zanimanje, udeležilo skoraj 1000 ljudi. Lani in leta 1957 je bilo komaj 167 krvodajalcev. Akcijo bo izvajala ekipa Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane 7. in 8. novembra v TOMOS ter 9,, 10., 11. in 15. novembra v prostorih Protituberku-loznega dispanzerja v Kopru.
Člani AMD so za zgled
Mladi zadružniki v Knežaku imajo za seboj po aktivnosti izredno bogato in uspešno leto. V tamkajšnji 'kmetijski zadrugi so opravili doslej skupno 412 delovnih ur, ki jim jih je KZ plačala. S tem denarjem so organizirali zanimiv izlet po hrvatski Istri. Posebej velja omeniti tudi uspelo organizacijo tretjega kmečkega praznika, ki so ga letos dopolnili z zanimivim tekmovanjem znanja s področja kmetijstva. Vseh 18 tekmovalcev ie pokazalo zadovoljivo znanje. Da je delo tega aktiva tako razgibano ter uspešno, je predvsem pripisati prizadevnosti tamkajšnjega kmetijskega tehnika Jožeta Sedmaka,
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij
(pri Industriji za predelavo plastičnih mas /in umetnih smol
»IPLAS« Koper, razpisuje sledeča prosta delovna mesta:
1.	LIKVIDATOR PODJETJA V RAČUNOVODSTVU pogoj: srednjes trakovna izobrazba in dvoletna praksa.
2.	KNJIGOVODJA OSEBNIH PREJEMKOV pogoj: isto kot pod 1.
3.	KNJIGOVODJA SALDA KONTI pogoj: isto kot pod 1.
4.	KNJIGOVODJA OSNOVNIH SREDSTEV pogoj: isto kot pod 1.
5.	TRGOVSKI POTNIK
pogoj: registriran trgovski potnik, praksa najmanj 5 let v prodaji tehničnih in galanterijskih artildov.
Nastop službe možen takoj. Stanovanje ni zagotovljeno oziroma preskrbljeno.
Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov do 15. novembra 1960.
Zaradi ugodne elektroenergetske situacije
Elektrogospodarska skupnost Slovenije v smislu uredbe o spremembah Sn dopolnitvah uredbe o začasnih cenah in pogojih za dobavo električne energije (Uradni list FLRJ št, 33/59)
za ogrevanje poštami! ira društvenih
To dovoljenje smatrajte za splošno, v kolikor pa se to zaradi spremembe energetske situacije prekliče, veljajo posebna individualna dovoljenja, izdana od podpisane Skupnosti.
ZAMENJAM komfortno stanovanje z vrtom v neposredni bližini Tomosa za enako ali večje v Kopru ali bližnji okolici. Naslov v upravi.
OTROŠKO POSTELJICO, kovinsko in dobro ohranjeno, ugodno prodam z žknnico. Naslov v upravi,
ODDAM opremljeno sobo z dvema posteljama. Naslov v upravi lista.
ZA JESEN IN ZIMO dobite vse najceneje v Trstu, MAGAZZI-NI ALLA STAZIONE v Ulici Cellini 2 (blizu železniške postaje). Bogata izibira vsakovrstne konfekcije. Na prepustnice VS poseben popust!
PODJETJE »FRUCTUS« Koper sprejme dve administrativni moči z obvladanjem strojepisja. S stanovanjem ne razpolagamo. Prošnje naslovite na upravo podjetja do 15. novembra 1960.
Upravni odbor Tovarne pletenin Sežana razpisuje delovno mesto
komercialnega vodje
Pogoji: srednja ekonomska šola s prakso ali 10-letna praksa na enakem delovnem mestu
Ponudbe z življenjepisom pošljite do 15. novembra 1960.
NEDELJA, G. novembra: — 8.00 Domače novice — 0.05 Kmetijska oddaja: Ob okrajni partijski konferenci v Novi Gorici — Kmetijske zadruge in akcije mladih zadružnikov — 0,30 Za dobro jutro vam bodo zapeli in zaigrali ... — 9.00 Naša reportaža: Rad bi delal pri vas — 9,15 Zabavni zvoki — 9.45 Poje Gaby Novak — 13.30 Sosedni kraji in ljudje — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Poročila — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.15 Poje moški kvintet »Nilco Stritof« — 15.30 30' z velikimi revijskimi orkestri.
VSAK DAN je ob 7.15 in 7.35 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.30 Poročila. Poročila so nato še ob 13,30 in 15.00. Ob 15.10 pa Zabavna glasba, vmes reklame.
PONEDELJEK, 7. novembra: — 13.40 Operni odlomki — 14.30 Ponedeljkov športni pregled — 14.40 Fantazija na Offenbachove melodije, dunajski simfonični orkester dirigira Robert Stolz — 15.30 Prekmurske narodne pesmi.
TOREK, 8. novembra: — 13.40 V zabavnem ritmu — 14,00 S popevkami doma in na tujem — 14.30 Sola in življenje: Pionirji sodelujejo s tovarno — 14.50 Z. Vauda; 5 otroških pesmi poje Anita Mezetova — 15.30 Tečaj italijanskega jezika, Vin. lekcija.
SREDA, 9. novembra: — 7.45 Tečaj italijanskega jezika (ponovitev VIII. lekcije — 13.40 V ritmu z malimi ansambli — 14.00 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev — 14.30 Kulturni obzornik: Ali Svobode izpolnjujejo svoje naloge? — 14.40 Parada plošč — 13.30 Poje ženski kvartet »Večernica« iz Trsta.
ČETRTEK, 10. novembra: — 13.40 Les Baxter s svojim orkestrom in zborom — 14.00 Glasba po željah —
14.30 Pogovor z volivci — 14.40 Glasba po željah — 15.30 Tečaj italijanskega jezika (IX. lekciija).
PETEK, 11. novembra: — 7.45 Tečaj italijanskega jezika (ponovitev IX. lekcije) — 13.40 20' z orkestrom Stanley Black — 14.00 Operetne melodije — 14.,-10 Domače aktualnosti: Samoupravljanje v zdravstvu — 14.40 K. Baranovič: »Z mojih bregov«, poje Vladimir Ruždjak z orkestrom Zagrebške Filharmonije p. v. Silvija Bombardellija — 15.30 Venček narodnih z juga, igra godba Zagrebške vojne oblasti.
SOBOTA, 12. novembra: — 13.40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Primorski tednik — 14.40 Melodije P. I. Cajkovskega v priredbi in izvedbi za klavir — 15.30 Nekaj domačih z domačimi pevci in ansambli.
Neprevidnost voznikov motornih vozil na mokrih in spolzkih cestah jc tudi v minulih dneh terjala več prometnih nesreč. V razdobju zadnjih sedem dni se je ponesrečilo samo na ožjem koprskem okolišu kar osem avtomobilistov, Vse nesreče, razen ene, ki se je zgodila 2G. oktobra, sicer niso terjale smrtnih žrtev in hujših telesnih poškodb, pač pa občutno materialno škodo.
—O—
Prevelika hitrost na spolzki cesti II. reda pri zaselku Sv. Nedelja med Dekani in Črnim kalom je bila vzrok, da je voznik osebnega avtomobila S-18700 Dušan Lavrenčič iz Nove Gorice zapeljal z veliko hitrostjo v obcestno hišo. Voznik se je pri tem smrtno ponesrečil, medtem ko sta sopotnika 26-letna M. A. iz Pirana in njen 3-letnl sin bila poškodovana. Na avtomobilu je nastala škoda za približno milijon dinarjev.
—O—
Prav tako je zaradi velike hitrosti na spolzkem cestišču zavozil v ob-
Ob smrti našega nepozabnega moža an očeta
IVANA VERGANA
iz Ilirske Bistrice se prisrčno zahvaljujemo vsem političnim in gospodarskim organizacijam, vsem onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, ter darovalcem vencev (in cvet j a^ Posebna zahvala vsem, ki so nam stali ob strani, nam nudili pomoč in sočustvovali z nami.
Žalujoči: žena Ana, sin Fidelin, brata Jože in Emil, sestri Re-gina in Marija .ter ostalo sorodstvo.
V prvi vrsti vodimo borbo za štednjo z materialom in dvig storilnosti dela. Vsak četrti delavec v našem rajonu je raeionalizator. Naša idejno vzgojna prizadevanja se odvijajo zlasti pri praktičnem delu. Skrbimo tudi za zabavo in razvedrilo članstva. Na terenih, kjer mladina stanuje, delujejo raznovrstni klubi. Ti med drugim organizirajo tudi razgovore o filmu in umetnosti, Ukvarjamo se z mladinskim turizmom, da bi tako omogočili mladim ljudem zdravo zabavo in razvedrilo.«
Nekoga izmed naših zanima, kakšen je odnos Komsomola do religije.
»Komsomolci ne priznavajo nobene vere. To je eden izmed pogojev za sprejem v našo organizacijo. Za ostalo mladino organiziramo razna predavanja. Nedavno tega je bila v našem rajonu ateistična konferenca, na kateri so v razpravi sodelovali tudi znanstveniki in mladinci, ki so prišli iz semenišča. Mnogo pozornosti posvečamo individualnemu delu z mladino, n. pr. proslavljanju rojstnih dnevov in porokam.«
»Slišali smo, da so prav na predlog Komsomola leningrajske oblasti odredile poročni dvorec za sklepanje zakonov?«
Spomnim se prisrčnega prizora, ki smo mu bili priča prav v poročnem dvorcu prvi dan našega bivanja v Leningradu. Nekaj pred poldnevom smo bili prestopili prag ene izmed najlepših zgradb mesta. Napis nad vrati nas je opozoril, da smo v dvorcu za sklepanje porok. Povzpeli smo se v I. nadstropje. V sprejemnici smo našli nekaj parov, ki so nestrpno čakali, da pride vrsta nanje.
»Danes je vendar nedelja. Ali kljub temu opravljajo poročne obrede?« sem začudeno vprašala Lilijo.
»Zakoni se sklepajo vse dni v tednu. Povprečno 00 parov dnevno gre skozi te prostore, kjer najdeš vse, kar je s takšnim dogodkom povezano: matični urad, dvorano za gostijo in celo prodajalno raznih daril.«
Komaj sem si dobro utegnila ogledati bogato opremljeno sprejemnico, so se ob svečanih zvokih nepričakovano na stežaj odprla vrata v glavno dvorano. Nasproti so se nam zable-
ščali prekrasni lestenci, viseči izpod stropa. Resnih obrazov sta vstopila mlad fant in dekle in se po dragoceni preprogi napotila proti sredini dvorane. Mi smo osupli stali pred vrati in čakali, kaj se bo zgodilo.
»Pojdimo v dvorano!« nas je povabila Lilija. »Dovolili so, da prisostvujemo svečanosti.« Seveda si nismo dali dvakrat reči, saj nas je kar razganjalo od radovednosti. Skupno z mladim parom smo se znašli iz oči v
PIŠE: MARIJA VOGRIC
oči s predstavniki leningrajskih oblasti. Prisluhnili smo toplim besedam, s katerimi so se le-ti obrnili na oba komsomolca. Ko so se na rokah no-voporočencev zasvetili prstani, so ju sorodniki z vseh strani obsuli s cvetjem. V zadregi smo stali v ozadju dvorane. Čutili smo, da bi morali nekaj storiti. Ce bi bil pri rokah vsaj šopek cvetja! Prva se je znašla Lilija. Brez posebnih ceremonij naju je s Krstom potegnila pred novope-čena zakonca:
»Predstavnika grupe jugoslovanskih turistov vama želita čestitati,« naju je kar najavila. Z obrazov ženina in neveste je bilo hkrati razbrati presenečenje in veselje. Vsa srečna sta naju za čestitke nagradila z velikanskimi šopki cvetja, ki so jima jih malo prej porinili v roke sorodniki in prijatelji. Nekaj minut kasneje je vratar ves začuden odpiral vrata paru, ki ga snloh ni bil videl vstopiti. Obložena s cvetjem sva v splošnem smehu s Krstom zapuščala dvorec, pred katerim so naju sprejele ioto-kamere najinih kolegov.
»Da, res je tako,« slišim odgovarjati predsednika komiteja na vprašanje člana naše grupe. »In lahko rečemo, da so uspehi presenetljivi, saj se velik del mladih parov sploh cerkveno več ne poroči.«
Naše gostitelje seveda prav tako zanima, kakšno je življenje v Jugoslaviji. Zastavljajo nam številna vprašanja o delu mladinske organizacije, Zlasti želijo več izvedeti o delavskih svetih v podjetjih in problemih na vasi.
Naravnost preseneča nas ne samo njihovo zanimanje, ampak tudi razumevanje za našo pot v izgradnji socialistične družbe.
Poslavljamo se kot dobri prijatelji.
»Pridite zagotovo nocoj na internacionalni večer, ki ga prireja naš rajon tudi vam v čast,« nas povabijo.
»Pridemo!« jim še z avtobusa mahamo v pozdrav.
V KOLHOZU LENIN
Skozi jutranjo meglo brzimo z avtobusom po razmočenem asfaltu. Tokrat je naš cilj kolhoz »Lenin«, eden največjih v gačanskein rajonu, oddaljen nekaj desetin kilometrov od Leningrada.
V skromno opremljenem provizoriju nas sprejmejo predstavniki uprave kolhoza. V skopih obrisih nam predstavijo življenje v kolhozu. Le-ta se razprostira na 8000 ha, od tega 1.500 ha obdelovalne zemlje. V raztresenih naseljih in vaseh živi 500 družin z 2.000 člani. Kolhoz, ki se ukvarja samo s kmetijsko proizvodnjo, ima 22 kamionov, 20 traktorjev, 3 kombajne, 2 silosa in 120 elektromotorjev za molžo. V proizvodnji dela 0 agronomov in 2 v upravi, razen njih pa še več tehnikov.
Plan, odrejen od države, določa, da bodo letos v glavnem na leningrajski trg morali postaviti 150 ton mesa, 1.630 ton mleka, 300.000 jajc, 500 ton sočivja in 500.000 ton krompirja. Zaradi bolj stimulativnega načina nagrajevanja, ki ga uvajajo zadnja leta, jim izpolnitev plana ne dela preglavic, Življenjska raven kolhoznikov se je po izjavi članov uprave v zadnjem času občutno zboljšala. Prej je delovna sila pritiskala v mesta, zdaj pa so že priča obratnemu procesu. Tako se vrača v kolhoz celo mlad na, ki je dovršila srednjo šolo,
Svoj prosti čas prebijejo kolhozniki v rdečih kotičkih, lei jih ima vsaka brigada. Letno gre v kulturne namene 2 '/» od bruto dohodka. Po najhujšem delu navadno uprava organizira izlet v Leningrad, lJ-dnevne dopuste pa člani koristijo lahko v svojem domu počitka. Kolhoznik, ki nI iz.polnil med letom svoje delovne ob-
veze (moški 275 dni, ženske 225 dni), dopusta sploh ne dobi.
Kolhoz vodi 17-članska uprava, ki jo izvolijo za dve leti, njeno delo pa nadzira še posebna kontrolna komisija.
Po razgovoru si ogledamo moderno urejen hlev za nekaj sto glav živine in rdeči kotiček v nepreurejeni stavbi bivšega veleposestnika. Kljub nekaterim novim zgradbam dobim vtis, da vas le počasi napreduje.
SLOVO
Skozi dež in veter se prebijamo z avtobusom po cesti ob levem bregu Dnjepra, Več sto fantov in deklet iz Kijeva nas prisrčno sprejme v kulturnem domu na periferiji mesta. Tu smo gostje na mednarodnem večeru mladine. Priredili so ga naši lcijev-ski vrstniki, ki so se kmalu stopili s pisanim sestavom mladenk in mladcev iz Izraela, Anglije, Bolgarije, Poljske, Češke in Madžarske. V nepozabnem vrtincu plesa in prisrčne družabnosti vsi čutimo, da med nami ni preprek in meja,
—	»Naj živi prijateljstvo med narodi!« vzklikamo navdušeno tudi mi Jugoslovani, ki smo prinesli te čudovite besede v svojih srcih več tisoč kilometrov daleč iz naše dežele kot poslanico.
—	VI ste Jugoslovani? je skozi nasmeh in belino zob vprašal ogoreli Izraelec, medtem ko je zadržanega Angleža spreletel širok nasmešek; v prisrčnem stiku sta se srečali tudi roki Jugoslovana in kovinarja iz' Prage.
—	Različna pot naših dežel v socializem ne more biti in ne sme biti zapreka v utrjevanju lepših, prlsrč-nejših odnosov med nami, nam je dejal ob slovesu prvi sekretar Mestnega komiteja Komsomola Leningrada in nadaljeval: — Nesporazumov nam naši nasledniki nikoli ne bi oprostili . . ,
Skozi noč, ki jo prepreda.io bliski in piš vetra, si utirajo pot naše misli vse do bregov Jadranskega morja, kjer v mirnem zavetju toplih predjesenslcih dni počivajo naša mesta, naši ljudje . . . zdi se nam, da čutimo pomlad, ko objemamo kijev-ske pionirje. Kaj vse bi jim radi povedali o naši domovini, da bi se namesto jesenskega deževja tudi v njih mlada srca naselila pomlad!
(Konec)
Nov grob v Hrpeljak
Pretekli teden so v Hrpeljah pokopali Angelo Počkaj, ki je uživala mcS domačini velik ugled, saj je bila znana kot zavedna slovenska žena. S svojim možem je dolga leta kljubovala fašistični okupaciji in v zadnji vojni je odločno podpirala primorske partizane, Po osvoboditvi se je vključila v kulturne organizacije, bila je prizadevna članica ženskih društev in Rdečega križa. Njeni sinovi so danes na pomembnih družbenih mestih, saj jih je dosledno vzgajala v naprednem in narodnostnem duhu.
Zato so se ob njenem preranem grobu zbrali številni domačini In se oddolžili njenemu spominu s cvetjem, poslovilnimi nagovori ter slovensko pesmijo.	va.
cestni jarek na križišču ceste v Ankaran Ivan Rime iz Bertokov, ki ns srečo ni bil telesno poškodovan, medtem ko je nastala na vozilu škoda zei najmanj 100 tisoč dinarjev.
—O—
Zaradi neprevidnega prečkanja ceste v Sežani, ki pelje proti bloku Fernetlčl, je prišel pod osebni avtomobil 9-Ietni Evgen Cebokli. otrok se je najprej po zaslugi prisebnega voznika v zadnjem trenutku izognil avtobusu, nakar je padel pod omenjeno vozilo, ki je pripeljalo z bloka Fernetičl. Precej poškodovanega otroka so prepeljali v bolnišnico.
Bogat program dela
Na mladinski konferenci so sprejeli pretekli teden postojnski gimnazijci obsežen program dela, iz: katerega je razvidno, da bodo posebno skrb posvetili organiziranju pestrih oblik idejno-vzgojne-ga dela in društvenih aktivnosti. O uspehih in problemih organizacije srednješolske mladine je podrobno poročal njen predsednik Franc Sterle.
SJudUka wriivvuxa
KOPER, 10. novembra ob 20, uri: Vid Vremec, tajnik občinskega odbora Zveze borcev v Kopru, govori o prihodu Kosovelove brigade v Trst in o narodnem heroju Pinku To-mažiču (iz ciklusa pripovedi udeležencev NOB o narodnoosvobodilnem boju Jugoslavije)
7. novembra 1960 se prične tečaj za voznike-amaterje, ki ga bo priredilo Avto-moto društvo v Kopru. Interesenti .se lahko prijavijo v pisarni AMD, Koper, Ul. JLA 6, vsak dan. od 7. do 14. in od 15. do 17. ure.
POZOR!	POZOR!
podjetja organizacije ustanove
ČZP »Primorski tisk« Koper
s poslovalnicami v Kopru, Izoli, Portorožu in Sežani bo imela te dni iz uvoza nekaj prvovrstnih
sloveče italijanske tovarne OLIVETTI
To so najnovejši tip pisarniškega stroja OLIVETTI DIA-SPRON 82 s tabulatorjem in valji različnih dolžin: 30, 35,
46, 60 in 70 cm *
Računski stroji OLIVETTI več vrst
Pohitite z naročili! Sprejema jih in daje vse informacije uprava podjetja Primorski tisk na Muzejskem * trgu v Kopru, telefon 172
Ne pozabite: OLIVETTI pisalni in računski
stroji pri LIPI v Kopru! *
Še enkrat: NE ZAMUDITE IZREDNE PRILOŽNOSTI!
fitig^A	B P <0 8 ¥ ft SAM ir ¥ S i S S M A VZ©@iJA i? 0P©Q¥ lAiHl ft TELESNA VZGOJA ir SPOLI
NOGOMETNO PRVENSTVO KOPRSKEGA OKRAJA
NA SAHOVSKEM KVALIFIKACIJSKEM TURNIRJU V KOPRU
Q V
V četrtem Kolu nogometnega prvenstva koprskega okraja je Tabor v Sežani premagal Izolo s 3:1, Ilirska Bistrica je na domačem igrišču premagala Pivko s 4:3, Postojna je izgubila s Sidrom z 1:2, v srečanju To-mosoviU enajstoric pa je A moštvo premagalo B s 4:0.
Najpomembnejše srečanje tega kola je bilo v Sežani. Ob velikem zanimanju občinstva so domačini zasluženo premagali bivšega člana slovenske conske lige. Tekma je bila borbena od prvega do zadnjega trenutka. Zlasti v prvem polčasu sta se obe enajstorici zagrizeno borili za prednost, ki pa je nista dosegli, saj je bil izid 1:1. Proti koncu prvega polčasa je bil poškodovan Jerkovič in to je pomenilo za Izolo hud udarec. Jerkovič je namreč do konca igre le statiral na krilu, v obrambi pa je nastala občutna vrzel, ki so jo domačini dobro izkoristili .Ne glede na to pa zmagi Tabora ni kaj oporekati. Kakor preteklo nedeljo v Kopru so Sežančani tudi tokrat presenetili s hitro igro in tudi z vzdržljivostjo. Z neodločenim izidom v Kopru in z zmago proti Izoli je Tabor povsem popravil slab vtis iz prvih dveh tekem in se zdaj spet poteguje za prvo mesto. Po točkah je tudi že dohitel Tomos A, kajti temu se v uradni lestvici ne šteje zmaga proti B moštvu, ker le-to nastopa izven konkurence.
Da bo Postojna po štirih tekmah doživela kar dva poraza na lastnem igrišču, ni nihče pričakoval. Toda nedeljski poraz proti Sidru je že dokaz, da je moštvo v resni krizi. Pirančani so zmagali povsem zasluženo
in bi bil lahko izid ob večji spretnost napadalcev še ugodnejši v njihovo korist. V tekmi proti Sidru smo opazili, da so posamezni igralci zamenjali svoja standardna mesta, kar pa se je pokazalo kot škodljiv eksperiment. Zlasti velja to za srednjega krilca, ki se je doslej v obrambi odlično uveljavil, v napadu pa je samo hromil akcije. Menimo, da bo potrebno v vrste postojnskih igralcev vnesti nekoliko več discipline, kajti v nasprotnem primeru se bo začela barka potapljati. To pa ne bi bila škoda le za postojnski nogomet, marveč tudi za ves primorski nogffmet, saj je bila Postojna doslej zmeraj med vodečimi moštvi.
Morda je v tem kolu največje presenečenje nizka zmaga Ilirske Bistrice na domačem igrišču. Pivka je doslej vsa srečanja Izgubila z visoko razliko, tokrat pa so novinci prvič »pokazali zobe« in v prvem polčasu celo vodili z 2:1. Ilirska Bistrica je morala v drugem polčasu napeti vse sile, da si je priborila dve točki. Toda zmaga domačinov je bila bolj plod pomanjkanja rutine gostov kot pa njihove dobre igre.
Gladko zmago Tomosa A nad režemo ekipo smo pričakovali, saj bi bil vsak drugačen Izid hud moralni udarec za selektorje. Tokrat je trener napravil še nekaj eksperimentov v napadu prvega moštva In vse kaže, da bodo Tomosovo enajstorico po-čali le ustalili. Pogoste menjave namreč več škodujejo, kot koristijo, hkrati pa lahko le kolikor toliko standardna ekipa osvoji in izpolnjuje določen koncept igre.
Po četrtem kolu je lestvica naslednja:
Tomos A	4	3	1	0	15:5	7
Tomos B	4	3	0	1	11:10	G
Tabor	4	2	1	1	9:8	S
Izola	4	2	0	2	12:8	4
II. Bistrica	4	2	0	2	11:1G	4
Postojna	4	i	0	3	11:9	2
Sidro	3	1	0	2	5:7	2
Pivka	3	0	0	3	4:18	0
V prihodnjem kolu se bodo pomerili: v Kopru Tomos B : Tabor, v Pivki Tomos A : Pivka, v Piranu Sidro : Ilirska Bistrica in v Izoli Izola : Postojna. To bo eno izmed redkih kol, kjer lahko za vsa štiri srečanja imenujemo favorite. Ce bo šlo po računih na papirju, ne bi smele uiti točke Taboru, Tomosu A, Izoli in Sidru.
V Kopru so odigrali že štiri kola kvalifikacijskega turnirja. Udeležba je presegla vsa pričakovanja, saj je na spisku 18 igralcev. Švicarski sistem omogoča, da se turnir ne bo preveč zavlekel, kar je marsikoga doslej odvračalo od udeležbe na turnirjih z večjim številom udeležencev. Po četrtem kolu sta v vodstvu Muser in PocLnič, ki imata po tri točke.
Pred dnevi so odigrali tudi prvi brzoturnir v letošnji sezoni. Udeležilo se ga je 11 igralcev. Prvo mesto je osvojil Gerželj z osmimi točkami. Drugo mesto je osvojil Habič s 7 in pol točkami, med-
tem ko sta si tretje in četrto razdelila Zavec in Erjavec s 6 in pol točkami.
Nova Gorica osvojila DRAGOCENO TOČKO
V šestem kolu slovenske conske lige se je Nova Gorica pomerila na domačem igrišču s Soboto in dosegla neodločen izid 2:2. Goričani so torej osvojili dragoceno točko z nasprotnikom, ki je ne samo prvi na lestvici, ampak tudi v Izredni formi, saj je večino. svojih nasprotnikov premagal z visokimi izidi. Se bolj pohvalno pa je dejstvo, da je bila Nova Gorica večji del tekme boljše moštvo in da je tri minute pred koncem tekme vodila z 2:1. Goričani so zdaj na osmem mestu lestvice. Imajo pet točk, prav toliko kot celjski Kladlvar.
V. JUBILEJNO ČLANSKO PRVENSTVO PRIMORSKE V KOŠARKI
s W
Ilirska Bistrica že tretjič osvojila pokal KZS
OKRAJNA ROKOMETNA LIGA
D V D
V nedeljo se je nadaljevalo rokometno prvenstvo koprskega okraja. V moški ligi je koprski Partizan premagal Dekane z 32 :G, piranski Partizan je premagal koprsko Učiteljišče s 23:10, medtem ko je izolski Partizan že med tednom premagal IKŠ s 27:2G. Visoko zmago koprskega Partizana so pričakovali, medtem ko preseneča razmeroma nizka zmaga piranskega Partizana. V prvem delu igre je bilo Učiteljišče povsem enakovredno, tako da je bil izid le 7:6 v korist domačih. Tudi po odmoru so se Koprčani dobro boriU in izenačili na 7:7, nato pa se je uveljavila kondieijska in tehnična premoč Pirančanov. Lah-
ko trdimo, da so gostje kljub porazu zapustili dober vtis, medtem ko so domačini, ki so preteklo nedeljo prikazali dobro igro, tokrat nekoliko razočarali.
Po drugem kolu vodi koprski Partizan s štirimi točkami. Enako število točk ima tudi piranski Partizan, vendar nekoliko slabši količnik.
V ženski ligi so igralke piranskega Partizana slavile še eno pomembno zmago. Premagale so Ekonomsko srednjo šolo iz Kopra z 11:1. zdaj imajo štiri točke in odlični količnik .43:4. Igralke piranskega Partizana so brez konkurence v ženski ligi in jim je prvo mesto povsem zagotovljeno.
MALI ROKOMET
T sedmem kolu republiške rokometne lige so Koprčanke na svojem igrišču katastrofalno porazile igralke trboveljskega Rudarja z 12:3 (6:1). Več Bto gledalcev je navdušeno pozdravilo uspeh domačink, ki je vsekakor največji v letošnji sezoni.
Koprčanke so prevladovale med vso igro in dosegle tako visoko razliko ne samo zaardi tehnične superiorno-aU, marveč tudi zaradi dobre taktike. Pogosto so namreč izvabljale na-
REKORDNA PRIJAVA
Okrajna komisija za košarko prireja v nedeljo v sežanski telovadnici košarkarsko prvenstvo Slovenskega Primorja za mladince. Na sedežu komisije v Postojni poudarjajo, da bo letošnje prvenstvo po številu sodelujočih ekip doslej najbolj množično, saj so že do 1. novembra prijavila udeležbo naslednja moštva: Parljzan iz Kopra, Postojne, Sežane In Pirana, nadalje pa tudi novinca IKS iz Kopra in GSS iz Postojne. Prijetno osvežitev letošnjega tekmovanja bo nudila nedvomno udeležba moštva iz Dornberga, ki je hkrati edino doslej prijavljeno moštvo iz goriškega okraja.
Prehodni pokal v tej konkurenci branijo mladinci iz Tolmina, ki pa doslej svoje udeležbe na prvenstvu še niso prijavili.	(ma)
TUDI V POSTOJNI
NOVO KEGLJIŠČE?
ICegljaški šport doslej na Primorskem ni našel ugodnih tal za razvoj, žeprav je sorodno balinanje prodrlo že v najbolj zakotne vasi. Nedvomno je temu vzrok pomanjkanje kegljišč, kajti graditev in vzdrževanje teh športnih objektov, ki morajo biti obvezno pokriti, zahteva relativno precejšnje stroške.
Vse pa kaže, da bo Postojna v bližnji prihodnosti kljub temu dobila novo kegljišče, kajti Občinski svet za telesno vzgojo je pred dnevi že naročU Izdelavo načrtov za štiristez-ni objekt, ki naj bi stal v bližini nogometnega igrišča. Ni dvoma, da so uspehi kegljačev Iz sosednjega Rakeka, ki žanjejo znova in znova tudi v zveznem merilu lepe uspehe, končno naleteli na ugoden odmev tudi med Postojnčani. Morebitna gradnja nove kegljarne pa bo vsekakor precej draga, vendar bi se dalo stroške občutno znižati z dobro in plodno organizacijo prostovoljnega dela,
(ma)
-BERITE m ŠIRITE
»SLOVENSKI JADRAM«
sprotne igralke čez polovico igrišča ter nato v protinapadu dosegale gole. Seveda so v tem uspevale zaradi primerne hitrosti in tehnike podajanja. Prav pomanjkanje teh vrlin pa Je bila v prvih tekmah najšibkejša točka koprskih igralk. Nedeljska tekma (in tudi že tekmi z Dravo in s Črnomljem) pa je pokazala, da so Koprčanke pod sistematičnim vodstvom prof. Furlaniča že odpravile večino pomanjkljivosti. Upamo, da bodo zimski premor še bolje izkoristile in da nas bodo spomladi 2e ugodneje presenečale.
V	organizaciji okrajne komisije za košarko je bilo v nedeljo v Kopru V. jubilejno prvenstvo Slovenskega Prlmorja za pokal Košarkarske zveze Slovenije. Celodnevno tekmovanje, ki si ga je ogledalo le borno število gledalcev, kar za Koper ni prav nič pohvalno, Jo ob zaključku košarkarske sezone 19G0 navrglo kup ugotovitev, ki bodo v prihodnje verjetno vplivale na reorganizacijo tega prvenstva.
Nesmiselno je namreč, da Komsija za košarko še nadalje vztraja na organizaciji tradicionalnega prvenstva v primorskem okviru, če pa se vabilu na tekmovanje že nekaj let ne odzove niti eno moštvo iz goriškega okraja. V bodoče bi zatorej kazalo primorsko prvenstvo vsestransko presaditi na koprska tla in mu dati morda obeležje jubilejnega košarkarskega tekmovanja v počastitev Dneva republike.
Druga ugotovitev z nedeljskega prvenstva članov je, da so moštva kljub izredni borbenosti prikazala kvalitetno slabo košarko in da so se prvenstva udeležila le štiri društva. Izjemo v tem pogledu predstavlja Partizan Iz Postojne, ki je poslal v Koper mlajše in starejše moštvo, vendar je tudi to dejstvo prej ko slej posledica nezdravih trenj, ki vladajo med košarkarji v tem društvu.
Napovedi, da bo Partizan iz Ilirske Bistrice bolj suvereno kot kdaj koli
V	GORIŠKEM PRVENSTVU
NIC NOVEGA
V	goriškem nogometnem prvenstvu so v četrtem kolu odigrali le dve tekmi. Vipava je na lastnem igrišču izgubila s Tolminom z 0:2, medtem ko se je srečanje Prlmorje : Adrla končalo neodločeno 1:1. Tekma Anhovo : Rudar se Je končalo 3:0 p. f., ker igralci Rudarja niso prispeli, medtem ko so srečanje Branik : Nova Gorica B sporazumno preložili. V vodstvu je še naprej Branik s šestimi točkami, medtem ko imata Prlmorje in Anhovo po pet točk, vendar tekmo več.
doslej osvojil prehodni poKal v trajno last, so se le delno uresničile. Kaže, da se moštvo počasi otresa sijajne forme, v kakršni je nastopalo v republiškem tekmovanju. To je prišlo še posebno do izraza v finalnem srečanju s starejšim moštvom Postojne, ki so ga Bistričani sorazmerno zelo težko premagali, čeprav so vložili v igro mnogo znanja in truda. Pripomniti je tudi treba, da je prav to staro »moštvo« Postojne, na čigar račun je bilo letos Izrečenih toliko neupravičenih obtožb, priredilo na prvenstvu v Kopru največje presenečenje in to bolj zaradi prikazane igre kot nepričakovane osvojitve drugega mesta. Se enkrat je zato vredno poudariti, da gre torej iskati korenine neuspeha Postojnčanov v republiški ligi vse prej v medsebojnih razprtijah kot pa v starosti igralcev. Nedeljsko prvenstvo je to misel v celoti potrdilo in uprava postojnskega Partizana bi se morala končno nad tem dejstvom le zamisliti.
Na letošnjem prvenstvu članov v Kopru je nastopilo pet ekip, ki so bile v polfinalnem delu tekmovanja po žrebu razdeljene v dve skupini. V prvi sta se srečali moštvi Partizana iz Ilirske Bistrice In Izole. Zmagali so Bistričani z Izidom 70:50 (37:28). Moštvo Izole je v vsej tekmi predvsem po zaslugi izredno razpoloženega Lovrenčiča prijetno presenetilo, vendar kljub temu ni moglo ogroziti zmage favoritom, čeprav so igrali ležerno.
V	drugi polflnalni skupini pa so bili doseženi naslednji rezultati: Postojna A : Postojna B 30:35 (15:26), Koper : Postojna A 38:26 (18:12) in Postojna B : Koper 56:41 (27:18). Tako se je zaradi najboljšega količnika v koših, kakor je razvidno iz lestvice, plasiralo v finale B moštvo Postojne.
POSTOJNA B 2 1 0 1 91:80 2 +9 KOPER	2 1 0 1 79:82 2 —3
POSTOJNA A 2 10 1 G5:73 2 —S
V	popoldanskem nadaljevanju prvenstva je bila najprej na sporedu finalna tekma med zmagovalcema
MNENJE OB PRVIH O	o
POBUDAH ZA UVEDBO ATLETIKE V NAŠA DRUŠTVA
©nO	n
V 42. številki Slovenskega Jadrana smo na športni starni prebrali obrobni zapis Izpod peresa (bb) z naslovom »Zakaj je atletika zapostavljena?«. Zares, za naše okrajne športne razmere zelo umestno vprašanje, posebno če vemo, da atletike v naših društvih sploh nihče načrtno ne goji.
Iskati krivce takšnega stanja, in to celo tam, kjer jih menda ni, pa ne bi trenutno prav nič koristilo porajajočim se željam in hotenjem našega vodilnega okrajnega telesno-vzgojnega foruma, da atletika končno le najde začasno vsaj vzporedno mesto z ostalimi športnimi panogami v naših društvih, če vodilnega iz ob-JektevnlU razlogov trenutno še ne more prevzeti. Kajti govoriti sedaj o krivcih, bi pomenilo prav toliko, kot spet znova zaiti na tisto staro stranpot, ki ni zmogla našemu podeželskemu Športu nikdar nuditi več od nekakšnega naveličanega tarnanja.
Danes pa so potrebne pobude, realne, otipljive in vztrajne pobude. In to za atletiko menda še posebno velja, če pa vemo, da se med večino telesnovzgojnih delavcev v okraju skoraj nihče ne zmeni zanjo.
Okrajna zveza za telesno vzgojo je sedaj napravila v tej smeri prvi korak. Objektivno pa obstoji bojazen, da utegne akcija že ob svojem rojstvu zapasti kampanjščini, če Jc ne bomo uspeli, ne v vodilnem forumu, marveč v naših društvih po okraju kar naprej in s trdnimi argumenti postaviti na pravo mesto ln predvsem pred prave ljudi.
Neobhodno je v tej zvezi naglaslti naslednje. Atletika že po svoji priredi ni šport, ki bi že v mesecu ali dveh navrgel društvom kakršnekoli otipljive športne dosežke. Niti leto dni vztrajnega dela še ne bo pokazalo okolici tistih pravih rezultatov,
ki bi jih društveni delavci in atleti-začetniki sami radi izcimlli Iz svojega dela. Zato bo tem bolj potrebno društvenemu članstvu samemu naglašatl pravi pomen uvajanja te športne panoge in brez strahu mu vnaprej priznati, naj si od začetnih korakov na atletskih boriliščih ne obeta nekaj nedosegljivega, marveč vse prej pre-nekatero neprijetnost, če pa vemo, koliko trdega in vztrajnega dela je potrebno povprečnemu atletu že za dvomljivo in marsikdaj kratkotrajno afirmacijo.
Ta moment Individualne afirmacije bo v tej prvi akciji za popularizacijo atletike v naših društvih vsekakor potrebno naglašati, če pa vsakdo, ki se loti atletike, tudi računa nanj, saj se je doslej te »kraljice športa« lotilo le .zelo malo ljudi samo iz golega naključja ali želje, da bi ob skoku v višino, tekih In metih zgolj fizično ali duševno krepili sami sebe.
To pa je cilj atletike. Primaren cilj in tako ga je treba načelno tudi postavljati. Toda kdo naj ga v naših društvih propagira?
Pisec prej navedenega članka poudarja, da je prišlo na sejo, kjer so govorili o atletiki, le pet od 27 pohabljenih tovarišev. To dejstvo pa ne sme biti za sedaj niti malo zaskrbljujoče. Kajti zdi se, da se bo treba na prvem koraku razvoja naše atletike neizogibno oprijeti najprej naših nekdanjih domačih atletov, v Kopru nekdanjega zaprekaša Olivierija, v Postojni nekdanjega rekorderja na dolge proge Krajnea in drugod še drugih — manj znanih. Potrebno bi jih bilo povabiti na posvetovanje in potem k delu, ki se ga menda ne bi odrekli. Ce pa se bomo lotili propagiranja atletike brez predhodne zagotovitve strokovnega kadra, bomo čez leto dni verjetno spet stali na izho-
obeh polfinalnih skupin. Ilirska Bistrica si je z zmago nad Postojno B z Gl:55 (38:29) priborila pokal KZS v trajno last. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah — II. Bistrica: Šuštar 16, Prosen 13, Stemberger 19, Grlj 11, Barone, Kopriva 2 in Bobek. Postojna B: Baje 11, Miklavčič 4, Vi-žin 8, -Milanič, Bazjako 22(!) ter Jošt in Jordan po 5.
V borbi za tretje in četrto mesto ja Izola nepričakovano premagala Koper s 63:48 (26:18). Koprski ligaš je v tej tekmi prikazal podpovprečno igro, kar pa je po dolgotrajnem prvenstvu v republiški konkurenci deloma razumljivo.
Končna razvrstitev moštev na V. primorskem prvenstvu je naslednja: 1. Ilirska Bistrica, 2. Postojna B, J. Izola, 4. Koper in zadnja Postojna A. Na lestvici strelcev pa so se najviše povzpeli Lovrenčič (Iz.) 46, Bazjako (Post. B) 43, Koren (Kop.) 38, Pella-schler (Post. A) in Grlj (n. B.) 33 ter Stemberger (II. B.) 25.
Vzporedno z nedeljskim prvenstvom so v Kopru potekali pred sodniško komisijo KZS tudi izpiti štirih pol-zveznih košarkarskih sodnikov za napredovanje v višji razred. Vižin, Prlnčič in Baje (vsi iz Postojne) so uspešno prestali preizkušnjo in se kot prvi Primorci uvrstili med republiške košarkarske sodnike.
(ma)
diščnlh pozicijah, le da ne bodo še zdaleč več tako efektne.
Drugo, nič manj važno vprašanje so seveda rekviziti, ki bo treba z njimi oskrbeti društva, in atletski tereni. Brez njih tudi atletike ne bo. Toda z raznimi improvizacijami bi se dalo ta problem v začetni fazi razvoja atletike le nekako prebroditi, kot so ga pred leti v Kočevju, Črnomlju in drugod, kasneje pa bodo potrebe in zahteve same terjale ustrezajočo gradnjo najraznovrstnejših atletskih borilišč.
Teh nekaj dejstev, ki je nujno z njimi računati, če smo zares trdno odločeni, kaj več napraviti za uvedbo atletike v naša društva, bi moralo menda dobiti sedaj primaren pomen. Neobhodno pa je potrebno, da o tej problematiki spregovori v našem lokalnem tisku in posebno na širših posvetovanjih v naših društvih Partizan malo širši krog zainteresiranih ljudi. Vsaka konstruktivna pobuda bi lahko mnogo koristila in jc zato diskusija, zasnovana na kar najširši osnovi, sedaj prepotrebna.
Dejstvo je, da izpuščamo iz rok ključne pozicije v naši teiesnovzgojni in športni dejavnosti, če zanemarjamo razvoj atletike. Samo deklarativno priznavanje in hvala smernicam I, jugoslovanskega kongresa za telesno kulturo pa bi postalo sčisoma tako ali tako brezpredmetno, če no bi s konkretnimi posegi nekje zadeli ob tisto granitno steno, ki je doslej sterilno zadrževala hitrejši razvbj tako pomembne društvene dejavnosti, ltot sta telesna vzgoja ln šport.
Sedaj postavljamo torej v prvi plan razVQj atletike. Prvi koraki bodo težji, kot se zdi, zato pa bo treba tembolj odločno zastaviti vso razpoložljive sile za njen razvoj. (ma)
Pismo športnemu uredništvu Na čigavi strani je resnica?
Tovariš urednik!
Komisija za odbojko pri Okrajni zvezi za telesno vzgojo je v Slov. Jadranu pikro odgovorila na moj članek »Zgrešena odločitev«, v katerem sem napisal nekaj dejstev okrog verifikacije tekme okrajne odbojkarska lige med moštvoma GSC iz Postojne in Partizana iz Hrpelj.
Nimam namena, se v svojo obrambo poslužiti napada, kakor je to storila komisija, očitajoč ml, da ne poznam odbojkarskih pravil. Saj tudi sam pred tedni v članku nisem oporekal komisiji, da njeni člani ne poznajo odbojkarskih pravil, trdil pa sem, da so jih v tem konkretnem primeru materialno prekršili. Zavedam se, da moram, če sem se že lotil tega posla, poročati o športnih dogodkih objektivno, pisati o uspehih, neuspehih in napakah ne glede na to, komu so se pripetile. Zato tudi ob poročanju o dogodkih olcrog te tekme nisem Imel drugih tendenc, kakor povedati resnico, čeprav sem že vnaprej vedel, da bo za nekoga neprijetna.
Se enkrat želim ponoviti nekaj dejstev o tekmi in s tem s svoje strani zaključiti polemiko. 19. septembra sem bil določen, da ob 10. url sodim prvenstveno tekmo med GSC in Hrpelj ami v Postojni. Moštvi sta prišli na igrišče za Dijaškim domom, kjer pa nikdar ne igrajo prvenstvenih tekem, že 15 minut pred deseto. Ker je bilo na Igrišču nekaj centimetrov vode, smo se sporazumeli, da se tu tekma ne bo odigrala. Postojna ima namreč še tri druga igrišča in igralci GSC so zato takoj odšli, da začrtajo drugo igrišče sporazumno najkasneje do 11. ure. Toda igralci prireditelja niso imeli volje, da bi vsaj sedaj uredili novi teren, če ga že pred tekmo zaradi nemarnega odnosa do tekmovanja niso mogli (eno od njih je bilo celo popolnoma nared za igro ln samo za dovoljenje bi bilo treba vprašati!) in so se rajo sprehajali po mestu. Razumljivo je tedaj, da sem v takšnih okoliščinah ob 11, uri tekmo povsem upravičeno odločil s 3:0 p, f. v korist Hrpelj. Pri tem pa sem imel še v vidu dejstvo, da moštvo GSC nima svojega lastnega igrišča, kakor trdi komisija, in da gostuje ob igranju prvenstvenih tekem izmenoma na vseh treh Igriščih.
V čem sem potemtakem dozdevno prekršil pravila in na kakšni osnovi je potem komisija na prošnjo GSC odredila, da se tekma dva tedna kasneje odigra v Hrpeljah?
Zdi se mi, da je o tej zadevi kvallT ficirano dati svoje mnenje tudi športno uredništvo Slov. Jadrana, če je že hkrati pripravljeno odstopatt prostor za objavljanje omenjene polemike, ki jo sam smatram za skoraj nepomembno.
M. A., odbojkarski sodnik Postojna
Nemški Časopis »Das Motorrad« o zmagi naših mopedov na mednarodnem prvenstvu Zahodne Nemčije
V zadnjem času je bilo toliko večjih športnih in drugih svetovnih dogodkov, da je ostal pomemben uspeh naše mlade industrije motorjev nekam v senci. Koprska tovarna motornih vozil Tomos je namreč prepričljivo zmagala na mednarodnem tekmovanju v Zahodni Nemčiji, ki ga prirejajo proizvajalci mopedov. Za dirke v I-Iockenheimu je prijavil Tomos štiri motorje. Ker velja to tekmovanje za nemško nacionalno prvenstvo, so se merili med seboj le nemški tekmovalci, zakaj tuji vozači nimajo pravice do tekmovanja.
Uspeh je bil nadvse nepričakovan: startali so štirje To-mosi, na cilj so prišli vsi štirje in med njimi je bil tudi zmagovalec, ki je prevozil najhitrejši krog s povprečno brzino 113,1 kilometra na uro.
Uspeh Tomosovlh 50-kublč-nih motorjev je napravil na nemške in ostale strokovnjake tolikšen vtis, da o tem še vedno pišejo in razpravljajo. Vodilna nemška motociklistič-na revija »Das Motorrad« je objavila o tekmi tudi tole:
»Pred tekmovanjem je bilo premalo časa za treninge, na katerih bi mogli tekmovalci regulirati in urediti prenose, niti niso imeli vsi tekmovalci priložnosti, da bi se pobliže seznanili z novimi stroji. Posebno velja to za štiri nemške vozače — Leschmana, Rosen-buseha, Riitigerja in Kramerja — ki so vozili stroje jugoslovanske tovarne Tomos. Ti dirkalni mopedi s prostornino 60 ccm ustrezajo pravzaprav serijski proizvodnji po licenci Pucha, vendar je stroj lastne konstrukcije (Inž. Miheve). Na naprej nagnjenem cilindru brez ventilatorja (!) In petstopenjskega prenosa nI bilo moč opaziti nič senzacionalnega.
Na prvo letošnje tekmovanje »petdesetih« so prišli naši jugoslovanski prijatelji v Ho-ekenheim le kot opazovalci. Po dirkah naših tekmovalcev na Ljubelju so bila občutja naših tekmovalcev precej črnogleda. Nemški tekmovalci so bili tam premagani, vendar ni v našo zmago v Hocken-heimu nihče podvomil. BiH smo prepričani v našo zmago, saj so se že mnogi zaman po-
RAZLIKA V KOPRODUKCIJI
Igralec našega prvega celovečernega filma »Slavica« Marijan LovrSč je ob neki priložnosti dejal: »Slavica ni samo naš prvi umetniški film, to je tudi naša prva koproduk-cija in to z Nemci. V naši ekipi je tedaj delalo tudi mnogo Nemcev, vojnih ujetnikov. Nosili so sončnike in stole, vozili so avtomobile in nam prinašali vodo. Sedaj se je položaj precej spremenil: v današnjih koprodukcijah se dogaja, da jim mi nosimo stole in mi prinašamo vodo.«
skušali meriti s Kreidlerjevlmi »Floretti«, vozača Anscheid in Dietrieh pa sta dosegla na treningu 110,9 oziroma 111,4 km na uro. Na startu se je pojavilo 31 tekmovalcev.
2e po prvem krogu in naslednjih 200 metrih so se Kreidlerjevi Floretti in Tomosi med seboj tako pomešali, da je bilo vsakomur očitno, da prisostvujemo borbi za vse ali nič. Rosenbusch na Tomosu se je prilepil vodečemu Dietrlchu (Florette), za tretjeplasiranega Anselieida (Florette) pa se je zdelo, kot da varčuje svoje sile. Po tretjem krogu pa je Rosenbusch zaostal za njima za celih 400 metrov. Ko je šel mimo komisije, je dal znak, da je pogrešil pri menjavanju sklopke. Vse je kazalo, da je tekma odločena in zmagovalci znani. Mahoma pa, je mar to mogoče, je Tomosovec Rosenbusch pognal, se prebil na čelo in dosegel najhitrejši krog s povprečno hitrostjo 113,1 km na uro. Z neverjetno naglico je goltal prostor pred seboj in vedno bolj puščal za seboj vozače na Kreidlerjevih strojih. Bodo mar dopustili, da jih osramoti golobradi novinec ln jih užene v kozji rog?
Ne, ni pogreška. Direktor tekmovanja maha z zastavico na cilju. Vozač s startno številko 7, Rosenbusch, je na Tomosu švignil preko cilja s prednostjo petih sekund. Kaj pomaga Anscheiderju, vozaču na Floretti, da je kot drugi premagal svojega tovarniškega rivala Dietricha za tri sekunde? Četrto ln peto mesto sta zasedla spet Tomosovca, in nato še osmo. Zares, bila je to senzacija, ki jo je malokdo pričakoval.«
Takšen je bil po sodbi (premaganih) gostiteljev podvig Tomosovih mopedov na nedavnem mednarodnem prvenstvu Zahodne Nemčije.

Povpraševanje po zemeljskem plinu je v Sovjetski zvezi vedno večje. Uporabljati so ga začeli tudi v črni metalurgiji, kler zemeljski plin počasi nadomešča tradicionalni koks. Zdaj v Sovjetski zvezi na veliko polagajo plinovode od naftnih polj do jeklarskih središč. Na sliki: transport ogromnih cevi premera 1,20 m. Skozi takšno ccv bo šlo letno okrog enajst milijard kubičnih metrov zemeljskega plina
NAGRADE NI DOBIL NIHČE
Uprava Kluba filipinskih novinarjev je na neki zabavi obljubila bogato denarno nagrado tistemu, ki ima pri sebi sliko svoje — tašče. Nagrade ni dobil nihče.
HUMOR NIKITE HRUSCEVA
Na nekem sprejemu v New Yorku je bil Nikita Hruščev Izjavil tudi tole: »Naši sputniki se nad vsemi mesti oglašajo z ,bip-bip-bip\ izjema je le Washington. Nad tem mestom se oglašajo s ,ha-ha-ha'.
Američani snemajo v Španiji film o Guliverju in njegovih potovanjih v deželo Liliputan-cev in velikanov. Režiser Jack Sher, producent C .11. Schneer, igralec Guliver pa Kerwin Mathews. Iznašli so poseben sistem, po katerem lahko neposredno pri snemanju nimajo posamezne trike, s pomočjo katerih prikazujejo nesorazmerje med velikanom Guli-verjein in Liliputanci. Na sliki: kader iz filma, ko Guliver pomaga Liliputancem
Nemški tekmovalec Rosenbusch je s Tomosovim mopedom zasedel prvo mesto na pisti za motorje do 50 ccm v Zahodni Nemčiji na vsakoletnem tradicionalnem tekmovanju nemških vozačev in najboljših motorjev sveta. Na splošno presenečenje je letos levji delež zmag in nagrad pobrala naša koprska tovarna motornih vozil TOMOS, ki je na dirke poslala štiri mopede in so vsi štirje prišli na cilj — prvi in med prvimi. Posnetek je iz nemškega časopisa »Das Motorrad«
Dežnik v rokah vojne mornarice: kaj nenavadna slika, saj je sicer to orodje britanskim mornarjem posebej prepovedano! Toda mornar John Pop-plewell na gornji sliki je moral dežnik nositi na poseben ukaz: dodeljen je bil namreč v osebno spremstvo in pomoč soprogi britanskega predsednika vlade MacMillana, ko je ta pred nekaj dnevi s premierom obiskala vojno luko Portsmouth
Do ..sedaj so ugotovili, da so pojedli Italijani samo v letošnjem letu 2,500.000 kilogramov mila. To najnovejšo afero so odkrili v Savoni, mestu ob Genovskem zalivu, komor je v začetku leta prispelo več ladij mila. To milo je brez sledu nekam izginilo in tako je postala zadeva sumljiva. Oblasti so odredile preiskavo in ugotovile, da so to milo predelali v »oljčno« olje. Vzroke ni. težko odkriti. Država je namreč navila visoke carine za uvoz oljčnega olja, da bi zaščitila domačo proizvodnjo. Trgovci pa so ta predpis spretno izigrali. Ker za uvoz mila ni carinskih omejitev, so uvozili milo, ki je bilo menda napravljeno z oljčnim oljem. Milo so predelali In mu odvzeli oljčno olje, vendar pa poznavalci sodijo, da je bilo milo napravljeno le iz živalske maščobe, ki jo dobivajo s predelovanjem odpadkov v klavnicah: iz rogov, kopit, drobovja itd. Te »surovine« so seveda
Vesoljski brivec bi lahko rekli napravi na gornji sliki. Iznašli so jo seveda v ZDA, kjer imajo dovolj časa tudi za takšne vrste izumov. Slika je posneta v New Yorku, kjer aparat striže brado Samu Har-risu, napravo pa brezžično usmerja brivec iz bližnjega mesta Bostona. To še ne bi bila takšna reč, če n£ bi bili komandni žarki najprej usmerjeni na Luno, od koder se odbijajo in delujejo v gornji napravi. Lepa daljava: 540 tisoč milj ali skoraj milijon kilometrov
neprimerno cenejše od oljčnega olja in tako je bilo mogoče s takšno malverzaclj® imenitno zaslužiti. Ko so vpra-Sali poznanega strokovnjaka, aH je moč razlikovati čisto oljčno olje od takšne »milnice«, jim je odgovoril: »Ni
— Si prepričan, da je io r»s čisto olivno olje?
kemičnega procesa, ki bi mogel to zanesljivo dokazati. Jaz osebno morem po okusu spoznati, ali je olje napravljeno iz živalske maščobe ali ia oliv, vendar ni človeka, ki bi lahko ugotovil razliko, če so doda takemu olju vsaj majhen procent čistega oljčnega olja.«. In tako je moč videti sedaj v Italiji prizore, ki so bili običajni v času vojne: meščani hodijo s kantaml in baloni na deželo in kupujejo olje neposredno od kmetov.

— Ce je res, da ste bili poslani od Organizacije združenih narodov, da bi od blizia proučili naš prehranski sistem, se pač ne boste mogli pritoževati!
Zahodnonemška BONNba aH kako so lahko konča zahodnonemško oboroževanje
—	S kom imam čast?—• Polkovnik me je gledal z neprikritim nasmeškom. *
—	Kari Motmiller iz D51menhorsta, trgovski potnik.
Polkovnik je pokimal z glavo in vprašal:
—	Da vas samo mimogrede vprašam, čemu vi, odrasel človek, niste v vojski Reicha?
—	Imam slabo srce, razen tega pa sem tudi edini moški v družini in opravljam posle pri družbi.
—	Kaj pa imate na srcu? — je vprašal navidez neza-interesirano.
—	Organska napaka, že od otroških let sem.
—	O-o! — Polkovnik me je sočutno pogledal. — Menil sem, da imate bolezen današnjega časa — arteriosklerozo, v tem primeru bi vam lahko pomagal. Prijatelji mi pošiljajo iz Francije prečudovita zdravila... — Polkovnik je premolknil in vprašal: — Kako vam gre tukaj posel?
—	Slabo. Samo zapravljanje denarja in časa.
—	Trgovski potniki bi morali imeti tesnejše stike z gestapom, tedaj bi ne imeli takšne smole... Polkovnik se je zasmejal. — Toda preidimo k stvari. Kaj vas zanima?
—	Vse kar ima kakšno večjo vrednost...
Bil sem že povsem miren in sem se vrgel v igro, katere konca nisem mogel videti. V tej igri sem imel en sam cilj: da bi mogel s pomočjo gestapovca zvedeti kaj natančnejšega o Ivanu Ivanoviču. Toda kako naj bi to izvedel, še nisem vedel. Glavno o čemer sem tedaj mislil, je bilo: potegniti gestapovca v veliko igro.
—	Zlato? Plemeniti kamni? Sem vas prav razumel? — je vprašal polkovnik poslovno.
—	Da, posebno to.
—	Bržkone ne mistite le na en prstan ali eno zapestnico? — me je polkovnik vprašujoče pogledal.
—	Tudi na dve ne.
Po daljšem premoru je polkovnik spet vprašal:
—	Kakšna valuta?
—	Najboljša: Reichsmarke.
—	Mar drugačne kombinacije nimate?
Napravil sem videz, kot da ne razumem, o čem pripoveduje, toda polkovnik je kmalu pojasnil svojo misel:
—	Meni bi najbolj ustrezali angleški funti.
—	Valuta sovražnikov? —• sem se skoraj zmede!.
Polkovnik se je namrščil:
—	Slišal sem, da trgovina in politika ne gresta vštric.
Zdaj sem dolgo molčal jaz. Navsezadnje sem vprašal:
—	Obsežnost posla?
—	Ogromen, — je v hipu odvrnil.
—	S čim?
—	No, samo zlata je na primer tri kilograme.
—	In kamni?
—	Eden je unikum, deset jih je srednje velikosti, ostalo pa je bolj drobiž.
Oba sva dolgo molčala.
—	Predragi polkovnik, upam da boste razumeli, — sem dejal, —• da doma v Dolmenhorstu ne delam angleških funtov in da nosim na pot le valuto tiste dežele, v kateri živim. —• Razumevajoče je pokimal z glavo. — In potem, da vam takoj priznam, je razsežnost tega posla tolikšna, da me to malce bega. Jaz sem trgovec manjšega kalibra.
Opazil sem, kako je polkovnikov obraz v hipu ovencl.
—	Vendar imam v Hanovru kolega in on ima precej valute, ki vas zanima. Ce vam je prav, se povežem z njim po telefonu.
—	Kar povežite se, seveda mu ne boste povedali, s kom ste stopili v poslovne stike.	•
—	Toda pri popolnem jamstva z vaše strani, — sem prijel za misel jaz, — da bo moj kolega iz Hannovra izven nevarnosti kar zadeva značaj valute.
—	Brez skrbi. Dajem vam popolno jamstvo. — Polkovnik se je nasmehnil in zamahnil z roko.
—	Tedaj vas prosim, da mi daste dva dni časa, da to zadevo uredim.
—	V soboto vas čakam ob istem času tukajle. — Polkovnik je vstal, se poklonil meni in gospodarju in odšel. Trgovec je stekel za njim, da bi ga pospremil.
—	To je zanesljiv posel! — je dejal trgovec, ko s® je vrnil.
—	Gestapo je gestapo, — sem rekel, -r- Vi seveda pri tem ničesar ne tvegate, toda kdo more reči, da ne bi ta polkovnik potem poslal v Moabit mene in mojega kolega iz Hannovra?
—	Le kaj vam pride na misel, — je dejal trgove® ognjevito. — Že dolgo časa se smuka okoli mene, in mar-sikakšno kupčijo sva že sklenila. Zanesite se na moji instinkt: on je človek, ki ima blago in ki hoče napraviti dober »kšeft«. — Trgovcu sem stisnil roko in odšel.
S tovarišem Petrom sva se sešla na povsem drugen» kraju, v stanovanju, ki je bilo prav v središču mesta.
Povedal mi je, da so ujeli Ivana Ivanoviča povsem po naključju, bil je v tistem predelu mesta, kjer so bile racije. Tovarišu Petru sem poročal o svojem srečanju a gestapovskim polkovnikom in ga vprašal, ali ne bi kazalo poskusiti prek njega rešiti Ivana Ivanoviča.
Peter me je prosil, raj mu polkovnika opišem. Rad sem ustregel in napravi) sem to z največjo natančnostjo in skrbnostjo.
—	Kdo naj bi to bil,— je dejal tovariš Peter zamišljeno in namrščil čelo. — Na gestapu v Vilni so štirje polkovniki, vendar nihče ne ustreza temu opisu. Bržkone vaš polkovnik ni tukajšnji, če hočete, bom o tem vprašal Moskvo. Če bo odgovor pritrdilen, se boste vrnili v mesto.
Preostalo ml ni nič drugega, kakor da se z njim strinjam. Navsezadnje je tovariš Peter tukaj moj predpostavljeni.