UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino URBAR GOSPOŠČINE GORNJI PTUJ IZ ČASA OKROG 1677 ZA IZBRANE VASI SPODNJEGA PTUJSKEGA POLJA IN DELA SLOVENSKIH GORIC DIPLOMSKO DELO Avtor: Peter Šemnički Mentor: doc. dr. Andrej Hozjan Maribor, januar 2009 Lektorirala: Andreja Gabrijan, prof. slovenščine in teologije Summary: Nada Jurkovič, prof. nemškega in angleškega jezika ter arhivska svetovalka ZAHVALA Za dragoceno pomoč in strokovne nasvete se iskreno zahvaljujem mentorju doc. dr. Andreju Hozjanu. Posebej se zahvaljujem tudi gospe Mariji Hernja Masten, ter vsem uslužbencem Zgodovinskega arhiva Ptuj, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri nastanku diplomskega dela. Na koncu se iskreno zahvaljujem tudi svojim staršem, babici in dekletu za njihovo podporo v času študija. U N I V E R Z A V M A R I B O R U F I L O Z O F S K A F A K U L T E T A Koroška cesta 160 2000 Maribor I Z J A V A Podpisani Peter Šemnički, rojen 4.3.1980, študent Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer nepedagoška zgodovina, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Urbar gospoščine Gornji Ptuj iz časa okrog 1677 za izbrane vasi spodnjega Ptujskega polja in dela Slovenskih goric, pri mentorju doc. dr. Andreju Hozjanu, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. Maribor, 7.1.2009 SINOPSIS Diplomsko delo z naslovom Urbar gospoščine Gornji Ptuj iz časa okrog 1677 za izbrane vasi spodnjega Ptujskega polja in dela Slovenskih goric predstavlja v prvem delu naloge zgodovinski oris časa, okolice, mesta Ptuj in gospodarstva. Predstavljena je plemiška rodbina Leslie, ki je bila v tem času lastnica gradu Ptuj in velike zemljiške gospoščine, hkrati pa so predstavljena tudi okoliška gospostva, ki so imela na obravnavanem območju prav tako podložnike in posesti. V drugem delu je prepis Urbarja iz časa okrog 1677 za izbrane vasi. V analizi so tekstovno in grafično obdelani podatki urbarja za hubno in gorskopravno posest v uradih Kicarski Vrh in Sv. Lovrenc na drugi strani Pesnice. Na koncu so dodani podatki o virih in literaturi, seznam preglednic, grafov in slik. Ključne besede: Urbar, Gospoščina Gornji Ptuj, 1677, Ptujsko polje, Slovenske gorice, podložniki, huba, gornina. KAZALO 1. UVOD ............................................................................................................................... 2 2. GORNJI PTUJ – OBER PETTAU ................................................................................ 4 2.1 Zgodovinski oris: okolica, mesto, gospostvo ........................................................... 4 2.2 Škotska družina Leslie, lastnica gospoščine Gornji Ptuj ....................................... 9 2.3 Posesti Lesliejev ....................................................................................................... 11 3. VLOGA IN POMEN ZEMLJIŠKE GOSPOŠČINE .................................................. 13 3.1 Delo in funkcija zemljiških gospostev ................................................................... 13 3.1.1 Upravne in gospodarske spremembe zemljiškega gospostva v 17. st. . ....... 13 3.1.2 Kužne bolezni kot vzrok za spremembe demografskega stanja .................. 15 3.2 Zemljiške gospoščine v okolici Ptuja v prvi polovici 17. stoletja ........................ 16 4. URBAR GOSPOŠČINE GORNJI PTUJ IZ ČASA OKROG 1677 ......................... 25 4.1 Zunanja predstavitev urbarja ................................................................................ 25 4.2 Osnovna načela obdelave urbarja ......................................................................... 29 4.3 Vsebina urbarja ....................................................................................................... 33 5. PREPIS URBARJA GOSPOŠČINE GORNJI PTUJ IZ ČASA OKROG 1677 ZA IZBRANE VASI ...................................................................................................... 36 PREPIS URBARJA ....................................................................................................... 37 6. ANALIZA ....................................................................................................................... 67 6.1 Topografija izbranih vasi ....................................................................................... 67 6.2 Hubna posest ........................................................................................................... 71 6.3 Činž in druge dajatve po posameznih vaseh ......................................................... 79 6.4 Gornina .................................................................................................................... 88 6.4.1 Urad Kicarski Vrh ........................................................................................... 92 6.4.2 Urad Sv. Lovrenc na drugi strani Pesnice ................................................... 100 7. SKLEP .......................................................................................................................... 104 8. SUMMARY .................................................................................................................. 106 9. VIRI IN LITERATURA ............................................................................................. 108 10. SEZNAM PREGLEDNIC, GRAFOV IN SLIK ..................................................... 111 1. UVOD Temeljni cilj diplomske naloge je predstavitev urbarja gospoščine Gornji Ptuj iz časa okrog leta 1677 za izbrane vasi spodnjega Ptujskega polja in dela Slovenskih goric. Zaradi obsežnosti vira se je avtor odločil za obravnavo samo izbranih vasi in vrhov na območju spodnjega Ptujskega polja in dela Slovenskih goric, za katere je predvsem za obdobje 17. stol. zelo malo napisanega. Diplomsko delo je razdeljeno na devet poglavij. V uvodu so predstavljeni vzroki, ki so avtorja pritegnili k obravnavi predstavljene tematike ter posamezna poglavja naloge. Drugo poglavje zaobjema zgodovinski oris ptujskega mesta in gornjeptujske gospoščine skozi obdobje srednjega veka in novoveškega časa, vključno s kratko predstavitvijo škotske družine Leslie, katera je bila lastnica gospoščine od konca petdesetih let 17. stol. pa vse do začetka 19. stol. V kratkem podpoglavju so predstavljene tudi nekatere druge večje posesti družine Leslie. V tretjem poglavju je avtor poskušal prikazati temeljne značilnosti zemljiških gospostev v odnosu do dežele na eni in do podložnika na drugi strani. Bistvenega pomena za prikaz sprememb, ki so nastale pri zemljiških gospostvih novega veka in se razlikujejo od zgodnjesrednjeveških zemljiških gospostev, je podpoglavje, ki obravnava upravne in gospodarske spremembe zemljiških gospostev v 16. in 17. stol. Naslednje podpoglavje prikazuje kužne bolezni kot enega izmed vzrokov za spremembo demografskega stanja. Slednje se navezuje na spremembo demografskega stanja obravnavanega področja spodnjega Ptujskega polja v časovnem razponu med zapisom urbarja gornjeptujske gospoščine iz leta 1597 ter obravnavanega urbarja iz časa okrog 1677. Nazadnje se je avtor v tem poglavju dotaknil tudi nekaterih večjih zemljiških gospostev, ki so imela v prvi polovici 17. stol. na obravnavanem področju svoje posesti zraven gornjeptujske gospoščine. Jedro diplomske naloge je strnjeno v treh poglavjih, katera obravnavajo predstavitev urbarja gospoščine Gornji Ptuj iz časa okrog 1677, prepis originala ter analizo, kjer je glavni poudarek na primerjavi obravnavanega urbarja in urbarja ptujske gospoščine, ki je nastal okrog osemdeset let prej. V predstavitvi urbarja so navedene nekatere njegove osnovne karakteristike, ki ga uvrščajo med knjige velikega formata in obenem tudi med zakonske akte tedanjega časa, ki so za podložnika predstavljale državo v malem. Podpoglavje obravnava tudi nekatera osnovna načela obdelave urbarja, ki so izrednega 2 pomena za razumevanje tega, na prvi pogled zelo monolitnega vira. Predstavljena je tudi vsebinska razdelitev obravnavanega urbarja. Prepis urbarja je narejen po načelih, ki veljajo za transkripcijo. Urbar se deli na dva dela, kar je vidno tudi v samem prepisu oz. transkripciji. Tudi analiza obravnavanega urbarja je razdeljena na dva dela. Najprej so obdelane vasi, kjer je gospoščina v obravnavanih vaseh imela podložnike, ki so hasnovali od hubnih posesti, v drugem delu pa so navedeni obravnavani vrhovi z vinogradi, njivami in gozdovi, kjer je gospoščina pobirala gornino. Predstavljena je tudi kratka topografija vasi. Sedmo poglavje predstavlja sklepne ugotovitve, kjer so na kratko predstavljeni rezultati dela oz. ugotovitve avtorja. V osmem poglavju so navedeni uporabljeni viri in literatura. 3 2. GORNJI PTUJ – OBER PETTAU 2.1 Zgodovinski oris: okolica, mesto, gospostvo Z uničenjem avarske države ob koncu 8. stol. je Ptuj prišel pod okrilje frankovske države in s tem tudi dobil močan vpliv zahodnoevropskega krščanskega sveta.1 Kot pomembna strateška točka zaradi rečnega prehoda preko Drave je naselbina v drugi polovici 9. stol. postopoma začela prehajati v imunitetno last salzburške nadškofije.2 V času prve polovice 10. stol. je preživljala madžarske vpade, ob katerih so bili skoraj docela uničeni zametki fevdalne in cerkvene organizacije karolinške dobe. Po koncu dobe madžarskega ogrožanja je bila naselbina skrčena le na teraso med grajskim gričem in takratno strugo Drave. Po sklenjenem miru z Madžari leta 1131 in postavitvi novega gradu ter cerkve se začne urbana širitev Ptuja, ki od tedaj naprej ni bila več prekinjena.3 Ko je Ptuj okrog leta 1250 tudi formalno dobil status mesta in s tem pravico do obzidja, sta se v ta novo nastali mestni kompleks vključila tudi minoritski in dominikanski samostan.4 Na podlagi te širitvene ekspanzije se je obseg mesta skoraj podvojil. Zaradi velike poplave sredi 14. stol., ki je spremenila tok reke Drave, je prišlo do prestavitve mostu z nekdanje antične lokacije v mesto.5 To je bilo za takrat že obstoječi tranzitni promet zelo neugodno. Ptuj je v tem času dobil značilno utrdbeno obliko na podlagi trikotne obrambne zasnove z osnovnico ob Dravi in vrhom v grajski utrdbi na griču.6 Med leti 977 in 1555 je bil skoraj ves čas v lasti salzburške nadškofije, katera si je na tem področju pridobila posesti že v 9. stol. Ponovni madžarski vpadi v zgodnjem 12. stol. in njihovi nenehni spori s cesarstvom so vse močneje segali v Karantansko in Podravsko marko.7 Zaradi obrambe cesarstva proti Madžarom je salzburški nadškof Konrad v letih 1122–1137 dal zgraditi in obnoviti več utrdb in gradov na meji, ki je potekala pod Pesnico, do Drave pri Borlu. Tako je tudi Ptuj dobil svojo novo obrambno 1 Jože Koropec, Ptujski pogledi v Štajersko Slovenijo med Dravo in Savo do 16. stoletja, Ptujsko mestno pravo v srednjeevropskem prostoru, Mestni statut 1376, Ptuj 1996, str. 54. 2 Prav tam, Jože Mlinarič, Ptujska župnija ter samostana dominikancev in manjših bratov v stoletju nastanka mestnega statuta, str. 39. 3 Marjeta Ciglenečki, Ptuj, Vodnik po mestu, Maribor 1996, str. 10 (dalje: Ciglenečki). 4 Jože Mlinarič, Zgodovina samostana od ustanovitve do 1800, Minoritski samostan na Ptuju 1239–1989, Ptuj 1989, str. 47 (dalje: Mlinarič, Zgodovina samostana od ustanovitve …); Jože Curk, Mali Grad na Ptuju, Ptujski zbornik VI/I, Ptuj 1996, str. 443. 5 Franc Kovačič, Trg Središče. Krajepis in zgodovina, Maribor 1910, str. 576 (dalje: Kovačič); avtor navaja velike povodnji reke Drave v letih 1316, 1340 in 1342. 6 Ciglenečki, str. 10. 7 Kovačič, str. 97. 4 podobo. Nadškof je zaradi strateške pomembnosti to obmejno posest predal v fevd svojim ministerialom, poznejšim gospodom Ptujskim, ki se v pisnem viru pojavijo že leta 1132.8 Po njihovi zaslugi se je konec 12. stol. meja na območju med Dravo in Muro premaknila na črto Središče–Ljutomer. Njihova glavna naloga pa je bila seveda obramba tega obmejnega območja, katero so sicer začeli izvajati že vsaj od leta 1132. V 13. stol. pride do formiranja dežel in s tem tudi do večjih notranjepolitičnih sprememb. Po novem pravnem redu postanejo tedaj ministeriali zavezani deželnemu knezu oz. deželi in ne več svetnemu ali cerkvenemu gospodu. V korist dežele prevzamejo obrambno in vojaško službo. Gospodje Ptujski so ob ostalih pomembnejših ministerialih na Štajerskem, kot so bili Lipniški in Planinski, dobili dvojni status. Ta jih je na eni strani še vedno vezal na nadškofa, po drugi strani pa so opravljali deželnoknežjo službo. Nenehno večanje pravic ministerialov, kot npr. pravica do aktivnega fevda, je pripeljalo do vse močnejše težnje le-teh po osvoboditvi iz podrejenega odnosa ministerial – gospod. Gospodje Ptujski so si tako poskusili leta 1286 za svojo lastno posest prisvojiti celotno salzburško posest ob Dravi. Te zadeve je reševalo nadškofijsko fevdno sodišče, ki je po večletnih razpravah umirilo težnjo Ptujskih, ki so se morali podrediti oblasti nadškofije in se omejiti le na vlogo gradnikov.9 Salzburška nadškofija je ostala lastnik fevdnih posesti gospodov Ptujskih, ki so si takšen statusni naziv pridobili tudi na podlagi porok z ženskami iz grofovskih rodbin. Zelo pomembna za njihov vzpon po družbeni lestvici je bila tudi njihova alodialna zemlja, na podlagi katere so izstopali tudi po bogastvu in v deželi opravljali visoke službe.10 Poroke z grofovskimi rodbinami jim v šestih generacijah niso prinesle višjega družbenega statusa. Otroci iz teh zakonov so še vedno ostali ministeriali. Drugače je bilo z Nežo, sestro Friderika IX., ki se je poročila z Ivanom Goriškim, in Ano, ženo grofa Janeza Schaunberga, ki sta se povzpeli v višji sloj. Njuni nasledniki so seveda imeli grofovski naziv.11 8 Peter Štih, Salzburg, Ptuj in nastanek štajersko-madžarske meje v današnji Sloveniji, ZČ 50 (1996) 4, str. 535–543. 9 Marija Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597, Ptuj 2008, str. 12–13 (dalje: Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …). 10 Dejan Zadravec, Gospostvo Borl od nastanka do leta 1801, Cirkulane, Svet Belanov, Ptuj 2005, str. 69 (dalje: Zadravec). 11 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 14. 5 Slika 1: Nagrobnik Friderika IX. Ptujskega, ki je umrl 6. januarja 1438 Orig. PMP, na gradu. Foto Šemnički. Po smrti zadnjega gospoda Ptujskega, Friderika IX, ki je umrl leta 1438, je postalo vprašljivo, kdo ima na teh posestih pravico do gradništva (burggraftschaft), obrambe in dohodkov. Ptujski so do tedaj bili eni izmed najuglednejših ministerialov, z velikoobsežnim posestvom, saj so bili lastniki Borla, Ormoža, Vurberka, Turnišča, Središča, Maidburga (Apače), Treuna (Dravinjek) ter uradov Jesenica, Podlehnik in Ptujska Gora. Po zapuščinskem postopku je salzburška nadškofija podelila gospoščino Gornji Ptuj Janezu Schaunbergu, ki je bil Friderikov svak. Ta je z oporoko dobil gospostvo in gradništvo za Gornji Ptuj, deželsko sodišče, mitnino in desetino v mestu ter posest Krčevino in Vičavo.12 Obdobje 1479–1490 velja za obdobje ogrske zasedbe, med katero sta bili ptujska gospoščina in mesto v rokah Madžarov. Upravitelj gradu postane Jakob Zekel, ki je bil Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 17. 6 madžarski kraljevi namestnik za Ptuj in Radgono.13 Po Korvinovi smrti leta 1490 pa postane lastnik mesta cesar Friderik, kateremu je Zekel izročil obe mesti. Cesar Maksimilijan je takoj po nastopu svoje vlade gospoščino prodal salzburškemu nadškofu Lenartu iz Hodiš za 20.000 renskih goldinarjev. Prodajna pogodba je veljala vse do leta 1543. Nadškof Lenart pa jo je po stari navadi ponovno dajal v najem.14 Vitez Lenart Harracher prevzame leta 1512 od salzburškega nadškofa v upravljanje grad, glavarstvo, deželsko sodnijo, urade in mitnico. Še istega leta pa kastelan nadškofije in daljni sorodnik nadškofa Luka Gambs dobi v zakup urbarialni urad ter staro in novo mitnico na Ptuju.15 Zaradi izgub pri opravljanju deželnoknežje službe je Luka Gambs odpovedal službovanje in zahteval v trajno in dedno last hišo v mestu, v kateri je nekoč živel. Zemljišče in stavba sta bila na Žitnem trgu, oboje pa je Gambs dobil podarjeno s cesarjevo listino. Vendar je ob požaru leta 1519 hiša skoraj do tal pogorela. Leto 1555 je bilo za Ptuj prelomno leto. Zaradi nenehne in vse večje nevarnosti pred Turki se je deželni knez Ferdinand I. (1503–1564) odločil, da bo Ptuj postal njegova last in s tem tudi deželnoknežje mesto. Od salzburške nadškofije je odkupil mesto in gospoščino za 28.000 renskih goldinarjev. Mesto je obdržal kot svojo komorno last, medtem ko je gospoščino dal v zakup stotniku Erazmu Geri.16 V času vladavine nadvojvode Karla II. (1564–1590) je prihajalo do pogostih menjav zakupnikov gospoščine Gornji Ptuj. Leta 1622 je cesar Ferdinand II. prodal grad z gospoščino tedanjemu deželnemu glavarju Štajerske Janezu Ulriku Eggenbergu. Po njegovi smrti in smrti njegove žene Sidonije, ki je izhajala iz družine Thanhausen, je posest podedoval njen brat Boltežar Thanhausen, leta 1642 pa njegov edini sin, grof Ignac Thanhausen, jezuit v Gradcu. Slednji je grad in gospoščino podaril jezuitom v Zagrebu, ki so na gradu uredili jezuitsko rezidenco. Zaradi požara je jezuitski samostan na Ptuju zašel v hude finančne težave, zato so leta 1656 ptujsko posest prodali na dražbi v Zagrebu. Novi lastniki gospoščine so postali člani družine Leslie. Valter Leslie je rodno Škotsko zapustil že okoli leta 1624 in se boril na strani cesarja Ferdinanda II. (1619–1637) ter bil v službi Združenih provinc severne Nizozemske. Za svojo zvestobo je dobil od cesarja posestvo v kraju Nove Mesto nad Metuji v današnji Češki republiki. Leta 1637 je dobil naslov grofa Svetega rimskega cesarsva. Leta 1646 si je pridobil še posesti v Notranji 13 Andrej Hozjan, Vojak na krajini. Prispevek k biografiji Luke Kövendi Székelyja/Zekela, barona ormoškega (1500–1574), Ormož skozi stoletja V/I, str. 227 (dalje: Hozjan, Vojak na krajini …). 14 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 17. 15 Othmar Pickl, Pomen Ptuja kot mednarodnega trgovskega mesta od 14. do 17. stoletja, Ptujski zbornik VI/I, Ptuj 1996, str. 473. 16 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 18. 7 Avstriji in kasneje tudi na Štajerskem. Leta 1650 je bil postavljen za generala na Vojni krajini. Leta 1656 je po izgubi Thunove palače iz Wallensteinove zapuščine na dražbi v Zagrebu od jezuitov kupil posest Gornji Ptuj za 66.000 funtov. Gospoščina Gornji Ptuj postane fidejkomisna posest rodbine Leslie. V primeru izumrtja družine Leslie je pravno določilo fidejkomisa določalo družino Dietrichstein za pravnega dediča. Leslieji so gospodovali na ptujskem gradu vse do l802, ko je umrl še zadnji član te družine, grof Anton Leslie. Grad in gospoščina preideta po določbi fidejkomisa v last družine Dietrichstein, katera je celotno posest leta 1873 prodala na javni dražbi grofici Herberstein, nosilki reda Zvezde in dvorni dami pri cesarsko-kraljevem deželnem sodišču v Gradcu. Herbersteini so ostali lastniki posesti vse do konca druge svetovne vojne, ko je bila izvedena razlastitev in nacionalizacija.17 Slika 2: Ptujski grad, sedež obsežne zemljiške posesti G.M. Vischer, Topographia ducatus Stiriae 1681, Ljubljana 1971, sl. 85. Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 18–20. 8 2.2 Škotska družina Leslie, lastnica gospoščine Gornji Ptuj Ptujski grad ležeč na griču nad mestom je v vsej svoji mogočnosti širokih obrabnih zidov, razkošnih arkadnih hodnikov ter ogromne žitnice v ozadju dobil svojo izpopolnjeno podobo v času, ko so bili njegovi lastniki člani škotske družine Leslie. Pod Leslieji je bil deležen korenite prenove, katere podobo je mogoče opazovati še danes. Prišlo je tudi do povečanja zgornjeptujske posesti, po čemer lahko označimo obdobje družine Leslie kot obdobje korenitih sprememb za gospoščino, ki je imela svoj sedež na gradu.18 Preseljevanje je bilo tekom srednjega veka značilno tako za Škote kot tudi za družino Leslie. Sami začetki preseljevanja so povezani z misijonskim delom po Evropi v zgodnjem srednjem veku, kasneje pa so se preko Severnega morja začeli priseljevati različni trgovci, krošnjarji in učenjaki. Mejnik priseljevanja v celinsko Evropo pa je nedvomno postavljen z začetkom tridesetletne vojne na Češkem leta 1618. Rekrutiranih je bilo več tisoč mladeničev, ki so služili naslednja tri desetletja v različnih vojskah pod okriljem Svetega rimskega cesarstva. Tudi za ptujsko epizodo Lesliejev je nedvomni krivec krvava in za Habsburžane zelo uničujoča tridesetletna vojna.19 Zasluga, da so nadaljnji rodovi držine Leslie, katera je predvsem v jugovzhodnem delu Evrope pustila močan zgodovinski pečat in vse od druge polovice 17. stol. živela razkošno življenje visokih plemičev, gre predvsem dvema predstavnikoma te družine, ki sta si na podlagi vojaških uspehov pridobila veliko naklonjenost cesarskega Dunaja. Valter Leslie je v prvi polovici 17. stol. kot vojaški poveljnik na strani cesarja Ferdinanda II. pokazal veliko vojaške sposobnosti, kar mu je bilo s strani cesarja bogato poplačano. Poroka z grofico Ano Frančiško Dietrichstein in napredovanje v vojaški službi cesarja sta prinesla možnost širitve posesti Lesliejev nekje na področju Notranje Avstrije. Leta 1656 je kupil tudi gospoščino Gornji Ptuj, kar je pomenilo neposredni začetek prisotnosti Lesliejev na tem prostoru. Višek njegove politične kariere je bil v letih 1665–1666, ko je vodil diplomatsko ekspedicijo v Konstantinopel k sultanu Mehmedu IV., da bi v imenu cesarja Leopolda I. ratificiral mirovno pogodbo, katera je bila sklenjena med vladarjema po bitki pri Monoštru. Za to nalogo je Valter Leslie še pred odhodom prejel najprestižnejši red Habsburžanov – Red zlatega runa. Ker v svojem zakonu ni imel potomcev, je leta 1655 za 18 Kristina Šamperl Purg, Ptujski grad danes in gospoščina Ptuj v 17. stoletju, Ptujski zbornik št. 5, Ptuj 1985, str. 331 (dalje: Šamperl Purg). 19 David Worthington, Na glavni poštni poti med Dunajem in Benetkami: Rodbina Leslie v Sloveniji, Zapuščina rodbine Leslie na ptujskem gradu, Ptuj 2002, str. 11 (dalje: Worthington). 9 svoja posestva ustanovil fidejkomis, po katerem je pravni naslednik in dedič posesti lahko postal njegov nečak Jakob Leslie. Valter je bil leta 1657 povišan v podpredsednika cesarskega vojnega sveta. Bitka pri Monoštru leta 1664 in vse večja Turška nevarnost, ki je vse močneje ogrožala meje cesarstva, sta Leslieju omogočili, da je bil kot varuh južne meje cesarstva poslan v Konstantinopel na mirovna pogajanja z Osmani. Po tej precej izčrpni misiji v začetku leta 1666 je Valter Leslie že kazal znake slabotnosti. Še istega leta se je njegov nečak Jakob poročil s kneginjo Marijo Terezijo Liechtensteinsko in tako nastavil plodna tla za uspešno nasledstvo.20 Grof Jakob Leslie je že pred smrtjo svojega strica neprestano gradil svojo dvorno in vojaško kariero, saj je bil leta 1660 imenovan za komornika spalnice Leopolda I. ter tako dobil status dvorjana, leta 1665 pa je bil polkovnik in lastnik cesarskega pehotnega polka. Po dednem prevzemu stričevega imetja njegovemu vojaškemu udejstvovanju ni bilo konca. Leta 1683 je sodeloval pri obrambi Dunaja, ki je bil oblegan s strani Osmanov, in bil za svoje uspehe s strani cesarja tudi pohvaljen. V naslednjih letih je pomagal cesarski Avstriji pri izgonu Turkov iz Osijeka in sodeloval pri zavzetju Bude. V svoji bogati vojaški karieri si je pridobil tudi nekatera nova posestva v okolici Gradca, vključno s t. i. Lesliehoffom ter gradom Pernegg. Proti koncu osemdesetih let 17. stol. se je zaradi bolezni vojaško upokojil in se umaknil na Gornji Ptuj, kjer je leta 1690 sestavil oporoko, v kateri je zapustil letno volilo škotski benediktinski opatiji v Regensburgu.21 Leta 1692 je po pravu fidejkomisa dedič srednjeevropske posesti družine Leslie postal grof Jakob Ernest Leslie. Poročil se je s kneginjo Marijo Liechtensteinsko in v habsburških deželah zagotovil tudi moško potomstvo. Grofa Jakoba Ernesta je preživel samo en sin, ki je tudi postal dedič premoženja. O življenju grofa Karla Kajetana Leslieja se ne ve prav veliko, znano je le, da je večino svojega življenja precej mirno preživel na Perneggu. Leta 1739 se je na rodnem Škotskem hotel polastiti družinskega prestola Balquhainskih, vendar mu ni uspelo. Grofa Karla Kajetana Leslieja je leta 1742 zamenjal njegov drugi sin, grof Anton Leslie, kar je bilo določeno z odločitvijo lordske zbornice. Kot zadnji dedič avstrijskih posesti se je tudi Anton Leslie boril za družinsko dediščino na Škotskem, vendar mu to po razsodbi sodišča, ki je bilo zelo antikatoliško usmerjeno, ni uspelo. Grof Anton Leslie se je kasneje ustalil na Štajerskem, kjer se je kar dvakrat poročil. V svojem zadnjem zakonu z grofico Marijo Viljemino Wurmbrand, s katero se je poročil 20 Igor Weigl, V kaftanu k cesarju, s hajduki po Gradcu in s knjižnico na Ptuju. Grofje Leslieji ter njihova mestna in podeželska bivališča v 17. in 18. stoletju, Zapuščina rodbine Leslie na ptujskem gradu, Ptuj 2002, str. 45 (dalje: Weigl). 21 Weigl, str. 15. 10 leta 1786, ni imel moškega potomstva, zato je po njegovi smrti leta 1802 dediščina na Ptuju prešla v roke družini Dietrichstein. 2.3 Posesti Lesliejev Visok družbeni položaj Valterja Leslieja je botroval številnim prenovam njegove takratne srednjeevropske posesti. Z donacijo opreme za kapeli Sv. Barbare in Sv. Ane je sodeloval pri gradnji dunajskega benediktinskega samostana, bolj znanega kot Schottenkirche. Nad kapelama je moč videti grb Lesliejev in Dietrichsteinov, kjer so tudi pokopali Valterja in njegove sorodnike. Kot pripadnik dvornega plemstva je Valter Leslie večino svojega časa preživel v cesarski prestolnici, pod streho svojih sorodnikov Dietrichsteinov, v dunajski Herrengasse, kjer ni imel lastne palače. Zato sta korenite obnove bili deležni podeželski imenji na Češkem in Štajerskem.22 Obnove gradu Nove Mesto nad Metuji se je zaradi švedskih vpadov na Češko lotil šele po koncu tridesetletne vojne, in sicer v letih 1652–1660. Nekoliko kasneje pa so se začela obnovitvena dela tudi na Ptujskem gradu, kjer je dokončal utrdbena dela, ki so se začela že v 16. stol. Z novozazidanimi obrambnimi stolpi, novim dovozom na notranje dvorišče, preureditvijo reprezentančnih prostorov, grajske kapele in slavnostne dvorane je grad dobil podobo reprezentančnega plemiškega bivališča, katerega podobo je moč občudovati še danes.23 Po Valterjevi smrti je premoženje podedoval njegov nečak grof Jakob Leslie in nadaljeval številna obnovitvena dela ter maja leta 1684 kupil večjo palačo v Gradcu, imenovano tudi Lesliehoff. S tem nakupom je zagotovil družini primarni družinski sedež v štajerski deželni prestolnici. Velika palača in njena dragocena oprema ter razkošni vrtovi so zgovorno pričali, da je plemstvo mestnemu življenju posvečalo vedno več pozornosti. V 17. stol. se plemstvo ni selilo samo v bližino cesarskega dvora na Dunaj, ampak tudi v deželna glavna mesta, kjer so opravljali službe v deželnih organih. Za plemstvo je bilo značilno ciklično preseljevanje med svojimi mestnimi in podeželskimi bivališči. Bivanje v podeželskih dvorcih in gradovih je bilo večinoma omejeno na toplejše mesece v letu in predvsem namenjeno oddihu ter nadzoru različnih obnovitvenih del. Gradbena dela na Ptujskem gradu so se nadaljevala tudi v času Jakoba Ernesta Leslieja, ki je kot dedič po Jakobu Leslieju dal zgraditi veliko žitnico ob robu grajskega vrta. Ta je 22 Worthington, str. 17. 23 Weigl, str. 47. 11 spadala med najmogočnejše grajske gospodarske objekte na Štajerskem. Ptujski grad je v 18. stol. vedno bolj dobival značaj upravnega in gospodarskega središča, saj je bilo k žitnici prizidano tudi upravno poslopje.24 Slika 3: Območje ptujske zemljiške posesti. Izsek iz štajerskega zemljevida 1672 ZAP, Fototeka F- 182. Weigl, str. 52 –53. 12 3. VLOGA IN POMEN ZEMLJIŠKE GOSPOŠČINE 3.1 Delo in funkcija zemljiških gospostev Do ukinitve podložniškega sistema leta 1848 je zemljiško gospostvo predstavljalo institucionalni življenjski okvir za podložnika z vseh gospodarskih, družbenih in pravnih vidikov.25 Z ustavnopravnega vidika je predstavljalo oblast, katere pristojnost izhaja iz oblasti nad zemljo ter neposrednimi proizvajalci, kmeti, v posamezni deželi. S tega vidika lahko trdimo, da je zemljiško gospostvo samo po sebi oblast, vendar le kot člen ali del v okviru dežele. V tem okviru je zemljiško gospostvo za podložnika predstavljalo državo. Ločevati je potrebno deželno, mestno, cerkveno in avtonomno zemljiško oblast. Posamezni nosilci oblasti niso omejeni le na eno funkcijo, temveč se funkcije med seboj prepletajo. Tako je bil deželni knez kot gospod dežele hkrati tudi zemljiški gospod na številnih gospoščinah v okviru deželnoknežje posesti, mestni gospod nad deželnoknežjimi mesti in tudi patron ali odvetnik več cerkvenih institucij. Zemljiški gospod je lahko bil tudi vitez ali deželan, kar je predstavljalo svetno zemljiško gospostvo, medtem ko so cerkvene institucije z lastno zemljo in podložniki predstavljale cerkveno zemljiško gospostvo.26 3.1.1 Upravne in gospodarske spremembe zemljiškega gospostva v 17. stoletju Struktura zemljiškega gospostva se je začela proti koncu srednjega veka bistveno spreminjati. Zemljiško gospostvo, nekdaj trdno povezana gospodarska celota, je pod vplivom uveljavljanja denarnega gospodarstva prešlo v krizo. Podložnik je bil zaradi vse večjih denarnih dajatev prisiljen v trgovanje z agrarnimi presežki, to pa mu je po drugi strani prinašalo vedno več svobode pri odločanju. Svoje presežke je lahko prodajal na sejmih, ki so bili točno določeni s strani mestne ali deželne oblasti. Fevdalčev cilj pa je bil monopolizirati te agrarne presežke kmeta in jih z njegovo pomočjo spraviti na trg. Na trgu je prišlo do porasta cen in razvrednotenja denarja, kar je še poglabljalo fevdalčevo nezadovoljstvo.27 25 Marija Hernja Masten, Inventarji 5, Zvezek 5, Urbarji gospoščine Hrastovec 1555–1848, knjiga I, Ptuj 1993, str. 20 (dalje: Hernja Masten, Urbarji Gospoščine Hrastovec …). 26 Borut Holcman, Mojca Horvat, Gospoščina Negova. Izbor gradiva iz fonda za obdobje med leti 1543– 1941, Maribor 2007, str. 12 (dalje: Holcman). 27 Ferdo Gestrin, Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem, Ljubljana 1991, str. 221–243 (dalje: Gestrin). 13 Zemljiška gospostva so se poizkušala iz te krize reševati na več različnih načinov. Ena izmed rešitev se je pokazala pri širjenju dominikalne zemlje ter povečanju tlake. To je bilo mogoče zaradi vse večje ekspanzije trgovine z žitom. Podložniška tlaka pa ni obsegala samo dela na dominikalni zemlji, saj so fevdalci tedaj uporabljali vedno večji del tlake za opravljanje tovorniških poti. Tako so za svoje trgovske posle s podložniškimi presežki uporabili kmeta in ga tako vključevali v lastne trgovske posle. Druga rešitev krize zemljiškega gospostva se je pokazala pri delnem vračanju od denarnih dajatev k naturalnim. S tem so hoteli ustaviti padanje vrednosti denarja. Vendar to vrsto rešitve v tedanjih slovenskih deželah skorajda niso uporabljali. Raje so se posluževali dviga že obstoječih naturalnih dajatev in ob tem tudi večje desetine. Pobirali so povišano primščino in umrščino ob spremembi oz. smrti podložnika na hubni posesti. Povišali so tudi dajatev za odselnino, ki je ponekod znašala celo do dve tretjini premoženja. Iz začasnih podložniških kmetij so po kupnem pravu izsiljevali dedne kmetije, kar je za fevdalca imelo predvsem finančni pomen.28 Zemljiška gospostva so na takšen ali drugačen način iskala rešitve za ugodnejše življenje, za kar pa jim te finančne rešitve velikokrat niso zadostovale. Zato so bili fevdalci prisiljeni vključiti se v trgovanje s presežki zemljiškega gospostva in k poseganju v različne kreditne posle. Vse to je vodilo v trend, ki mu lahko rečemo komercializacija zemljiškega gospostva. Kljub nekaterim vzponom in padcem domače in svetovne trgovine se je ta trend vse močneje poglabljal v 17. stol. Že v poznem srednjem veku pride do procesa drobitve kmetij, ki se je nadaljeval skozi vse 16. stol., vendar nikakor ne v tolikšnem obsegu, kakor bi ga nakazovalo naraščanje prebivalstva in s tem pomanjkanje za večjo kolonizacijo ugodne zemlje. Prišlo je do polnjenja prej opustelih kmetij. Toda vse večje denarno gospodarstvo na podeželju je omogočilo preživetje tudi presežnemu prebivalstvu. Prav zaradi tega so se na posameznih zemljiških gospostvih ohranjale cele kmetije, ki niso sledile procesu drobitve. Vendar je bilo to mogoče le pri tistih zemljiških gospoščinah, katere so imele svoje posesti ob prometnih in trgovsko zelo pestrih področjih. Izjemo so predstavljala zemljiška gospostva na področjih Primorske, vzhodnega dela slovenske Štajerske ter Prekmurja, kjer so se cele kmetije množično delile na polovične in četrtinske kmetije, zato glede drobitve ne moremo povleči paralel za celotno ozemlje takratnih dežel, ki danes tvorijo slovensko ozemlje.29 Gestrin, str. 39. Prav tam, str. 223–241; str. 72–73. 14 3.1.2 Kužne bolezni kot vzrok za spremembe demografskega stanja Domnevamo lahko, da so za množično spremembo prebivalstvene strukture v obravnavanih vaseh spodnjega Ptujskega polja v prvi polovici 17. stol. eden izmed najverjetnejših vzrokov prav kužne bolezni in njihova epidemija, ki je v različnih časovnih obdobjih povzročila zdesetkanje prebivalstva ne samo na omenjenem področju, ampak po celotni Evropi. Ptujski zgodovinar Simon Povoden je opredelil bolezen kuge kot pojav različnih bolezni, kamor sodijo tudi koze in tifus. Navaja tudi, da se je ta vrsta bolezni širila s slabim zrakom, ki se je med letoma 872 in 873 dvigal z obrežij reke Drave. Smrad se je širil po mestu zaradi poginulih orientalskih kobilic, ki so v tem obdobju uničevale polja in travnike.30 Pojavi orientalskih kobilic se kasneje beležijo skozi celotno obdobje poznega srednjega in novega veka. Ponatis knjige o zgodovini trga Središču pri Ormožu nam v kronološkem zaporedju prikazuje opustošenja zaradi pojava orientalskih kobilic, ki so posredno bile znanilci epidemije kužnih boleni. Za leto 1672 je bilo zapisano: »… kobilice so okoli Ptuja napravile takšen smrad, da je nastala kuga …«.31 K širitvi epidemije kužnih bolezni so svoj delež prispevale tudi slabe sanitarne in higienske razmere v novoveških mestih in trgih. Med temi Ptuj ni bil izjema. V mestu je bilo le malo hiš, ki niso imele na dvorišču svinjakov, hleva za konje in krave ter kokošnjaka. Gnojnica je zaradi slabih odtočnih cevi iz gline velikokrat tekla kar po ulici. Mestne ulice so bile netlakovane in blatne. Večjo pozornost čistoči je mestna uprava namenila le ob obisku kakšne pomembne osebnosti. Takrat so ulice očistili, tlakovali ali posipali z mivko. Šele po letu 1751, ko je na Ptuju bil ustanovljen vojaški invalidski dom, katerega uprava je počasi prevzela tudi upravljanje mesta, sta higiena in čistoča dobili večji pomen. Porušeno je bilo mestno obzidje, zasut je bil mestni jarek, zgrajena je bila nova kanalizacija, na dvoriščih pa so se uredile velike smetiščne jame.32 Nedvomno lahko trdimo, da je bil prostor med Celjem, Mariborom in Ptujem v 17. stol. zaznamovan s kužnimi obdobji, na katera nas spominjajo številna kužna znamenja. Večje epidemije kužnih bolezni so bile prisotne v obdobju med leti 1645 in 1682, na kar nas opozarjajo številni še ohranjeni popisi prebivalstva, mestni zapisniki in samostanske kronike. Po navedbah Mastenove se je epidemija kužnih bolezni v omenjenem obdobju zajezila globoko v okoliške vasi in tudi v nekoliko odročnejše bregove višje ležečih 30 ZAP, R-40, Simon Povoden, Meščanska čitanka, povzetek zapisa o kugi, 1821, str. 284–289. 31 Kovačič, str. 576. 32 Marija Hernja Masten, O ptujskem zdravstvu do nastanka javne bolnišnice. Zbornik Splošne bolnišnice na Ptuju, Ptuj 2004, str. 3 (dalje: Hernja Masten, O ptujskem zdravstvu …). 15 Haloz.33 Hozjan v svojem članku o razvoju mesta Maribor med 16. in 18. stol. navaja hujšo epidemijo kuge v letih 1680–1682. Omenjeno obdobje epidemije je označil kot eno večjih prelomnic razvoja mesta, čeprav so informacije o kugi prisotne v virih že od 1. polovice 16. stol. Obravnavano 17. stol. je označil kot obdobje, ki je po obsegu epidemičnih napadov prednjačilo pred vplivom kuge na razvoj mesta v 16. stol. »Po številu umrlih je kuga v času 1680–1682 postala najhujša zgodnjenovoveška lokalnopopulacijska katastrofa.« 34 Omenjeno kužno obdobje med leti 1680 in 1682 je imelo velike posledice tudi na Ptuju, kjer so v poletnih mesecih leta 1680 zaprli most čez Dravo in zapečatili veliko meščanskih hiš. Mestne oblasti so strogo prepovedale prevoz hrane v mesto. V omenjenem obdobju dveh let so mesto zapustile skoraj vse plemiške družine. Zaradi širitve epidemije na hrvaškem ozemlju je 18. avgusta 1681 deželni glavar Štajerske Jurij Kristijan grof Sauer, izdal ukaz za zaprtje meje s Hrvaško in prepoved za ves poštni in drugi promet, ki je potekal po deželni cesti iz Krapine čez Macelj proti Podlehniku, Ptuju in Mariboru.35 Epidemija kuge v začetku osemdesetih let 17. stol. je imela daljnosežne posledice in se ni končala v letu 1682. Dokaz sta dva dopisa, danes hranjena v ptujskem arhivu, s katerima se je mestna uprava Ormoža obrnila na komisarja Wolfa Gašperja Khalhammerja pl. Raunacha. Ta naj bi kot odgovorna oseba končno že ukinil zaporo na meji, ki je bila uvedena zaradi kuge. V dopisih sta omenjeni tudi mesti Ptuj in Gornja Radgona, kjer pa so bile zapore takrat že odstranjene.36 Poleg mnogih kužnih znamenj v okolici Ptuja stoji pri Sv. Roku na Bregu cerkev, ki so jo zgradili obupani meščani po preteku kužne epidemije v letu 1645 ter sredi mesta nekoč znano gostišče Beli Križ, katerega ostanki še danes spominjajo na moreče obdobje kuge med leti 1680 in 1682.37 3.2 Zemljiške gospoščine v okolici Ptuja v prvi polovici 17. stoletja Nekdanje ozemeljsko zaokrožene in strnjene posesti posameznih zemljiških gospostev so bile načete že v obdobju, ko je bilo nižje plemstvo še osebno nesvobodno. V obdobju poznega srednjega veka in v začetku novega so se začele vse bolj drobiti na račun prodaj, 33 Hernja Masten, O ptujskem zdravstvu … , str. 4. 34 Andrej Hozjan, Mariborsko mesto med 16. in 18. stoletjem, SHS, Maribor skozi čas III., letnik 6 , št. 2–3, Maribor 2006, str. 311–312 (dalje: Hozjan, Mariborsko mesto …). 35 Hernja Masten, O ptujskem zdravstvu …, str. 4. 36 Marija Hernja Masten, Nekaj drobcev o zdravstvu ormoškega območja do prve polovice 19. stoletja, Ormož skozi stoletja V/I, str. 259. 37 Hernja Masten , O ptujskem zdravstvu …, str. 4. 16 zastav in darovnic. Tako v celotnem obdobju 16. in 17. stol., pa vse do zemljiške odveze, nikakor ne moremo govoriti o zemljiških gospostvih z zaokroženo in strnjeno posestjo. Izrazit primer drobljenja zemljiške posesti predstavljajo gospodje Ptujski, ki so sprva zaokroženo zemljiško posest v obdobju srednjega veka začeli drobiti v korist nižjega plemstva, samostanov in cerkva. Tako nastalo razdrobljeno posestno strukturo zemljiških gospostev označujemo kot raztreseni podložniški sistem. Glavna značilnost takšnega sistema se odraža v dejstvu, da so posamezna zemljiška gospostva imela svoje podložnike v različnih krajih in da so kmetje iz določene vasi lahko pripadali različnim gospostvom.38 O razdrobljenosti posesti nam pričajo še v 19. stol. znani dvorci v okolici Ptuja, na Dravskem in Ptujskem polju. Med njimi naj omenimo Spuhljanski dvor Pichl, ki je nastal iz strelskega dvorca, Rogozniški dvor ali Purgstall, Gayerjev dvor ali Gayerhof ali Gayerbrunn, ki je bil severozahodno od Ptuja, Anin dvor ali Vetterjev ali Poppendorfski, Kaherlov dvor, Uskoški dvorec, Aichov dvor, Breunerjev dvor v Podvincih, Placerski dvor ali Placerhoff.39 Na delitev pa kažejo tudi ohranjeni urbarji okoliških manjših posesti, ki jih najdemo v arhivu. R-10 Urbar mestne župnije Ptuj 1744 R-11 Urbar minoritskega konventa na Ptuju 1758 R-12 Gorninski urbar minoritskega konventa na Ptuju 1755 R-13 Urbar minoritskega samostana na Ptuju s.d. ok. 1740 R-14 Urbar zemljiške posesti dvorca Moškanjci 1659 R-15 Urbar zemljiške posesti dvorca Sv. Marko pod Ptujem 1666 R-16 Urbar posesti Turnišče 1676 R-17 Urbar posestva Trnovec 1682 R-18 Urbar posesti dohodkov Wolfa Herbersteina 1616 R-19 Urbar gospostva Dornava 1666 R-21 Gorninski register meščanskega špitala v Ptuju 1708 R-23 Urbar gospostva Ptuj 1597 R-24 Urbar zemljiške posesti na spodnjem Ptujskem polju ok. 1660 R- 25 Urbar zemljiške posesti na spodnjem Ptujskem polju ok. 166640 38 ZAP, Zgodovinski zapisi. 39 Jože Curk, Fevdalna arhitektura na ozemlju ptujske občine, Ptujski zbornik IV, Maribor 1975, str. 180 – 183. 40 ZAP 70, Seznam rokopisne zbirke, urbarji. 17 V obravnavanem obdobju prve polovice 17. stol. gornjeptujsko gospostvo nikakor ni bilo edino zemljiško gospostvo, ki je imelo podložne kmetije in gorice v okolici Ptuja. Obstajala je množica drugih večjih ter manjših gospostev, ki so imela bodisi svetni bodisi cerkveni značaj. Zraven večjih gospostev, katerih podatke je mogoče zaslediti v različni zgodovinski literaturi, so obstajala tudi manjša teritorialna zemljiška gospostva, ki v tem poglavju niso obravnavana. Za natančno proučevanje posestne strukture posamezne vasi ali področja je potrebna zelo kompleksna zgodovinska raziskava, podprta s proučevanjem mnogih virov, katerih nikakor ni mogoče zaslediti samo na enem mestu. Avtor se je odločil za grobo obravnavo le nekaterih večjih zemljiških gospostev, ki so v obravnavanem obdobju ali mejila na ptujsko gospoščino ali imela v lasti kmetije in vinograde na področju spodnjega Ptujskega polja. Gospoščina Hrastovec Gospoščina Hrastovec s pripadajočim gradom Hrastovec (Gutenhaag), ki je bil obenem tudi sedež zemljiškega gospostva, je bila v lasti družine Hrastovških vse do leta 1379, ko je umrl zadnji potomec. Njegova hči se je poročila s Henrikom Herbersteinom in v zakon prinesla posest in grad Hrastovec. Tako se začne hrastovška epizoda Herbersteinov, ki so imeli Hrastovec v lasti celih 400 let, z manjšimi presledki v prvi četrtini 19. stol. V 15. stol. so postali lastniki gradu gospodje Holleneški. Pod Andrejem Holeneškim se je nekje na polovici 15. stol. grad razvil v pomemben sedež gospoščine, s pravico krvnega sodstva. Ker Hrastovec ni bil Holeneška dedna posest, je po dednem sporu med Herbersteini in Holleneškimi cesar Friderik II. leta 1482 grad s posestjo vred podaril Lenartu Herbersteinu. Zraven omenjene posesti, ki se je z večine razprostirala v pesniški dolini, je gospoščina Hrastovec imela kar nekaj posesti v obravnavanem področju Ptujskega polja in Slovenskih goric. V registru desetine za proso, ki ga je letno pobirala gospoščina Hrastovec v letih 1583–1587, lahko razberemo naslednje vasi: Hierschendorff (Jiršovci), Wintterdorff (Vintarovci), Sabouez Dorff (Zabovci), Schüzendorff (Strelci), Sagorezdorff (Zagorci) in Brattisläuze (Bratislavci).41 Gospoščina Gornji Ptuj je po urbarju iz leta 1597 ter urbarju iz časa okrog 1677 v omenjenih vaseh pobirala dajatve od hubnih posesti in goric. Nekoliko mlajši hrastovški Hernja Masten, Urbarji gospoščine Hrastovec …, str. 10 in 169 –170. 18 register vinske desetine in gornine iz časa okrog leta 1610 nam priča, da je na ptujskem griču (Pettauerperg) ta gospoščina pobirala desetino v moštu (Mosst Zechent).42 Obravnavani urbar gornjeptujske gospoščine iz časa okrog 1677 navaja, da je v gorninskem uradu Kicarski Vrh hrastovška gospoščina na Šoberšaku pobirala gornino od vinogradov. Takratni koristniki omenjenih vinogradov niso omenjeni.43 Gospoščina Negova Gospoščino Negova lahko štejemo k najpomembnejšim gospoščinam na območju med rekama Pesnico in Muro. Ime je dobila po kraju Negova. Od leta 1542 naprej je bila negovska gospoščina v lasti družine Trautmannsdorf, ki je imela obsežne posesti na Češkem in današnjem avstrijskem Štajerskem.44 Družina Trautmannsdorfov ni živela na negovskem gradu, temveč na sedežih svojih drugih posesti. Upravne posle gospoščine je opravljal vsakokratni oskrbnik. Od začetka 17. stol. pa vse do tridesetih let 17. stol. so za gospoščinske posle skrbeli trije negovski oskrbniki. V začetku 17. stol. je bil lastnik negovske gospoščine Sigmund Friderik, gospod Gleichenberga iz Burgaua, svetnik in komornik cesarja Ferdinanda, graški glavar ter častnik v Vojni krajini.45 Negovska gospoščina si je zraven gradu in dominikalnega imenja lastila tudi imenje Freudenau v Črncih blizu Apač, pristavo ob graščinskem ribniku pri Negovi ter pristavo pri Iljaševcih.46 Poleg prihodkov od posameznih kmetij in vinogradov je gospoščina pobirala od lastnih podložnikov, pa tudi podložnikov nekaterih drugih gospoščin, še desetino. Na področju spodnjega Ptujskega polja je negovska gospoščina na začetku 17. stol. pobirala veliko in malo desetino v vaseh Jiršovci, Vintarovci, Janežovci, Spuhlja, Zabovci, Strelci, Cunkovci in Sobetinci. V 17. stol. si je gospoščina Negova pridobila tudi nekatere posesti med Dravo in Pesnico, katerih pa ni bilo prav veliko. Na območju med rekama Pesnico in Ščavnico je negovska gospoščina imela glavnino svojih gorskopravnih zemljišč. Omenimo samo Kamenščak in Moravski vrh, kjer je tudi gospoščina Gornji Ptuj pobirala gornino od svojih gorskopravnih zemljišč.47 Hernja Masten, Urbarji gospoščine Hrastovec …, str. 183. ZAP 70, R-1, fol. 157v, novina v lasti Wolfa Lovrenca Lampertiča je mejila na hrastovške vinograde. Holcman, str. 24. Jože Mlinarič, Gospoščina Negova na začetku 17. stoletja, Ptujski zbornik IV., Ptuj 1975, str. 201. Prav tam. ZAP 70, R-1, fol. 5, kazalo urbarja; gorninski del urbarja, Kamenschak oder Stainberg. 19 Gospoščina Vurberk Grad Vurberk z gospoščino je sodil med pomembnejša poznosrednjeveška gospostva na Štajerskem, kar mu je omogočala njegova strateška lega na levi strani reke Drave in povezave med Ptujem, Mariborom ter Pesniško dolino. Gospoščina Vurberk je bila v lasti ptujskih gospodov od leta 1246 pa vse do leta 1443, ko postane po cesarjevi darovnici nov lastnik družina Stubenberg. Zamenjan je bil tudi gospoščinski grb, ki je z nastopom Stubenbergov dobil nov simbol kače in sidra. Grad Vurberk postane takrat tudi sedež samostojne zemljiške gospoščine. Stubenbergi so ostali lastniki gospoščine celih 200 let.48 Zaradi luteranstva je družina Stubenberg leta 1616 grad in gospoščino prodala in se preselila na Nemško. Grad z gospoščino je kupil Filibert Schranz in ga že čez dve leti prodal Žigi Herbersteinu. Že leta 1627 postane nov lastnik gospoščine družina Wechsler, a zopet le za kratek čas, saj je leta 1632 gospoščina prešla ponovno v last družine Herberstein iz veje Hrastovško-Vurberških, ki ostanejo lastniki skozi celotno preostalo obdobje 17. stol.49 Nekatere posesti in pravice, ki jih je imela gospoščina Vurberk na območju spodnjega Ptujskega polja in dela Slovenskih goric ob koncu 16. stol. in v prvi polovici 17. stol., so navedene v obeh urbarjih ptujske gospoščine, tako starejšem iz leta 1597, kot tudi v mlajšem iz časa okrog 1677. Urbar iz leta 1597 navaja resolucijo, ki se nanaša na rešitev spora glede spornih področij med gospoščino Vurberk in gospoščino Gornji Ptuj. Resolucija je bila podana s strani deželne komisije že leta 1575 v Gradcu in je bila v omenjeni urbar le prepisana. Zaobjemala je sporne zadeve glede mej, zemljišč, sodišča, ribolova v Novi vasi in Stojncih, lova ter vinske desetine od hubnih vinogradov. Takratnemu lastniku gospoščine Vurberk, Boltežarju Stubenbergu, je bilo po resoluciji dovoljeno loviti ribe z ostmi in mrežami v Novi vasi in Stojncih, čeprav sta obe vasi sodili k deželskemu sodišču ptujske gospoščine, prepovedan pa mu je bil lov znotraj meja ptujskega deželskega sodišča. Domnevamo lahko, da je gospoščina Vurberk prav v okolici Nove vasi in Stojncev imela svoje podložnike, ki so lovili ribe v reki Dravi. Natančno določena je bila tudi meja obeh deželskih sodišč, ki je potekala med Vičavo, Orešjem in Krčevino. Med Ptujem in Vurberkom je imela gornino tudi ptujska gospoščina. Stubenberg je svojim podložnikom 48 ZAP, Zgodovinski zapisi. 49 Polona Vidmar, Grad Vurberk, Lastniki, stavbe in oprema, V ogledalu časa. Zbornik občine Duplek, Maribor 2006, str. 68–69. 20 prepovedoval dajati ptujski gospoščini desetino od njihovega činžnega mošta. Po omenjeni resoluciji so bili Stubenbergovi podložniki primorani dajati desetino od mošta, za ostalo pridelano vino pa jim ni potrebno dajati dajatev.50 Urbar ptujske gospoščine iz časa okrog 1677 navaja, da je gospoščina Vurberk imela svoja gorskopravna zemljišča na Pacinjskem Vrhu. Gorice na Pacinjskem Vrhu, od katerih je hasnovala cerkev Sv. Ožbalta na Ptuju, so mejile na gorskopravna zemljišča gospoščine Vurberk. 51 Gospoščina Borl Gospoščina Borl je glede posesti dosegala svoj zenit v obdobju, ko so bili njeni lastniki baroni Zekel. Kmalu po smrti Luke leta 1574 se je družinska posest, ki so jo Zekli pridobili v last, v dedni fevd ali v zajem, začela močno krčiti. Pred tem so bili Zekli lastniki: - mesta, gradu in gospostva Ormož, - gradu in gospostva Borl s pridruženo graščino Zavrč in tamkajšnjima dvema deželskima sodiščema ter mitnino, - trga, dvora in posesti Središče, - gospostva Turnišče, - mnogo posesti na Dravskem in Ptujskem polju, vključno s posestmi v samem mestu Ptuj.52 Leta 1578 se je po posredovanju notranjeavstrijske vlade zaradi nasledstvenega spora posest razdelila med brata Jakoba in Mihaela Zekel, ki sta bila glavna krivca za tako hitro razpadajočo posest nekdaj obširne družinske posesti. Večino gospostva Borl s pridruženo graščino Zavrč je obdržal Jakob, posest v Gajevcih in Miklavžu pa je dobil Mihael. Leta 1597 je po sodni cenitvi gospostvo Borl obsegalo podirajoč se grad Borl, pravico ribolova v Dravi in njenih pritokih, pravico do lova, dva zapuščena ribnika, odvetništvo v uradu Bela, deželsko sodišče, mitnico pod gradom, dva vinograda, gozdove, brod, mline na vodi, podložnike v uradu Bela in gornino.53 Zadnji moški član družine Zekel, ki se je ponašal z naslovom gospod Borla in Ormoža, čeprav že močno skrčene posesti, je bil Franc Žiga Zekel. Zaradi dolgov je moral v dvajsetih letih 17. stol. prepustiti završki urad bogatemu 50 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 31, 32. 51 ZAP 70, R-1, fol. 149, mit der lingen an das Wurmbergishe pergrecht; z leve strani so gorice v lasti cerkve Sv. Ožbalta mejile na vurberško posest. 52 Hozjan, Vojak na krajini …, str. 240. 53 Zadravec, str. 78. 21 ptujskemu trgovcu Matiji Quallandru. S smrtjo Franca Žige Zekla je umrl zadnji moški potomec Zeklov. Gospostvo Borl je po mnogih dednih zapletih po Žigovi smrti pripadlo družini Thurn - Valsassina. V tem času je bilo gospostvo Borl le še bleda senca svoje nekdanje podobe. Leta 1639 postane nov lastnik gospoščine Karel, baron iz družine Sauer, ki je začela svoj vzpon po letu 1628, ko je iz Štajerske moralo oditi protestantsko plemstvo, ki ni hotelo prestopiti v katoliško vero. Urbar gospoščine Gornji Ptuj iz leta 1597 navaja pogodbo med deželnim knezom in ormoškimi Zekli, ki jo je sestavila posebna deželna komisija in je postala pravnomočna leta 1589. Povod za sestavo te pogodbe so bile sporne zadeve glede zemljišč, ribolovne pravice, sodišča in gornine. Podobno kot s sosednjim gospostvom Vurberk je moral deželni knez rešiti sporne zadeve s sosednjo gospoščino Borl.54 Prepis omenjene pogodbe lahko najdemo tudi v urbarju iz časa okrog leta 1677.55 Iz tega lahko trdimo, da so določila pogodbe iz leta 1589 veljala tudi skozi celotno obdobje prve polovice 17. stol. Pogodbena določila so zajemala skupno ribolovno pravico na reki Dravi za obe gospoščini, natančno razmejitev med gospoščinama in določila glede spornih zemljišč v Zalmancih, Novi vasi, Rogoznici, Mostjeh.56 Rodbina Sauer je v drugi polovici 17. stol. začela s širitvijo svoje borlske posesti, ki so jo kupili za smešnih 95 funtov. Tudi grad je bil deležen korenite prenove. Posest gospostva je najprej povečeval Ivan Karel s pridobitvijo dominikalnih vinogradov ter z izgradnjo mlina na Dravi s tremi kolesi. Njegov sin je nadaljeval z nakupom 32 polovičnih kmetij in osebenjkov, 2/3 moštne desetine v uradu Leskovec in gozda, imenovanega Jurišek. Nadalje je kupil tudi vinski davek od grofa Žige Dietrichsteina in urad Stojnci z deželskim sodiščem in s pravico do lova in ribolova.57 Samostana dominikancev in minoritov Vinorodna področja Haloz so bila v 13. in 14. stol. v lasti že mogočnih gospodov Ptujskih, katerih posest se je razprostirala po širši okolici Ptuja, vse do Ormoža in Središča. Ptujski veljajo tudi za ustanovitelje obeh samostanov v prvi polovici 13. stol., najprej dominikanskega, kasneje pa tudi minoritskega. Matilda Ptujska je leta 1230 podelila 54 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 32. 55 ZAP 70, R 23, fol. 223; Pogodba med Zekli in deželnim knezom glede spornih zadev med gospoščinama Gornji Ptuj in Borl. 56 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 33-34. 57 Zadravec, str. 81. 22 stavbišče dominikancem in jim tudi zagotovila stalne dohodke za življenje in redovno delovanje. V sklopu samostana so gospodje Ptujski pokopavali člane svoje rodbine ter hranili svoj arhiv. Na podlagi njihovih prizadevanj je bil pozneje samostan s cerkvijo vključen v mestno jedro in obdan z obzidjem.58 Red manjših bratov sv. Frančiška, navadno imenovan minoritski red, se je po zaslugi gospodov Ptujskih naselil v Ptuju sredi 13. stol. Red se je sprva vzdrževal z miloščino, pozneje pa vedno bolj z volili iz oporok, ki so redu prinašala redne denarne dohodke in od njega zahtevale redno opravljanje najrazličnejših pobožnosti. Po skoraj 150-letnem vzdrževanju obeh samostanov je bil zadnji, dokaj bolehen predstavnik Ptujskih precej zaskrbljen za njihovo usodo. Leta 1399 je, v primeru, da umre zadnji moški predstavnik te rodbine, Bernard Ptujski obema samostanoma z darovnico podelil v skupno in večno last vse haloške posesti gospodov Ptujskih. Bojazen oslabelega Bernarda se je uresničila leta 1438, ko je umrl njegov sin Friderik. Sredi 15. stol. postane minoritski konvent lastnik obsežnih posesti v Halozah, enako kot starejši, dominikanski samostan. Oba samostana sta tako postala premožna in vplivna fevdalna zemljiška gospoda z vsemi pozitivnimi in negativnimi značilnostmi fevdalnega družbenega in gospodarskega reda 16. in 17. stol. Obsežna darovna listina Bernarda Ptujskega je narekovala tudi nekatere svoboščine za podložnike, zaradi katerih je prihajalo do večjih nasprotovanj med podložnikom in zemljiškim gospodom. Samostana sta imela tudi skupno deželsko sodišče v Halozah.59 Za razliko od 17. stol., ko sta samostana pridobivala posest v veliki meri tudi na podlagi darovnic, lahko za 16. stol. trdimo, da sta širila posest predvsem z nakupi. Nakup je bil posredno možen tudi preko denarja, ki so ga darovale posamezne družine za dobrobit duše rajnih. Zraven darovane haloške posesti, sestavljene iz urada Zgornja Jesenica ter urada Podlehnik60, so tako minoriti kot dominikanci kupovali predvsem vinogradniško posest in stavbe, ne pa toliko podložniške zemlje. Minoritski konvent je leta 1616 kupil od bogatega ptujskega meščana Opečni dvor z opekarno in glineno jamo ter zraven pripadajočimi zemljišči. Nadalje so v 17. stol. kupili dvor Črešnjevec, ki je bil z dajatvami podložen gospoščini v Markovcih, kasneje pa je postal svobodni dvor. Samostan je posest kupil od ptujskega mestnega magistrata. Mlinarič Anton Klasinc, Haloze v boju za staro pravdo, Ptujski zbornik 4, Ptuj 1975, str. 25 (dalje: Klasinc). Mlinarič, Zgodovina samostana od ustanovitve …, str. 60-62 in 69. Mlinarič, Zgodovina samostana od ustanovitve …, str. 80; Klasinc, str. 31-37. 23 navaja posestno stanje minoritskega samostana iz leta 1695. Zraven obeh haloških gorninskih uradov so imeli veliko vinogradov na Mestnem vrhu, velik travnik pri Ožbaltovi cerkvi, svobodno hišo z vrtom nasproti minoritskega samostana, posest v Kaniži pri Ptuju, svobodni vrt pri kapucinih ter mlin in kovačijo ob Dravinji pri Majšperku.61 Mlinarič, Zgodovina samostana od ustanovitve …, str. 97. 24 4. URBAR GOSPOŠČINE GORNJI PTUJ IZ ČASA OKROG 1677 Za temeljno podlago proučevanja gospodarskega in tudi socialnega stanja druge polovice 17. stol. v izbranih vaseh spodnjega Ptujskega polja je avtor izbral Urbar gospoščine Gornji Ptuj iz časa okrog 1677. Za urbar, kateremu natančne datacije izvora ne moremo pripisati, lahko rečemo, da je po svoji zgradbi in vsebini identičen urbarju iz leta 1597. Oba rokopisa skupaj nam lahko podata odlično primerjavo, preko katere so razvidne spremembe pri gospodarskem in monetarnem ter socialnem stanju zemljiške gospoščine v razponu skoraj treh četrtin stoletja. Urbarji so nastali kot rezultat prizadevanj zemljiškega gospoda, da bi imel vpogled v dajatve in njihov pregled ter predstavljajo zraven deželne deske, imenjskih cenitev, raznih mestnih in cerkvenih knjig predhodnika zemljiške knjige. Tako kot je zemljiški gospod imel vpogled nad prihodki, se je tudi sam hasnovalec njegove zemlje oz. kmet zavedal svojih dolžnosti, ki so bile jasno zapisane prav v urbarju. Urbarji so nastajali že v 13. stol. in spreminjali svojo podobo vse do konca fevdalne dobe. Urbarje so sestavljali tako, da so najprej navedli redne dohodke, ki so bili vezani neposredno na središče enote. Nato so bili zapisi razvrščeni po manjših upravnih in krajevnih skupinah. Na začetku ali koncu vsake skupine (vasi, urada) so navedli morebitne skupne dajatve in dohodke od mlina, mitnice ipd.62 V začetku 16. stol. so začele nastajati razne vrste urbarjev. Temeljni urbar oz. matični urbar (Stockurbar) je dalj časa služil za odmero in kontrolo dohodkov. Temu so sledili reformirani urbarji, ki so nastali zlasti na deželnoknežjih posestih in so kontrolirali, popravljali, dopolnjevali in usklajevali podatke z dejanskim stanjem. Za tekoče poslovanje, posebej za pregled dejansko oddanih dajatev, je bil priročni urbar (Handurbar). Priročni urbar je bil prepis temeljnega urbarja in je bil nastavljen za krajše časovno obdobje.63 4.1 Zunanja predstavitev urbarja Urbar gospoščine Gornji Ptuj iz časa okrog 1677 hrani Zgodovinski arhiv na Ptuju v rokopisni zbirki pod signaturo ZAP 70, R-1. Kratek regest k temu urbarju je prispeval Anton Klasinc že leta 1975, in sicer v sklopu tektonske ureditve rokopisne zbirke. Rokopisno gradivo oziroma Urbar gospoščine Gornji Ptuj iz časa okrog 1677 ni dokončno 62 Šamperl Purg, str. 333. 63 Hernja Masten, Urbarji gospoščine Hrastovec …, str. 17. 25 urejen, kajti transkripcija in prevod nista dokončana v popolnosti. Kristina Šamperl Purg je leta 1985 v Ptujskem zborniku predstavila poglavje z naslovom Ptujski grad danes in gospoščina Ptuj v 17. stol., kjer je le na kratko poskušala predstaviti gospodarsko in ekonomsko stanje 17. stol. Kot primarni vir je uporabila obravnavani urbar iz časa okrog leta 1677, za katerega je navedla tudi nekatere značilne karakteristike.64 Za določitev datacije urbarja se lahko naslonimo na letnice, ki se pojavijo v tekstu, in sicer gre za letnice 1660, 1666, 1672, 1677. Urbar je zelo velikega formata: 30,5x 43 cm, s trdimi in v usnje vezanimi platnicami, na katerih so vtisnjeni okraski. Rokopis je v smislu berljivosti oziroma razpoznavanja teksta dobro ohranjen, vendar bi zaradi razpadanja posameznih listov in platnic bila potrebna restavracija. Njegova zunanjost spominja na čas, ko so bili lastniki gospoščine Gornji Ptuj zagrebški jezuiti (1642-1656), saj je na sredini usnjene platnice vtisnjen znak IHS. Med leti 1656 in 1677 je lastništvo nad gospoščino in pripadajočim gradom pripadalo škotski rodbini Leslie, ki pa v urbarju nikjer ni omenjena. Urbar izhaja iz gradiva gospoščine Ptujski grad, ki je pred drugo svetovno vojno bil last grofovske družine Herberstein. Zato je na prvi strani urbarja možno opaziti vijoličasti žig z napisom Joseph Graf Herberstein. Kasneje je po vojni prišel urbar pod rokopisno zbirko, tako kot vse ostalo starejše gradivo. Foliacija v originalu ni natančno urejena. Urbar obsega 233 folijev, kateri se v celoti ne ujemajo s kazalom navedenim na začetku urbarja. Nekaj folijev manjka, ali pa so bili iztrgani. Anton Klasinc je prvi del urbarja (fol. 1-99), kjer ni bilo originalnega oštevilčenja, dopolnil z oštevilčenjem folijev, zato ne pripada originalu. Nekaterih krajev, ki so zapisani v kazalu urbarja, v samem urbarju ni mogoče zaslediti. Pri preverjanju originalnega kazala urbarja se je pokazalo, da originalno oštevilčenje velikokrat ni točno. Staro originalno oštevilčenje (fol. 108-233) je moč najti v drugem, gorninskem delu urbarja, kjer so navedeni predvsem vinogradi, od katerih je gospoščina pobirala dajatve. Urbar gospoščine Gornji Ptuj je pisan v nemškem jeziku. Skoraj zagotovo lahko trdimo, da je bil zapisan izpod rok več piscev. Razlika v slogu pisave med urbarialnim delom ter ostalim tekstovnim delom je jasno razvidna. Berljivost ter razpoznavnost teksta je dobra, čeprav je prisotnih veliko nepazljivosti pisca izvirnika.65 Za obravnavani urbar lahko rečemo, da je na prvi pogled zelo monoliten vir za proučevanje. Suhoparni podatki, ki vsebujejo večinoma imena in priimke hasnovalcev 64 Šamperl Purg, str. 331. 65ZAP 70, R1, Regest, sestavila Marija Hernja Masten. 26 gospoščinske zemlje v določeni teritorialni enoti, nam ne razkrivajo širše slike gospodarjenja zemljiškega gospoda in kmeta. Za širše proučevanje so nam v veliko pomoč različni pripisi in dodatki, še predvsem tekstovni del, kjer je mogoče najti veliko normativov in zakonov, ki so urejali gospodarske procese tedanjega časa. Starejši urbar gornjeptujske gospoščine iz leta 1597 ter njemu naslednji, ki je še ohranjen iz časa okrog 1677, sta si po obliki in vsebini precej podobna. Urbar iz leta 1597 na začetku nima indeksa podložnih vasi in vinogradov, kot ga najdemo pri urbarju iz časa okrog 1677. Vsebinsko kazalo za starejši urbar je izdelala Marija Hernja Masten.66 Po vsebinski sestavi sta si skorajda popolnoma identična. V prvem delu obeh urbarjev so narejeni popisi vasi, katere so bile obvezane plačevanja činža in dajatev v naturalijah. Če primerjamo vsebinska kazala, lahko sklepamo, da je urbar iz časa okrog 1677 skoraj dejanski prepis urbarja iz leta 1597. Seveda je treba upoštevati, da je časovna razlika skoraj osemdesetih let prinesla v posameznih vaseh kar nekaj sprememb. Število podložnih kmetij velikokrat ni enako. Tudi priimkov posameznih družin, ki so ob koncu 16. stol. živele v določenem kraju, kasneje ni bilo možno zaslediti. Za te spremembe obstaja več razlag. Prva je ta, da družina Jurgolin v Zgornjem Velovlaku67, ki jo najdemo v urbarju iz leta 1597, torej skoraj osemdeset let kasneje, ni bila več podložna istemu gospodarju. Zavedati se moramo, da nam obravnavani urbar nikakor ne more prikazati dejanskega posestnega stanja v določeni vasi, kajti vas kot celota ni bila podložna le enemu gospodarju. Lahko jih je bilo več. Druga razlaga za izginotje priimka iz določene vasi je verjetno tudi ta, da je družina preprosto izumrla ali se izselila iz nje. Tretjo možno razlago pa lahko najdemo v dejstvu, da je zaradi nenehnih sprememb in transakcij agrarnih posesti med gospoščinami nastajalo tudi veliko opustelih hubnih posesti. Na te pa je bil gospod zaradi zemljiški dohodkov primoran naseliti oz. nasaditi novega hasnovalca. V omenjenem primeru je novi uživalec prej opustele posesti postal prav Martin Jurgolin ali celo njegov sin kot naslednik rodu. Urbar iz časa okrog 1677 navaja na območju Sv. Lovrenca ob Pesnici, ozemlje katerega danes pripada občini Juršinci, v dveh vaseh novo naseljene oz. nasajene (Neusaz) družine (fol. 194; Sagorezer Neusaz, fol. 209; Hrastye Neusaz).68 Nedvomno so močan pečat glede spremembe strukture prebivalstva pustile v 17. stol. tudi pogoste epidemije kužnih bolezni.69 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 109. Prav tam, str. 12; Martin Jurgolin, podložnik gospoščine Gornji Ptuj. Novonaseljene družine v Zagorcih in Hrastju. Hozjan, Mariborsko mesto …, str. 311-312. 27 Urbarju iz leta 1597 je v prvem delu, kjer so navedene hubne posesti, od katerih je gospoščina pobirala činž in naturalne dajatve, pripisana obvezna tlaka oz. obvezno delo (Tagwerch), katero je moral posamezni kmet opravljati v korist zemljiškega gospoda. V drugem delu urbarja, kjer so navedeni vinogradi in pripadajoče dajatve posameznega gornika, obveznega dela ni zaznati. Za same vinograde je veljalo gorsko pravo, ki se je razlikovalo od uredb in zakonov, veljavnih za ravninske predele, kjer so prevladovale hubne posesti. Anton Klasinc je opredelil gorninske dajatve kot dajatve od svobodnih izkoriščanih vinogradov, ki niso spadali k podložniški zemljiški posesti. Za vinograde je veljalo pravo, ki ni poznalo podložništva. Uporabniki le-teh (podložni kmetje, svobodni meščani, plemstvo, duhovščina in verske ustanove) so dajali fevdnemu gospodarju dajatev v vinskem pridelku in tudi v denarju.70 V mlajšem urbarju se tlaka ne omenja, razen v obravnavanih vinogradih Mostješkega Vrha.71 Zemljiško gospostvo Gornji Ptuj je sledilo trendu vse večjega trgovanja zemljiških gospostev in je za to potrebovalo denar.72 Obvezna tlaka se je tako spremenila v denarno dajatev, imenovano robotnina (Robathgelt).73 Zapisane pa so tudi dajatve za celotno vas, pri vsaki vasi na koncu, kjer so zapisani tudi župani vasi, mlinarji in strelski dvorci, ki so za svoje usluge bili deležni posebnega obdavčenja. Omenjene vasi so morale zagotoviti določeno število kolov za gorice, voženj gnoja in lesa (müst fueder, holz fueder)74. V obeh urbarjih je tudi točno določena vinska desetina, za razliko od žitne desetine, ki se v mlajšem urbarju iz časa okrog 1677 ne omenja.75 Za širšo raziskavo in dopolnitev k mlajšemu nam starejši urbar iz leta 1597 predstavlja neprecenljiv vir, ker je vsebinsko bogatejši in vsebuje več razlag, uredb in zakonov glede takratnih meja s sosednjimi gospoščinami, gozdov in ribolovnih pravic.76 Družina Leslie je težila k vzpostavitvi starega zemljiškopravnega reda in prav zaradi tega lahko črpamo veliko dopolnilnih podatkov za obravnavo urbarja iz časa okrog 1677 prav iz urbarja, ki je nastal leta 1597. 70 Klasinc, str. 33. 71 Reluicija tlake se pojavi ločeno zapisana od ostalih denarnih dajatev le pri hubnih posestih v obravnavani vasi Mostje. 72 Gestrin, str. 221–243. 73 Šamperl Purg, str. 334. 74 Dajatve za celotno vas, ki so vsebovale tudi prevoz gnoja in lesa. 75 ZAP 70, R1, fol. 218; Vinska desetina (Weinzechent). 76 ZAP 70, R-23, fol. 197-245v; Landtgericht; v omenjenem poglavju urbarja iz leta 1597 lahko preberemo resolucijo, ki se nanaša na spore s sosednjo gospoščino Vurberk, pogodbo med deželnim knezom in rodbino Zekel, reformacijo urbarja ter navodila upravitelju gospoščine. 28 Slika 4: Urbar gospoščine Gornji Ptuj iz časa okrog 1677 ZAP 70, R- 1. 4.2 Osnovna načela obdelave urbarja Pri preučevanju vira je bilo najprej potrebno določiti osnovna načela obdelave. Glede same tehnike prepisa se je avtor odločil za transkripcijo teksta, ki se od transliteracije loči po tem, da je prepis narejen dobesedno in po vrsticah, medtem ko je pri transliteraciji besedilo posodobljeno in so vanj postavljena ločila. Pomembno je tudi upoštevati, da 29 transkripcija obravnava tudi prečrtani tekst, ki velikokrat vključuje dopolnila, prečrtana mesta in vrivke. Prav zato sta v opombi nujna obrazložitev in opozorilo na takšen tekst.77 V izvirniku so pisarji pisali zelo samosvoje in verjetno nikakor ne v skladu s tedanjimi zapisovalnimi normami, ki pa tedaj seveda niso imele velikega pomena. Nujno je pisanje velikih začetnic pri osebnih imenih, toponimih in hidronimih. Velika začetnica je tudi na začetku povedi. Pri transkripciji teksta je v nekaterih primerih potrebno pisanje črke v za u (vnd) in w za b (Wesiak za Bezjak). Tudi pri denarnih enotah, ki so uporabljene v izvirniku, ostajajo nerazvezane kratice: fl = goldinar (florin, gulden), kr = krajcar (kreuzer), den = denarič (pfening). V okroglem oklepaju so zapisane okrajšave kot npr. d(er). Kadar je uporabljen drugačen tip pisave, ki je velikokrat povezan z latinskimi besedami, je potrebna obrazložitev v opombi.78 Pisar v obravnavanem viru takrat verjetno ni poznal slovenskih imen in priimkov, zato je velikokrat pisal priimek določene osebe na več različnih načinov, kar nas lahko zavede v zmoto, da gre za več različnih oseb, čeprav je avtor izvirnika mislil le na eno. Zato morajo biti kazala imen in priimkov objavljena v originalni obliki. Težave se pojavijo pri postavitvi imenskega kazala, saj bi kaj hitro lahko smatrali različni zapis imena ene in iste osebe kot zapis imena več oseb. Pravilo, ki se v zgodovinopisju vedno bolj uveljavlja, je, da se osebna imena slovenijo v komentarju.79 Vendar se lahko pojavijo težave, kajti izvornemu imenu vedno ni mogoče najti sinonima. Tudi prepisovalec ne more z gotovostjo trditi, da je njegova interpretacija imena pravilna. Vzemimo za primer priimek Wesiak, ki se v zapisu urbarja zelo pogosto pojavi, predvsem v krajih spodnjega Ptujskega polja. Prevajalec lahko sinonim tega priimka najde v različnih priimkih sodobnega časa, kot so npr. Bizjak, Bezjak, Vizjak, Vezjak, ki so prav tako pogosti v teh krajih. Rešitev takšnega problema je možna le s pomočjo zelo natančnega proučevanja posamezne kmetije, s pomočjo primerjave katastra in stare zemljiške knjige ter ostalih bodisi cerkvenih bodisi drugih evidenčnih knjig. Le tako lahko spremljamo natančen razvoj in spreminjanje imen in priimkov posameznih rodbin. Še posebej zanimivi so priimki, ki imajo svojo osnovo pri nekaterih poklicih, kot npr. 77 Boris Golec, Ljubljansko škofijsko gospostvo, Arhivi 28, št. 2, Ljubljana 2005, str. 248 (dalje: Golec). 78 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 104. 79 Golec, str. 249. 30 Schuster, Schumacher, Schmid, Kramar ter priimki, ki nam kažejo dejanski prostorski izvor prebivalstva: Lah, Furlan, Čeh, Haložan, Hrvat – Horvat. Velikokrat se pojavijo težave tudi pri samem razumevanju ter prevajanju besedila starejšega izvora, saj so vsebine takratnemu snovalcu besedila bile povsem jasne, sodobnemu uporabniku pa lahko povzročajo velike težave in si jih lahko interpretira na različne načine. Kot odlično sredstvo za razumevanje in prevajanje ter valorizacijo so zadnja poglavja obravnavanega urbarja, katera so nam pri razumevanju lahko v veliko pomoč. Določila, ki so vezana na poglavje opisa meja deželskega sodišča za gornjeptujsko gospostvo, nam natančno določajo razmejitev z ostalimi sosednjimi gospostvi Vurberka in Borla, zaradi katerih je prihajalo do sporov glede meja gospoščin. Spori glede meja, ribolova ter različnih drugih dobičkonosnih panog so med slednjimi bili stalnica za obdobje prve polovice 17. stol. in jih prav tako lahko spremljamo tudi v urbarju iz leta 1597, katerega je natančno proučila Marija Hernja Masten. Avtorica je za urbar gornjeptujske gospoščine iz leta 1597 naredila transkripcijo teksta, v katerem lahko preberemo tudi dve razsodbi glede sporov s Stubenbergi80 kot lastniki gospoščine Vurberk, in družino Zekel, lastniki gospoščine Ormož in gospoščine Borl ter ostalih imenj v samem mestu Ptuj in širši okolici.81 Resolucija o dogovoru med Stubenbergom in ptujsko gospoščino je bila izdana že leta 1575, pod nadzorstvom posebne komisije in komornega prokuratorja s strani dvora. Sporna območja glede meja z ormoškimi Zekli, katerih posest se je po Lukovi smrti 1574 začela močno krčiti82, in deželnoknežjo posestjo Gornji Ptuj, pa so bila rešena na podlagi podpisa pogodbe v letu 1577.83 Dokončno poravnavo je izdal deželni knez 22. avgusta 1589, katero je sestavila komisija: Jurij Zajfrid Trebniški pl. Schwarzenstein, deželnoknežji svetnik in deželni upravitelj Štajerske Klemen Welzer pl. Eberstein ter Jurij Khlaindiennst pl. Krepeneg. Z zapisom poravnave sta bila seznanjena tudi oba sinova takrat že pokojnega Jakoba Zekla, Jurij in Karel. Kot nova lastnika sta se z dogovorom strinjala in ga tudi podpisala.84 Na podlagi teh dveh pogodb sosednjih gospoščin so bile jasno podane meje gospostev, kot tudi druge sporne zadeve, ki so se nanašale predvsem na dobiček od spornih vinogradov, splošne ribolovne pravice in drugih agrarnih panog. Kako pomembne so bile ZAP 70, R-23, fol. 203v. Prav tam, fol. 207v. Zadravec, str. 69. Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 31. Prav tam, str. 33. 31 te pogodbe, je jasno razvidno tudi v obravnavanem urbarju, ki je nastal od zadnje poravnave z Zekli leta 1589 skoraj tričetrt stoletja kasneje, in je vseboval dejanski prepis te poravnave: (Volgt der Vertrag so zwischen Herrsch(afft) Pettaw vnd Lucasen Zaggln untern data zway vnd zwanzigsten Augusti aintausendt fünffhundert neun vnd achtzigsten auf gericht worden) 85. Pisarjeva nedoslednost se kaže pri nekaterih pojmih kot npr. oštat - domec (hofstet), s katerim označujemo zemljo, na kateri je lahko bila kajža, ali pa tudi ne. Pisec urbarja je zraven prišteval tudi njive, vrtove in travnike ter skromnejše hiše v mestu, katere je prav tako enačil z izrazom oštat.86 Urbar gospoščine Gornji Ptuj iz časa okrog 1677 vsebuje popis dajatev podložnikov v posameznih vaseh. Če hočemo tedanje prihodke, ki jih je zemljiški gospod dobil od posamezne kmetije, ovrednotiti in jih primerjati z današnjimi, naletimo na različne težave. Naturalne in denarne dajatve med posameznimi vasmi se veliko ne razlikujejo, vendar predstavljajo problem mere, ki so bile namenjene za oddajo naturalij. Te so bile med posameznimi zemljiškimi gospostvi različne. Robert Baravalle je natančno prikazal zgodovinski razvoj mer, ki so veljale za deželo Štajersko vse do zemljiške odveze in propada zemljiških gospostev. Zbirka mer za posamezna mesta in zemljiške gospoščine nam nazorno kaže, da je tudi gospoščina Gornji Ptuj uporabljala svoje lastne mere, čeprav je v 17. stol. bilo navedenih veliko odredb o poenotenju merskega sistema.87 Tudi količine določenih mer so se spreminjale glede na potrebo zemljiškega gospoda. Razlika je bila v tem, ali so zahtevali zravnano ali pa zvrhano mero, velikokrat pa tudi dodatek zaradi slabe kvalitete.88 Še večji problem predstavlja finančno ovrednotenje takratnih dajatev po danes znanih cenovnih tarifah. Postavi se vprašanje, ali lahko te dajatve obračunavamo po današnjih cenah živil in katere cene so merodajne, ali nabavne ali prodajne? Danes je razlika med obema izredno velika. Ker vemo, da je kapitalizacija zemljiških gospostev narekovala vse 85 ZAP 70, R-1, fol. 229; Pogodba med ptujsko gospoščino in Lukom Zeklom 22. avgusta 1589, glej tudi: ZAP 70, R-23, fol. 207v; identičen tekst kot v obravnavanem urbarju. 86 ZAP 70, R-23, fol. 125v; Die Zins von den nachgeschribnenn Hoffstetten vnd Stäln in der Statt Pettaw; oštati v lasti gospoščine Gornji Ptuj. 87 Robert Baravalle, Zur Geschichte der steirischen Masse, Zeitschrift des Hist.Vereines für Steiermark, 1936/30, Graz 1935, str. 57 in 13(dalje: Baravalle). 88 Klasinc, str. 39. 32 večje trgovanje zemljiških gospostev in da je zemljiški gospod že od 16. stol. v večji meri prodajal presežke v naturi, bi morebiti za primerjavo lahko upoštevali prodajne cene.89 Preračunavanje denarnih dajatev, ki jih je bil dolžan hasnovalec hube ali vinograda do svojega zemljiškega gospoda, predstavlja enak problem kot vrednotenje takratnih živil z današnjimi cenami. Kristina Šamperl Purg je za urbar gospoščine Gornji Ptuj iz časa okrog 1677 poskušala prikazati grob izračun skupnih letnih prihodkov zemljiške gospoščine, ki je v takratnem denarju znašal 3271 fl.90 Izračun je v primerjavi z nakupno vrednostjo celotne gospoščine, ki jo je Valter Leslie leta 1656 kupil v Zagrebu na dražbi za 66.000 funtov, izredno majhen. Skoraj nemogoče je, da bi Leslie kupil tako nerentabilno posest in jo že v naslednjih nekaj letih, kljub gospodarski nerentabilnosti, povečal z dohodki, nakupom vinogradov in vasi. Vendar vemo, da je s pretokom kapitala svojih drugih posesti na Češkem in v Avstriji ter sredstvi zaslužka od državnih funkcij, dopolnjeval drugo z drugim. Da bi lahko dobili realno predstavo o vrednosti gospodarskega poslovanja gospoščine v primerjavi z današnjimi vrednostmi, bi bilo potrebno pri postavitvi podlag za kvantifikacijo časovno in prostorsko v kompleksen prikaz vgraditi različna cenovna razmerja. Primerjati bi bilo potrebno prihodke in izdatke ter nakupne in tržne cene vseh agrarnih produktov ter upoštevati in primerjati cene obrtnih izdelkov, plačilna razmerja prevoznih storitev in drugih izdatkov ter prejemke gospoščine. Gospodarske moči zemljiške gospoščine zato ni predstavljal le izračunani dohodek od zemlje, pač pa način gospodarjenja, vrednotenje dela, pretok finančnih sredstev lastnika, ki je upravljal več zemljiških gospostev, njegovi drugi viri dohodkov in pritok sredstev od funkcij in služb, ki so bila nujna za uspešno gospodarjenje s tako obsežnim zemljiškim obratom, kot je bila ptujska gospoščina.91 4.3 Vsebina urbarja Urbar gospoščine Gornji Ptuj iz časa okrog 1677 je razdeljen na dva dela. Prvi del vsebuje popis hubnih posesti in dajatev od le-teh za posamezne vasi, v drugem delu pa so navedeni vinogradi oz. tudi zraven pripadajoče njive in gozdovi, kjer je zemljiški gospod pobiral dajatve. Vsak del ima drugačen način zapisa, zato jih je mogoče obravnavati ločeno. Na prvi strani urbarja najdemo obrazložitev in pretvorbo žitnih mer (Resoluierung Gestrin, str. 221–243. Šamperl Purg, str. 337. Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 105. 33 der Casten Traidt Masen)92. Pri popisu hubnih posesti v posamezni podložni vasi so v prvem delu urbarja (fol. 2–98v) ob imenu in priimku hasnovalca hube pripisane tudi denarne in naturalne dajatve. Poleg obveznih dajatev v žitu in ovsu, ki so jih podložniki oddajali v posebnih kaščnih merah (Castengörz), so pri nekaterih podložnikih zapisane tudi male dajatve v jajcih in kokoših. Posebej so bile določene dajatve županov in mlinarjev, ki so bili zapisani na koncu posamezne vasi. Ti so morali zraven činža prispevati določeno količino žitne dajatve in ponavadi določeno število kokoši ali kopunov (Copaun)93. Na koncu zapisa hubnih posesti vsake obravnavane vasi je narejen sumarni seštevek tako denarnih kot naturalnih dajatev. Zraven so pripisane tudi dajatve, ki so veljale za celotno vas. Te dajatve se od vasi do vasi razlikujejo. Pod to vrsto dajatev so zapisani prevozi tovorov oziroma vozov (Fueder) gnoja in lesa ter izdelava goričnih kolov za potrebe zemljiškega gospoda. V obravnavanem urbarju izvorni avtor nikjer ni do potankosti izpolnil sumarnega seštevka denarnih in naturalnih dajatev za posamezno vas. Številčno je bilo označeno le obvezno delo za celotno vas. Oštati in pripadajoči podložniki so pri nekaterih vaseh obravnavani ločeno (Podwinzen Hofstötter alda)94, ponekod pa kar v okviru same vasi (Gregor Pfeipfer, von einen hofstatt)95. Podobno velja za posamezne strelske dvorce in koristnike hubnih posesti v okviru strelskih dvorcev. Na koncu prvega dela urbarja so zapisane tudi činžne in ostale dajatve posameznih oštati v samem uradu ter činž od dvornih njiv, posesti v predmestju in v samem mestu. Vasi Nova vas pri Turnišču, Svetinci, Trnovec in Ločič je v kazalu naknadno zapisal Anton Klasinc. Drugi del urbarja vsebuje popis vinogradniških posesti, od katerih je gospoščina pobirala dajatve (fol. 108–216). Podobno kot pri žitnih merah so bile tudi tukaj za oddajo najprej določene vinske mere (Resoluierung der Wein Maß)96. Temu sledi popis vinogradov in uradov po posameznih delih vinorodnega okoliša v lasti gospoščine. Tudi tukaj so zapisana imena in priimki posameznih sogornikov ter njihove dajatve v denarju (Pergpfening) in vinu, kjer je osnovno enoto za oddajo predstavljalo vedro (Emer). V gorninskem delu urbarja so zapisani tudi podložniki oz. hasnovalci njiv in gozdov, ki so jim pripadali po gorskem pravu. Posebna zanimivost so zapisi zraven vsakega imena in priimka sogornika, ki opisujejo natančno lego vinograda ali njive. ZAP 70, R-1, fol. 1; žitne mere, ki so veljale za celotno gospoščino. Copaun – kopun ali vkopljen petelin. ZAP 70, R-1, fol. 36; Hoffstöter alda; oštati v vasi Podvinci. Prav tam, fol. 54; Domec v vasi Spuhlja. Prav tam, fol. 108. 34 Gorninskemu delu urbarja sledi obravnava vinske desetine. Nato sledi opis meja deželskega sodišča. Med dohodke gospoščine je vse od njenega nastanka sodila tudi mitnina, katere tarife so prav tako navedene v obravnavanem urbarju.97 Zadnje poglavje urbarja predstavlja prepis resolucije spora med gospoščino Gornji Ptuj in sinovoma ormoškega gospoda Zekla. Spor je izhajal že iz časa, ko je imel Zekel v lasti velik del posesti v Slovenskih goricah, Turnišču, na Vidmu in Ptuju. Resolucija spora je bila zapisana tudi v urbarju iz leta 159798 in je zaradi pomembnosti določil glede meja ter nekaterih drugih pravic med sosednjima gospoščinama bila prepisana tudi v obravnavani urbar iz časa okrog 1677. ZAP 70, R-1, fol. 224. ZAP 70, R-23, fol. 203v. 35 5. PREPIS URBARJA GOSPOŠČINE GORNJI PTUJ IZ ČASA OKROG 1677 ZA IZBRANE VASI Gospoščina Gornji Ptuj je po urbarju iz časa okrog 1677 imela večino svojih posesti na območju spodnjega Ptujskega polja in le nekaj posesti na desnem bregu toka reke Drave, na območju Sv. Lovrenca na Dravskem polju.99 Činžne dajatve je gospoščina pobirala tudi v mestu od oštati, pridvornih njiv, mesta samega in današnjih primestnih četrti ter posameznih ulic v mestu. Dajatve od hubnih posesti in propadajočih strelskih dvorcev je gospoščina pobirala v 32-ih vaseh spodnjega Ptujskega polja, zraven pa moramo prišteti še činž v samem mestu in od pridvornih posesti (Zinßung von den Hofäkhern)100. Posebno poglavje predstavljajo vinorodni predeli današnjih občin Juršinci in Destrnika ter vasi Kicar in Grajena, kjer je gospoščina po gorskem pravu pobirala gorninske dajatve od hasnovalcev vinogradov, gozdov in njiv. V obravnavanem urbarju je gospoščina gornino in vinsko desetino pobirala v 72-ih vinorodnih vrhovih101. Avtor se je ob pregledu urbarja odločil za transkripcijo in obdelavo samo določenih vasi in vinogradov na območju spodnjega Ptujskega polja v lasti gospoščine Gornji Ptuj. Obravnavano območje danes obsega vasi Podvinci, Kicar, Rogoznica, Žabjak, Pacinje, Spuhlja, Mostje, Zgornji Velovlak in Spodnji Velovlak. Meje takratnih vasi po urbarju iz časa okrog 1677 ne sovpadajo z današnjimi, vendar je bilo mogoče obravnavano področje zajeti z vasmi Podvinci, Gernci, Pacinje, Zgornji Velovlak, Spodnji Velovlak, Levanjci, Mostje, Spuhlja ter gorninskima uradoma Kicarski Vrh in Sv. Lovrenc na drugi strani Pesnice. 99 ZAP 70, R-1, fol. 1–6v; Kazalo urbarja gospoščine Gornji Ptuj iz časa okrog 1677; kazalo vsebuje imena vseh vasi in vinogradov, v katerih je gospoščina pobirala dajatve. 100 Prav tam, fol. 92; činž od dvornih njiv. 101 Prav tam; kazalo urbarja. 36 PREPIS URBARJA102 za izbrane vasi Fol. 1103 Resolüierung der casten thraidt masen nachdem hiebeuorn diser herrscha(fft) Pettaw zünßt od(er) dienst traidt nach etlih vnd vill vntershidlihen groß vnd khleine diensten gedient vnd eingenomben worden. Vnd aber verordnung beshehen, die vntershidlihen traidt vnd wein maßen zu yberschlagen vnd zu rihten, seindt demnah berierter hershafft vorgevesten maßen, alle auf dem casten görz auh daß gräzer viertl, vnd desselben abthaillung, verglichen vnd geriht worden, wie hernah volgt. Vnd halt erstlichen daß ganze gräzer viertl in schwären traidt fünffzig tish kandl. Das halbe viertl....25. Ain casten görz…20. Zwen vnd ain halber casten görz machen ain grazer viertl. Das gehaufft oder gupffte viertl mit habern, halt tish kandl….60. Ain pettauer statt görz….30. Diser Herrschafft vnterthanen sein schuldig alle getraidt gupfter zu dienen vnd auf dem Casten zu shitten. Fol. 2 Register yber das hueb urbahr fol. seznam hubnih posesti Gerndorff 7 Gernci Ibäntzen 21v Levanjci Ober Vollolekh 25 Zgornji Velovlak Nider Vollolekh 27v Spodnji Velovlak Päzing oder Prükh 30 Pacinje ali Mostje Fol. 2 Podwinzen 32v Podvinci Hoffstötter alda 36 Oštetarji v Podvincih Picheldorff 53v Spuhlja Prikhldorff 55v Mostje Kazalo je transkripcija orginalnega kazala, vendar samo za izbrane vasi in gorice. Folije od 1 do 99 je naknadno oštevilčil Anton Klasinc. 37 Fol. 5 Perckhrecht am Küzerberg fol. gornina v uradu Kicarski Vrh Vellyky Verch 145 Veliki Vrh Päzingberg 147 Pacinjski Vrh Klain Küzerberg 151 Mali Kicarski Vrh Pollänscherberg 155 Polenški Vrh Sawulekhberg 156 Velovlaški Vrh S choberschakhb erg 157 Šoberšak Podwinzer Perg 158 Podvinski Vrh Perckhrecht zu st. Lorenzen enhalb der Peßniz fol. Gornina v uradu Sv. Lovrenc ob Pesnici Prikldorffberg 161 Mostješki Vrh Fol. 7 Gerndorff Anthony Sellenkho dient von ainer hoffstatt zinß 2 ß Anthony Hergä, von ganzer hueben 1 fi 3 ß časten görz wäz 2 habern 8 hienner 4 ayr 20 Mathe Khaisersperger, von ganz(er) hueben 1 fl 3 ß časten görz wäz 2 haber 8 hienner 4 ayr 20 Fol. 7v Lorenz Arnosch, von ganzer hueben 1 fl 3 ß casten görz wäz 2 haber 8 hienner 4 ayr 20 Thamas Arnosch, von ganzer hueben 1 fl 3 ß wäz 2 haber 8 hienner 4 ayr 20 Jury Pichler, von ganzer hueben 1 fl 3 ß časten görz wäz 2 haber 8 hienner 4 ayr 20 38 Fol. 8 Fol. 21 Mehr Pichler, von halber hueben 5 ß 20 den časten görz wäz 1 haber 4 Mathe des Pangraz Sohn, von ganzer hueben lfl 3 ß časten görz wäz 2 haber 8 hienner 4 ayr 20 Jury Pichler, dient von ainer müllen 13 den Copaun 2 Fol. 8V Summä diennen sambentlichen zünß...... wäz....... habern.... hienner.... copaun.... ayr....... weing(arten) stekhen.....1000 holz fued(er).....3 müsst fued(er).....2 Ibäntzen Osvalth des Mathe sohn, von ainer halben hueben 1 fl 2 ß časten görz wäz 9 Vi habern 10 hienner 2 ayr 10 Andre Kaisersperger, von halber hueben 1 fl 2 ß časten görz wäz 9 Vi haber 10 hienner 2 ayr 10 Jansche Kaisersperger, von halber hueben 1 fl 2 ß časten görz wäz 9 Vi habern 10 hienner 2 ayr 10 Fol. 22 Philliph Khruschag, von halber hueben 1 fl 2 ß časten görz wäz 9 Vi haber 10 hienner 2 ayr 10 39 Jury Khollär, von halber hueben 1 fl 2 ß časten görz wäz 9 Vi haber 10 hienner 2 ayr 10 Mathe Khrobath, von halber hueben 1 fl 2 ß časten görz wäz 6 Vi haber 8 hienner 2 ayr 10 Die vrsach dessen geringern traith dienst, ist dise weillen sein grundt ganz an der confin ligt. Fol. 22v Gregor Tschech, von halber hueben 1 fl 2 ß časten görz wäz 9 Vi haber 10 hienner 2 ayr 10 Niclas Tschernkho, von halber hueben 1 fl 2 ß časten görz wäz 9 Vi haber 10 hienner 2 ayr 10 Gregor Wratschitsch, von halber hueben 1 fi 2 ß časten görz wäiz 9 Vi haber 10 hienner 2 ayr 10 Fol. 23 Vrban Wrumen, von halber hueben 1 fi 2 ß časten görz wäz 9 Vi habern 10 hienner 2 ayr 10 Jansche Pugschitsch, von halber hueben 1 fi 2 ß časten görz wäz 9 Vi habern 10 hienner 2 ayr 10 Andre Wrätez, von halber hueben 1 fi 2 ß časten görz wäz 9 Vi habern 10 hienner 2 ayr 10 Fol. 23v Märthin Topläkh, von halber hueben 1 fi 2 ß časten görz wäz 9 Vi habern 10 hienner 2 ayr 10 40 Anthony Tschech, von halber hueben Fol. 24 1 fl 2 ß časten görz wäz 9 Vi habern 10 hienner 2 ayr 10 Jansche Zißerl, von halber hueben 1 fl 2 ß časten görz wäz 9 Vi habern 10 hienner 2 ayr 10 Fol. 24 Andre Weßiakh, von halber hueben 1 fl 2 ß časten görz wäz 9 Vi habern 10 hienner 2 ayr 10 Mathe des Marco Sohn, von halber hueben 1 fl 2 ß časten görz wäz 9 Vi haber 10 hienner 2 ayr 10 Jansche Khaisersperger, von einem müllshlag 8 den copaun 2 Der Suppan, dient von supweegen 3ß habern 8 copaun 3 Summä diennen sambentlichen104 züns…… wäz…… habern… hienner… copaun… ayr…….. weing(arthen) stekhen 6000 holz fued(er) 4 müsst fueder 8 Fol. 25 Ober Volloleckh Oswalth Sorschitsch von ganzer hueben 1fl 2 ß casten görz wäz 2 habern 8 hienner 4 ayr 20 Mehr Sorschitsch, von ganzer hueben 1 fl 2 ß casten görz wäz 2 haber 8 hienner 4 ayr 20 104 Sumarni seštevek dajatev ni izpolnjen, razen dajatve za celotno vas. 41 Philliph Khällez, von ganzer hueben Vide Khällez, von ganzer hueben 1 fi 2 ß časten görz wäz 2 haber 8 hienner 4 ayr 20 Fol. 25v Mehr Philliph Källez, von ganzer hueben 1 fl 2 ß casten görz wäz 2 habern 8 hienner 4 ayr 20 Mathe Sparauez, von ganzer hueben 1fl 2 ß casten görz wäz 2 habern 8 hienner 4 ayr 20 Mathe Habianez von ganzer hueben 1fl 2ß casten görz wäz 2 habern 8 hienner 4 ayr 20 Fol. 26 Mathe Tschusch, von ganzer hueben 1fl 2 ß casten görz wäz 2 habern 8 hienner 4 ayr 20 1fl 2 ß casten görz wäz 2 haber 8 hienner 4 ayr 20 Vrban Khuplan, von ganzer hueben zinß 1fl 2 ß casten görz wäz 2 habern 8 hienner 4 ayr 20 Fol. 26v Jacob Khrobath, von halber hueben 5 ß casten görz wäz 1 habern 4 hienner 2 ayr 10 dient zinß: von ganzer hueben 1fl 2 ß casten görz wäz 2 habern 8 hienner 4 ayr Ein Jeder Suppan, dient von supweegen zinß 1ß 15 den copaun 3 42 Fol. 27 Gegor Täberer, von halber hueben Summä dienen sambentlichen zinß……. wäz……. habern…. hienner… copaun… ayr…….. weing(arten) stekhen 2000 holz fud(er) 2 müsst fued(er) 5 Nb: nach lauth des landtsfürstlihen urbari, sollen bey dem dorff nah vmb ain ganze vnd ain halbe hueben mehrer einkhomben, so aber weegen der alda gemahten teiht Ao: 672 (jedoch auser der gehilz105 vnd wißmater) dennen vnterthanen zuegetailt worden. Fol 27v Vnter Volloleckh Paull Voißkh, von halber hueben 1fl 3ß 1fl 3ß casten görz wäz 9 1 habern 10 hienner 2 ayr 10 Fol. 28 Jänsche Täbrer, von halber hueben 1fl 3ß casten görz wäz 9 1 habern 10 hienner 2 ayr 10 Lorenz Scherugä, von halber hueben 1fl 3ß casten görz wäz 9 1 habern 10 hienner 2 ayr 10 casten görz Mathe Kucher, von halber hueben waz 9 1 habern 10 1fl 3ß hienner 2 casten görz ayr 10 wäz 9 1 haber 10 Gregor Kucher, von supgrundt 1fl 3ß hienner 2 ayr 10 habern 8 copaun 3 Beseda gehilz je v urbarju prečrtana. 106 Verjetna napaka pisca pri zapisu priimka, ki se nanaša na predhodnega. 43 Fol. 28v Vide Tschech, von halber hueben lfl 3ß časten görz wäz 9 Vi habern 10 hienner 2 ayr 10 Jänshe Khern, von halb(er) hueben lfl 3ß časten görz wäz 9 Vi habern 10 hienner 2 ayr 10 Janshe Rukhlä, von halber hueben lfl 3ß časten görz wäz 9 Vi habern 10 hienner 2 ayr 10 Fol. 29 Jury Rukhlä von halber hueben lfl 3ß časten görz wäz 9 Vi habern 10 hienner 2 ayr 10 Oswalt Jäger, von halber hueben lfl 3ß časten görz wäz 9 Vi habern 10 hienner 2 ayr 10 Jury Tschusch, von ganz(er) hueben 2fl 2ß hienner 2 ayr 10 Fol. 29v Arne Vertitsch, von halber hueben lfl 5ß Andre Jäger, dient lfl 4ß Kasten görz wäz 5 haber 5 Summä diennen sambentlichen zinß......... wäz......... habern...... hienner..... copaun..... ayr.......... weing(arthen)stekhen 2500 holz fued(er) 4 müsst fued(er) 5 Fol. 30 Pätzing Janscho des Petern Sohn, von halber hueben lfl 3ß časten görz wäz 9 Vi habern 10 hienner 2 ayr 10 Jury des Michael Sohn, von halb(er)hueben lfl 3ß 44 An statt des zinßträth, dient er im gelt, so in Ao: 635: jähr verglichen worden lfl Mathe Matheäschitsch, von halber hueben lfl 3ß časten görz wäz 9 Vi habern 10 hienner 2 ayr 10 Fol. 30v Marthin Ziserl, von halber hueben lfl 3ß časten görz wäz 9 Vi habern 10 hienner 2 ayr 10 Gregor Schebez der jünger von halber hueben lfl 3ß časten görz wäz 9 Vi haber 10 hienner 2 ayr 10 Jacob Khreinz, von halber hueben lfl 3ß časten görz wäz 9 Vi haber 10 hienner 2 ayr 10 Fol. 31 Balläseli des Jury söhn, von halber hueben lfl 3ß časten görz wäz 9 Vi habern 10 hienner 2 ayr 10 Gälläsch Schebez der eitere von halber hueben lfl 3ß časten görz wäz 9 Vi haber 10 hienner 2 ayr 10 Mathe Vertitsch, von halber hueben lfl 3ß časten görz wäz 9 Vi habern 10 hienner 2 ayr 10 Fol. 31v Jury Schbarz, von halber hueben lfl 3ß časten görz wäz 9 Vi habern 10 hienner 2 ayr 10 45 Jury Wesiakh, von halber hueben Fol. 32 1fl 3ß casten görz wäz 9 1 haber 10 hienner 2 ayr 10 Michael des Petern Sohn, von halber hueben 1fl 3ß casten görz wäz 9 1 haber 10 hienner 2 ayr 10 Fol. 32 Stephan Rumpökh, von ain kaufrechts grünt jahrlichen 3fl Der Supan, dient von supweegen 3 ß 22 den habern 8 copaun 3 Summä diennen sambentlichen107 zinß……….. wäz……….. habern… ...... hienner……. copaun…… ayr……….. weing(arten) stekhen….. holz fued(er) 4 müst fueder 3 Podwinzen Mathe Khrobath der eitere von halber hueben 1 fi časten görz wäz 3 Vi habern 20 Vide Obran, von halber hueben 1 fl časten görz wäz 3 Vi habern 20 Jury Skhokh, von halber hueben 1 fl časten görz waz 3 Vi habern 20 Fol. 33 Jansche Mlineritsch, von halb(er) hueben 1 fl časten görz wäz 3 Vi habern 20 Gregor Grandoschäkh, von halb(er) hueben 1 fi časten görz wäz 3 Vi haber 20 107 Dajatev vinogradniških kolov za celotno vas ni izpolnjena. 46 Andre Khostanouez, von halber hueben Gregor Arnosch, von halber hueben 1 fi časten görz wäz 3 Vi habern 20 Stephan Mlineritsch, von halber hueben 1 fl časten görz wäz 3 Vi habern 20 Fol. 33v 1 fl časten görz wäz 3 Vi habern 20 Rueprecht Khollär, von halb(er) hueben 1 fi časten görz wäz 3 Vi habern 20 Thamasch Ribitsch, von halber hueben Gregor Wesiakh, von halber hueben 1 fi časten görz wäz 3 Vi habern 20 Lorenz Rumpökh, von halber hueben 1 fi časten görz wäz 3 Vi haber 20 Peter Meßneritsch, von halber hueben 1 fi časten görz wäz 3 Vi haber 20 Andre Mikhlauschitsch, von halb(er) hueben 1 fi časten görz wäz 3 Vi haber 20 Fol. 34 1 fi časten görz wäz 3 Vi habern 20 Thamasch Gallob, von halber hueben 1 fi časten görz wäz 3 Vi habern 20 Fol. 34v Mathe Khrobath d(er) jung(er) von halb(er) hueben 1 fi časten görz wäz 3 Vi haber 20 Jacob Khostanouetz, von halber hueben 1 fi časten görz wäz 3 Vi haber 20 47 Jansche Luben, von halber hueben 1 fl casten görz wäz 3 1 haber 20 Michael Arnosch, von halber hueben 1 fl casten görz wäz 3 1 habern 20 Fol. 35 Jury Roßman, von halber hueben 1 fl casten görz wäz 3 1 habern 20 Jury des Ärne Sohn, von halber hueben 1 fl casten görz wäz 3 1 habern 20 Der Supan, dient von supweg(en) 1ß 3den casten görz wäz 3 1 habern 20 Nach dem alten vrbari haben dise vnterthanen gedient jeder 3 görz wäz vnd 28 habern. Weillen sye aber vor vüll jahren 5. ödte gründt vnter sih zerthailt haben, so ist sowoll der gelt als trädt dienst von besagten gründten ihnen insgesambt bis 3 1 wäz vnd 34 1 görz habern angeshlagen worden. Aus gnadem aber ist ihnen sollicher dienst Ao: 671 wegen aines gemahten teiht alda, widerumben in habern bis 20 görz nachgesehen worden. Fol. 35v Summä diennen sambentlichen zünß……… … wäz………….. habern……….. holz fueder…… müsst fueder….. Fol. 36 Hofstöter Alda Mathe Crobath, von der hoffstatt 2 ß Michael Samorez, von d(er) hofstatt 2 ß Gregor Arnosch, von der hoffstatt 2 ß Gregor Tekhmez, von der hoffstatt 2 ß Jacob Khostanouez, von der hoffstatt 2 ß Sebastian Pichler, von halber hueben auf der Ragoßniz 6 ß 48 Fol. 53 M at h e L äc h , von ga nz e r hue be n Picheldorff Mathe Dominkho, von halb(en) hueben casten görz 6 ß wäz 1 1 haber 16 Vrban Crobath, von ganzer hueben 1 fl 3 ß casten görz wäz 3 haber 32 Mehr Khrobath, von ganzer hueben 1 fl 3 ß casten görz wäz 3 habern 32 Lorenz Zißerl, von zwo halb hueben 1 fl 3 ß casten görz wäz 3 1 habern 32 Fol. 54 Martin Schegulla von ganz(en) hueben 1 fl 3 ß casten görz wäz 3 haber 32 1fl 3 ß casten görz wäz 3 haber 32 M i c h e l K h r ob at h , von ganzer hueben 1 fl 3 ß casten görz w ä z 3 haber 32 Jury deß Ifan sohn, von einer halben schizen lehen od(er) hoff 1 fl ß 3 habern 4 copaun 1 1 Fol. 54v Märco Khrobath von einer halben schizen hoff 1 fl 3 ß haber 4 copaun 1 1 Mathe Khrobath, von ganzer hueben 1 fl 3 ß casten görz wäz 3 habern 32 Gregor Pfeiffer, von ainer hofstatt 3 ß 15 den 49 Fol. 55 Vizenz Läzkho, von ganzer hueben Summä diennen sambentlichen zünß ………….. wäz…………… habern………… copaun………… müst fued(er) 4 Fol. 55v Prikhldorff Siman Mauritsch, von supgr(undt) robath gelt casten görz wäz haber copaun 6 ß 5 fi 1 4 2 Jury Schory, von halber hueben 7 ß robatti gelt 6 fi časten görz wäz 1 haber 4 hienner 1 lfl 3ß robath gelt 8fl časten görz wäz 2 haber 8 hienner 2 Rueprecht Vräbel von ganzer hueben robath gelt casten görz wäz haber hienner Fol 56v lfl 2 ß 8fl 2 8 2 Marthin Toplakh, von ganzer hueben robath gelt casten görz wäz habern hienner lfl 2 ß 8fl 2 8 2 Lorenz Läzkho, von ganzer hueben Martin Ferenz von halber hueben lfl 2 ß robath gelt 8fl 7 ß robath gelt 6 fl časten görz wäz 2 časten görz habern 8 wäz 1 hienner 2 haber 4 hienner 1 Fol. 56 Philliph Vrabel von ain schizen hoff robath gelt copaun 3 1 fl 3 ß 8 fl 50 Stephan Schegulla, von halb(er) hueben 7 ß robath gelt 6fl casten görz wäz 1 habern 4 hienner 1 Fol. 57 Oswalt Schegulla von halb(er) hueben 7 ß robath gelt 6fl casten görz wäz 1 haber 4 hienner 1 Summä Dienen Sambentlichen zünß………… robath gelt wäz…………. habern……… hienner……… copaun……… holz fued(er) 2 Fol. 108 Resolüierüng der wein maß Der ganze perckh emer helt tisch viertl sechzechen, maßl ains. Der halbe emer tisch viertl zwelf. Ein quart tisch viertl acht. Ain mester, oder ain sechter viertl vier. Pettawer emer stattmaß viertl zwainzig. Ein stärttin Pettauer maß helt sechzechen emer, das macht zwainzig perkh emer, vnnd zwainzig perkh emer macht ain stärttin, oder funffzechen gräzer emer. Fol. 145 Perkhrecht am Küzer berg.Velliky Verch Jury Krabschekh Weingarten raint vnten mit ain akher, mit der rechten Seiten, vnd obern ohrt an die gemainen weeg daselbst, mit der lingen an der von Gerndorf huebgründt, dient emer 1 Vi pergpfening 2 Videz Hörman Weingarten, raint vnten mit ain gehilz, vnd ciain paumbgarten an der von Gerndorf huebgründt, mit der rechten seiten an Mathiesen Wilhelben Weingarten, mit der lingen sambt ain akher, vnd oben an die gemainen weeg, dient emer 3 quart 1 copaun 1 pergpfening 4 Mathias Wilhelbm Weingarten reint vnten mit ain paumbgarten, vnd oben wie der nechst, mit der rechten seiten an Paul Schwarzen, mit der lingen an Videz Horman Weingarten, dient emer pergpfening Paul Schwarzen Weingarten raint vnten, vnd oben wie der vorig, mit der rechten seiten an Michln Sellenko, mit der lingen an Mathieß Vilhelbm Weingarten, dient emer 4 quart 1 sechter 1 pergpfening 6 Ni zapisa gorninske dajatve. 51 Fol. 145 Fol. 146 Michaeln Sellenko Weingarten raint auch vnten vnd oben wie der vorgehenter, mit der rechten Seiten an Vide Obran, mit der lingen an Pauln Schwarzen Weingarten, dient emer 3 sechter 1 pergpfening 4 Vide Obran Weingarten raint vnten, wnd oben wie der nechst, mit der rechten Seiten an Paul Voysken, mit der lingen an Michaeln Sellenko Weingarten, dient emer 2 quart 1 sechter 1 pergpfening 4 Paul Voysken Weingarten raint vnten an der von Vnter Vollolekh huebgrundt, mit der rechten Seiten an Anthony Jagers, mit der lingen an Vide Obran, oben an weeg, dient emer 2 pergpfening 2 Anthony Jägers Weingarten raint vnten vnd oben wie der nechst, mit der rechten Seiten an Jury Schwarzen, mit der lingen an Paul Voyskhen Weingarten, dient emer 2 copaun 1 pergpfening 2 Jury Schwarzen Weingarten, raint vnter, vnd oben wie der nechst, mit der rechten Seiten an Jury Kräbshekh, mit der lingen an der Anthony Jagers Weingarten, dient Jury Krabschekh Weingarten raint vnten, vnd mit den obern ohrt an weeg, mit der rechten Seiten an Paul Voyskhen, mit der lingen an Jury Schwarz Weingarten, dient emer 1 Vi pergpfening 2 Paul Voysken Weingarten raint vnten, vnd oben wie der nechst, mit der rechten seiten an Matheen Jäger, mit der lingen an Jury Krabshehkh, dient emer 2 quart 1 pergpfening 3 Matheen Jägers Weingarten raint vnten, vnd oben wie der nechst, mit der rechten seiten an Paul Kaysersperger, mit der lingen an Paul Voysken, dient emer 2 quart 1 pergpfening 3 Paul Kayßspergers Weingarten, raint vnten vnd oben wie die ersten, mit der rechten seiten an Philiphen Koßl, mit der lingen an Matheen Jägers Weingarten, dient emer 2 quart 1 pergpfening 3 Philiphen Koßl Weingarten raint vnten, vnd oben wie die nechsten, mit der rechten seiten an Matheen Jägers, mit der lingen an Paul Kayßerspergers Weingarten dient emer 2 quart 1 pergpfening 3 emer 1 quart 1 copaun 1 pergpfening 2 52 Fol 146 Fol. 147 Matheen Jägers weingarten raint vnten mit ain clain akherl, mit der rechten seiten, vnd obern ohrt an die gemainen weeg daselbst, mit der lingen an Philiphen Koßl weingarten, dient e(mer) 3 copaun 1 pergpfening 3 Marttin Rukla pergrechts akher raint vnten vnd mit der rechten seiten an der von Vnter Vollolekh huebgrundt, mit der lingen an Paul Voiskhen akher, oben an weeg, dient emer 3 sechter 1 pergpfening 4 Paul Voysken pergrechts akher raint, vnten, vnd oben wie der nechst, mit der rechten seiten an Martin Rukla, mit der lingen an Mathes Creinez akher, dient emer 2 pergpfening 2 Matheen Creinez pergrechts akher raint auch vnten, vnd oben wie die nechsten, mit der rechten seiten an Paul Voysken akher, mit der lingen an der von Gerndorf huebgrundt, dient emer 1 pergpfening 1 Vide Obran weingarten raint vnten, vnd oben wie der nechst, mit der rechten seiten an Philiphen Koßl, mit der lingen an besagte huebgründt, dient emer 1 1 copaun 1 pergpfening 2 Philiphen Koßl weingarten raint vnten, vnd oben wie die vorgehenten, mit der rechten seiten an Anthony Jägers, mit der lingen an Vide Obran weingarten, dient emer 2 1 pergpfening 3 Anthony Jägers weingarten raint vnten mit ain öden grundt, vnd oben wie der nechst, mit der rechten seiten an Mathe Schwarzen, mit der lingen an Philiphen Koßl weingarten, dient emer 2 quart 1 pergpfening 3 item dient von ein holz ober des dorfs Vnter Vollolekh emer 2 1 pergpfening 3 Mathe Schwarzen weingarten raint vnten an der von Ober Vollolekh huebgründt, mit der rechten seiten an Philiphen Kallez, mit der ling(en) an Anthony Jägers weingarten, oben an weg, dient emer 1 quart 1 pergpfening 2 Philiphen Kallez weingarten raint vnten, vnd oben wie der nechst, mit der rechten seiten an Mathießen Wilhelbm, mit der lingen an Matheen Schwarz weingarten, dient emer 1 1 pergpfening 2 53 Fol. 147 Fol. 148 Mathießen Wilhelbm weingarten, raint vnten vnd oben wie der nechst, mit der rechten seiten an Janshe Rogina, mit der lingen an Philiphen Kallez weingarten, dient emer109 pergpfening Jansche Rogina weingarten raint vnten mit ain akher, vnd oben wie der nechst, mit der rechten seiten an Andreen Posheger, mit der lingen an Mathießen Wilhelbm weingarten, dient emer 3 sechter 1 pergpfening 4 Andreen Poschegers pergrechts akher, raint vnten, vnd mit der rechten seiten an der von Ober Vollolekh huebgründt, mit der lingen seiten an Janshen Rogina weingarten, vnd pergrechts grundt, oben an weeg, dient emer 1 sechter 1 pergpfening 2 Päzingberg Marco Domiters weingarten raint vnten sambt ain flekh paumbgarten, an der Pazinger huebgründt, mit der rechten seiten an Martin Weßiakhen, mit der lingen an das Wurmbergishe pergrecht, oben an weeg, dient emer 1 quart 1 pergpfening 2 Marttin Weßiakhen weingarten reint vnten mit ain clain flekh paumbgarten, vnd oben wie der vorgeheunte, mit der rechten seiten an Pauln Räshl, mit der lingen an Marco Domiters weingarten, dient emer 3 1 quart 1 pergpfening 5 Paul Räschln weingarten raint vnten mit ain flekh paumbgarten, vnd oben wie der nechsts, mit der rechten seiten an Michaeln Lächen, mit der lingen an Martin Weßiakhen weingarten, dient emer 3 quart 3 pergpfening 5 Michael Lächen weingarten, raint vnten mit ain flekh paumbgarten, vnd oben wie der obrig mit der rechten seiten an Martin des Vrban Sohn, mit der lingen an Paul Räshln weingarten, dient emer 1 1 pergpfening 6 Fol. 148 Marttin des Vrban Sohn weingarten raint auch vnten, vnd oben, wie die ersten, mit der rechten seiten an Andre Schebezen Sohn, des jüngern, mit der lingen an Michael Lächen weingarten, dient emer 2 quart 1 copaun 1 pergpfening 3 Vrednost dajatve ni zapisana. 54 Fol. 148 Fol. 149 Andre Schebezen Sohn des jüngern weingarten, raint vnten, vnd oben wie die vorgeheunten, mit der rechten seiten an Peter des Michaeln Sohn, mit der lingen an Martin des Vrban Sohn, weingrten dient emer 1 quart1 pergpfening 2 Pettern des Michaeln Sohn weingarten raint vnten mit ain akher, vnd paumbgarten an Ballash deß Petern Sohn akher, mit der rechten seiten an Arne des Andre Sohn, mit der lingen an Andre deß Schebezen Sohn, oben an weeg, dient emer 5 quart 3 pergpfening 8 Arne des Andre Sohn weingarten raint vnten mit ain spiz paumbgarten ins thall, mit der rechten seiten an Ballashen des Andren Sohn, mit der lingen, an Peter des Michaeln Sohn, oben an weeg, dient emer 1 sechter 1 pergpfening 2 Ballasch des Andre Sohn weingarten raint vnten mit ain spiz paumbgarten, vnd oben wie der nechst, mit der rechten seiten an Fridrichen Pericht, mit der lingen an Arne deß Andreen Sohn weingarten, dient emer 1 sechter 1 pergpfening 2 Fridrichen Pericht weingarten raint vnten mit ain spiz paumbgarten ins thall, mit der rechten seiten an Andre des Jüngern Schebezen Sohn, mit der lingen an Ballash des Andre Sohn weingarten, oben an weeg, dient emer 7 1 quart 2 pergpfening 10 Andre des Schebezen Sohn weingarten raint vnten mit ain spiz paumbgarten, vnd oben wie der erchst, mit der rechten seiten an Niclaß Zushen, mit der lingen an Fridrichen Pericht weingarten, dient emer 1 sechter 1 pergpfening 1 1 Niclaßen Zusch weingarten raint vnten mit ain spiz paumbgarten an Petern des Michaeln Sohn pergrechts akher, mit der rechten seiten an daß Wurmbergishe pergrecht, mit der lingen an Andre des Schebezen Sohn weingarten, oben an weeg, dient emer 1 sechter 1 pergpfening 1 1 Kürchen st. Oßwaldy weingarten raint vnten, vnd oben wie der nechst, mit der rechten seiten an Ballashen des Petern Sohn weingarten, mit der lingen an das Wurmbergishe pergrecht, dient emer 1 copaun 2 pergpfening 1 55 Fol. 149 Fol. 150 Ballasch des Pettern Sohn weingarten raint vnten mit ain akher ains tails an Petern des Michaeln Sohn akher, item mit ain spiz paumbgarten an der von Päzing huebgründt, mit der rechten seiten an Stephan Rumbekh, akher, vnd weingarten, mit der lingen an der Kürchen st. Oßwaldy weingarten, oben an weeg, dient emer 4 quart 1 copaun 1 pergpfening 5 Stephan Rumpeken weingarten raint vnten mit ain flekh paumbgarten vnd mit der rechten seiten an Vrban Cuplan weingarten, vnd pergrechts gründt, mit der lingen an Ballash des Petern Sohn weingarten, oben an weeg, dient emer 4 1 quart 2 copaun 2 pergpfening 7 Vrban Cuplan weingarten raint vnten mit ain spiz paumbgarten an der von Päzing huebgründt, mit der rechten seiten an Paul Quarn, mit der lingen an Stephan Rumpekhen weingarten, oben an weeg, dient emer 1 sechter 1 pergpfening 2 Paul Kuarn weingarten raint vnten, vnd oben wie der nechst, mit der rechten seiten an Jury deß Michaeln Sohn, mit der lingen an Vrban Cuplan weingarten, dient emer 2 quart 1 copaun 1 pergpfening 3 Jury des Michaeln Sohn Weingarten, raint vnten vnd oben wie die vorgeheunten, mit der rechten Seiten an Jury Crobathen, mit der lingen an Paul Quam Weingarten, dient emer 2 pergpfening 2 Jury Chrobathen Weingarten, raint oben, vnd vnten wie der obrig, mit der rechten Seiten an Niclaß Zushen, mit der lingen an Jury deß Micheln Sohn Weingarten, dient emer 1 pergpfening 1 Nichlas Zusehen Weingarten raint auch vnten vnd oben wie der nechst, mit der rechten seiten an Petern des Michaeln Sohn: mit der lingen an Jury Crobathen Weingarten dient emer 1 quart 1 pergpfening 2 Pettern des Michaeln Sohn Weingarten raint ingleichen vnten vnd oben wie die nechsten, mit der rechten seiten an Janshe Rukla, mit der lingen an Niclaß Zushen Weingarten, dient emer 1 Vi copaun 1 pergpfening 2 Fol. 150v Jänsche Rukla Weingarten raint vnten, vnd oben wie die vorgeheunten, mit der rechten seiten an Jury des Michaeln Sohn, mit der lingen an Petern deß Michaeln Sohn Weingarten, dient emer 1 quart 1 pergpfening 2 56 Jury des Michaeln Sohn Weingarten, raint vnten vnd oben wie der nechst, mit der rechten Seiten an Pangraz Rukla, mit der lingen an Janshe Rukla Weingarten, dient emer 1 quart 1 pergpfening 2 Pangräz Rukla Weingarten raint vnten an der von Vnter Vollolekh huebgrundt, mit der rechten Seiten an Jury Tekhmez, mit der lingen an Jury des Michaeln Sohn Weingarten, oben an weeg, dient emer 1 Vi copaun 1 pergpfening 2 Jury Tekmez Weingarten raint vnten, vnd oben wie der nechst, mit der rechten Seiten an Ballashen Tekhmez, mit der lingen an Pangraz Ruklern Weingarten, dient emer 1 Vi pergpfening 2 Fol. 151 Ballasch Tekmezen Weingarten raint vnten vnd oben wie der vorgeshribne, mit der rechten Seiten an Vide Rukla, mit der lingen an Jury Tekhmezen Weingarten, dient emer 1 sechter 1 pergpfening 2 Vide Ruklers Weingarten, raint vnten, vnd oben wie der nechst, mit der rechten Seiten an Jury Crobathen, mit der lingen an Ballash Tekhmezen Weingarten, dient emer 1 quart 1 sechter 1 pergpfening 3 Jury Crobathen weingarten, raint vnten mit ain akher, vnd oden grundt, auch mit den obern ohrt an weeg, mit der rechten seiten an Niclaßen Ziglar, mit der lingen an Vide Ruklers weingarten, dient emer 1 1 pergpfening 2 Niclaßen Ziglars weingarten raint vnten vnd oben wie der nechst, mit der rechten seiten, auch mit der lingen an Jury Crobathen weingarten, dient emer 1 sechter 1 pergpfening 2 Fol. 151v Klain Küzerberg. Caspar Villetschnig, weingarten raint vnten mit ain clain akher biß in graben, also auch mit der lingen seiten sambt ain clain öden grundt, an der von Gerndorf huebgründt, mit der rechten seiten an Rueprechten Herga weingarten, oben an weeg, dient emer 3 quart1 pergpfening 4 Rueprechten Herga weingarten raint vnten vnd oben wie der nechst, mit der rechten seiten an Marco Grondoshäkh, mit der lingen an CasparnVilletshnig weingarten, dient emer 2 pergpfening 2 57 Marco Grondoschäkhen Weingarten raint vnten, vnd oben an weg, mit der rechten Seiten an Anthony Jäger, mit der lingen an Rueprechten Herga Weingarten, dient emer 2 quart 1 pergpfening 3 Anthony Jägers Weingarten raint vnten vnd oben wie der nechst, mit der rechten seiten an Mathe Crobathen, mit der lingen an Marco Grondoschäkhen Weingarten dient emer 2 sechter 1 pergpfening 3 Fol. 152 Mathe Crobathen Weingarten raint vnten vnd oben wie die vorgehenten, mit der rechten seiten an Martin Schegula, mit der lingen an Anthony Jagers Weingarten, dient emer 2 sechter 1 pergpfening 3 Marttin Schegula Weingarten raint vnten, vnd oben den obern gleich, mit der rechten seiten an Janshe Kaißerspergern, mit der lingen an Mathe Crobathen Weingarten, dient emer 1 pergpfening 1 Jansche Kayserspergers Weingarten, raint vnten vnd oben wie der nechsts, mit der rechten seiten an Peter Crobathen, mit der lingen, an Martin Schegula Weingarten, dient emer 2 sechter 2 pergpfening 4 Petter Crobathen Weingarten raint vnten vnd oben den nechsten glaich, mit der rechten seiten an Anthony Selenko, mit der lingen an Janshe Kaißerspergers Weingarten, dient e(mer) 2 pergpfening 2 Fol. 152v Anthony Selenko Weingarten, raint vnten, vnd oben wie die vorgehenten, mit der rechten seiten an Jury Pi chi er, mit der lingen an Peter Crobath(en) Weingarten, dient emer 2 pergpfening 2 Jury Pichlers Weingarten raint vnten, vnd oben wie der nechsts, mit der rechten seiten an Vrban des Philiphen Sohn, mit der lingen an Anthony Selenko Weingarten, dient emer 1 quart 1 pergpfening 2 Vrban des Philiphen Sohn, Weingarten, raint vnten, vnd oben wie der nechst, mit der rechten seiten an Vlrichen Kallez, mit der lingen an Jury Pichlers Weingarten, dient emer 1 sechter 1 pergpfening 2 Vlrichen Kallez Weingarten, raint vnten vnd oben den vorigen gleich, mit der rechten seiten an Vrban Selnikh, mit der lingen an Vrban deß Philiphen Sohn weingarten,dient emer 1 Vi pergpfening 2 58 Fol. 153 Fol. 153 Vrban Selniken weingarten raint vnten, oben vnd mit der rechten seiten an gemainen weg daselbst, mit der lingen an Vlrichen Kallez weingarten, dient emer 1 sechter 1 pergpfening 2 Anthony Tshernawer weingarten raint vnten vnd oben wie der nechst, mit der rechten seiten an Andre Creinez weingarten, mit der lingen an der von Gerndorf huebgründt, dient sechter 1 pergpfening 1 Andreen Creinez weingarten raint vnten, vnd oben wie der nechsts, mit der rechten seiten an Vide Schummakhen, mit der lingen an Anthony Tshernauers weingarten, dient emer 2 copaun 2 pergpfening 2 Vide Schumniakhen weingarten raint vnten, vnd oben wie die ersten, mit der rechten seiten an Paul des Antholl Sohn, mit der lingen an Andreen Creinez weingarten, dient emer 1 sechter 1 pergpfening 2 Paul des Antholl söhn raint vnten an der von Vnter Vollolekh huebgründt, mit der rechten Seiten an Jury Mläkher, mit der lingen an Vide Schumniakhen Weingarten, oben an weeg, dient emer 1 sechter 1 pergpfening 2 Jury Mläkhers Weingarten raint vnten an der von Gerndorf huebgründt, mit der rechten seiten an Gregor Weßiakhen, mit der lingen an Pauln des Antholl Sohn, oben an weeg, dient emer 1 sechter 1 copaun 1 pergpfening 2 Grögor Weßiakhen Weingarten raint vnten, vnd oben wie der nechst, mit der rechten seiten an Pauln Voyskh, mit der lingen an Jury Mläkhers Weingarten, dient emer 1 sechter 1 copaun 1 pergpfening 2 Paul Voyskhen Weingarten, vnd pergrechts akher raint vnten, vnd oben an weeg, mit der rechten seiten an der von Gerndorf huebgründt, mit der lingen an Gregorn Weßiakhen Weingarten, dient emer 8 sechter 2 copaun 1 pergpfening 11 Ni naveden zapis za vinograd. 59 Fol. 154 Fol. 154 Philiph Rußen weingarten raint vnten mit ain akher, also auch mit der lingen seiten sambt ain akher an der von Gerndorf huebgründt, mit der rechten seiten an Matheen Roßman weingarten, oben an weeg, dient emer 2 copaun 2 pergpfening 2 Matheen Roßman weingarten raint vnten vnd oben wie der nechst, mit der rechten seiten an Andre Kucher, mit der lingen an Philiph Rußen weingarten, dient emer 1 1 pergpfening 2 Andreen Kuchers weingarten raint vnten, vnd oben wie der nechst, mit der rechten seiten an Matheen Roßman weingarten, dient emer 3 sechter 1 pergpfening 4 Michael Crobathen weingarten raint auch vnten, vnd oben wie der nechst, mit der rechten seiten an Jury Pichlers, mit der lingen an Andren Pichlers111 Kucheres weingarten, dient emer 2 quart 1 copaun 1 pergpfening 3 Jury Pichlers weingarten raint vnten, vnd oben dem worgehuenten gleich, mit der rechten seiten an Andre des Antholl Sohn mit der lingen an Michl Crobathen weingarten, dient emer 2 sechter 1 copaun 1 pergpfening 4 Andre des Antholl Sohn weingarten, raint vnten vnd oben wie der nechst, mit der rechten seiten an Matheen Creinez, mit der lingen an Jury Pichlers weingarten, dient emer 2 quart 1 copaun 1 pergpfening 3 Matheen Creinez weingarten, raint vnten, vnd oben den obern gleich, mit der rechten seiten an Andre des Pangrazen Sohn, mit der lingen an Andre des Antholl Sohn weingarten, dient emer 2 quart 1 pergpfening 3 Andre des Pangrazen Sohn weingarten, raint vnten vnd oben wie die nechsten, mit der rechten seiten auch an d(er) Gerndorfer huebgründt, mit der lingen an Mathe Creinez weingarten, dient emer 2 quart 2 pergpfening 4 Prečrtano = napaka pisca pri zapisu priimka. 60 Fol. 155 Fol. 155 Aloisy Morenzen weingarten, raint vnten mit ain akher vnd wismadt auch yber das thall mit ain clain öden grundt, vnd mit der rechten seiten an der von Podwinzen huebgründt, mit der lingen seiten sambt ain akher, vnd obern ohrt an der von Gernizen huebgründt, dient emer 5 quart 1 copaun 2 pergpfening 6 Grogorn Lederez weingarten raint vnten, vnd mit der lingen seiten an der von Vnter Vollolekh huebgründt, mit der rechten an Andre des Vallentin Sohn weingarten, oben an weeg, dient emer 2 pergpfening 2 Andre des Vallentin Sohn weingarten, raint vnten vnd oben wie der nechst mit der rechten seiten an Paul Schwärzen, mit der lingen an Gregorn Lederez weingarten, dient emer 1 1 pergpfening 2 Paul Schwarzen weingarten raint vnten, vnd oben wie die nechsten, mit der rechten seiten ann Philiph Rußen, mit der lingen an Andre des Valentin Sohn weingarten, dient emer 2 copaun 2 pergpfening 2 Philiph Rußen weingarten, raint vnten sambt ain zimblichen akher, vnd oben wie die vorbeshriben mit der rechten seiten auch an d(er) Vnter Vollolekher huebgründt, mit der lingen an Paul Schwarzen weingarten, dient emer 2 1 pergpfening 3 Pollänscherberg. Jury Pichlers weingarten raint mit den vnten ohrt sambt ain akher, vnd öden grundt, mit der rechten seiten, obern ohrt, vnd mit der lingen seiten auch mit ain öden grundt, vnd akher, an der Gerndorfer huebgrundt, dient emer 4 copaun 3 pergpfening 4 item dient er absonderlich von ain akher oberhalb dens weingarten, emer 1 sechter 1 pergpfening 2 Michaeln Taberer weingarten raint vnten mit ain akher, vnd flekh paumbgarten an der Gerndorfer huebgründt, mit der rechten seiten an Jury Pichlern, mit der lingen an Jury Halloshen weingarten, oben an weeg, dient emer 2 quart 2 pergpfening 4 61 Fol. 156 Fol. 156 Jury Hailoschen Weingarten raint vnten mit ain shlechten öden grundt, vnd obern ohrt wie der nechst(er) mit der rechten seiten an Michaeln Täberer, mit lingen an Matheen Habianez Weingarten, dient emer 2 quart 1 pergpfening 3 Mathee Häbianez Weingarten, raint vnten mit ain flekh öden grundt vnd oben wie der nechst mit rechten an Jury Halloshen mit der lingen an Mathen Sortschiz Weingarten, dient emer 3 quart 2 sechter 1 item von ain außrait vnter der weeg sechter 1 pergpfening 7 Mathee Sortschiz Weingarten, raint vnten mit ain öden grundt, vnd obern wie der nechst, mit rechten seiten an Mathen Habianez, mit der lingen an Jury Verbanitsh Weingarten, dient emer 3 quart 2 pergpfening 5 Jury Verbanitsch Weingarten raint vnten mit ain ciain flekh öden grundt, vnd oben wie die neh sten, mit der rechten seiten an Mathe Sortschiz, mit der lingen an der Kürchen st: Oßwaldy Weingarten, dient emer 1 quart 1 pergpfening 2 Kürchen st: Oßwaldy Weingarten raint vnten mit ain ciain paumbgarten, vnd oben wie die vorbeshriben, mit der rechten seiten an Jury Verbanitsh, mit der lingen an Jacoben Jurgl Weingarten, dient emer 2 sechter 1 copaun 1 pergpfening 3 Jacoben Jurgl Weingarten raint vnten mit ain ciain spiz paumbgarten, vnd aines tails akher, auch mit der obern ohrt wie die nechsten, mit der rechten seiten an der Kurchen st: Oßwaldi Weingarten, mit der lingen sambt ain äkherl an weeg, dient emer 2 sechter 1 pergpfening 3 Sabüskhberg. Fol. 157 Jury Arnoschen Weingarten raint vnten sambt ain akher an der Krotendorfer huebgrundt, mit d(er) rechten seiten an Mihael Arnosh mit der lingen an Arne Arnoshen Weingarten, oben an weeg, dient emer 2 Vi pergpfening 3 Arne Arnoschen Weingarten, raint vnten mit ain akher, vnd oben wie der nechst, mit der rechten seiten an Jury Arnoshen Weingarten, mit der lingen an Georgen Öllpergers pergrechts gehilz dient emer 3 pergpfening 3 112 Pisarjeva napaka pri zapisu Sawulekhberg, katerega lahko najdemo v gorninskem kazalu urbarja. 62 Georgen Öllpergers zwey stukh pergrechts gehilz, vnd haßlach, rainen vnten an der Krotendorfer huebgrundt, mit der rechten seiten an Arne Arnoshen weingarten, mit der lingen an der von Gerndorf huebgehilz, oben an weeg, dient emer 8 copaun 6 pergpfening 8 Fol. 157v Schoberschäkberg. Wolff Lorenz Lämpertitsch, dient alda von ain flekh hueb holz, raint mit dem vntern ohrt sambt ain clain flekh äkherl, an der von Krottendorf huebgründt, mit der rechten seiten an der Podwinzer huebgründt, nach dem graben hieauf, mit der lingen an sein selbst neusacz, oben an gemainen weg. dient derzeit copaun 4 item sein neüsacz darneben, raint auch vnten mit ainer clain wißen, oder paumbgarten, vnd obern ohrt wie der nechste grundt, mit der rechten seiten an sein vorgemelten grundt, vnd mit d(er) lingen an sein selbst weingarten in Guettenhager pergrecht, nach dem veigl, vnd ain alten graben hieauf, dient emer 2 1 pergpfening 3 mehr zwen thail weingarten rainen vnten mit ain clain spiz paumbgarten, an der Landtshafft eingeenten weingartens haslach, mit der rechten seiten an sein selbst vorgemelten weingarten im Guettenhager pergrecht, mit der lingen widerumben an sein selbst weingarten, oben an der Podwinzer huebgrundt, dient d(er) e( mer) 3 pergpfening 3 Fol. 158 item raint sein weingarten sambt ain spiz paumbgarten, vnten an der landtschaftt eingepferten weingarten, vnd haßlach, mit der rechten seiten an sein selbst weingarten mit der lingen an besagte Landtschaftliches, oben an das Guettenhagerishe pergrecht dient emer 2 1 pergpfening 3 Landtschafft in Steyer eingepfenter weingarten raint vnten sambt ain flekh paumbgarten, haßlach vnd akher an der Krottendorfer huebgrundt, mit d(er)rechten an Wolf Lorenzen Lampertitsh, mit der lingen seiten, vnd obern ohrt, an ihren aigenen weingarten nacher Guettenhaag dienstbahr, dient emer 8 quart 2 pergpfening 10 item dienen won akher, vnd haßlach copaun 4 Fol. 158v Podwinzerberg Michaeln Koschiza weingarten, raint vnten mit ain spiz holzl an der Podwinzer huebgründt, mit der rechten, vnd lingen seiten an daß Guettenhagishe pergrecht, oben an gemainen weg, dient emer 1 quart 1 copaun 3 pergpfening 2 63 Jury Arnoschen Weingarten, raint vnten an der Podwinzer huebholz, mit der rechten, auch tails mit der lingen an das Guetenhagishe pergrecht, oben an weeg, dient emer 2 pergpfening 2 Siman Grondoschäkhen Weingarten, raint vnten mit ain ciain od(en) flekh grundt, vnd mit der rechten Seiten an daß Guetenhägishe pergrecht, mit der lingen an Jury Kouatsh Weingarten, oben an weeg, dient emer 2 pergpfening 2 Fol. 159 Jury Kouatschen Weingarten, raint vnten an daß Jury Skhokh pergrechts grundt, mit der rechten Seiten an Syman Grondoshakh, mit der lingen an Juryen Skokh Weingarten, oben an weeg, dient e(mer) 2 sechter 2 pergpfening 4 Jury Skokhen Weingarten raint vnten an der Podwinzer huebgehilz, mit der rechten Seiten an Jury Kouatshen Weingarten, mit der ling(en) an das Guettenhagishe pergrecht, oben an weeg, dient emer 1 quart 1 pergpfening 2 Jacob Grondoschäkhen Weingarten, raint vnten vnd mit der rechten Seiten sambt ain ciain paumgarten an der Podwinzer huebgründt, mit der lingen Seiten an daß Guettenhagishe pergrecht, oben an gemainen weeg, dient emer 2 Vi pergpfening 3 Marco vnnd Caspar Herga weingarten raint vnten, vnd mit der lingen seiten sambt ain paumbgarten, an Herrn Grafenns von Herberstain holz, vnd paumbgarten, mit der rechten seiten an Janshe Galloben weingarten,oben an weeg, dient emer 3 copaun 2 pergpfening 3 Fol. 159v Jansche Galloben weingarten, raint vnten, vnd oben wie der nechst, mit der rechten seiten an Lorenzen Gallob, mit der lingen an Marco, vnd Caspar Herga weingarten, dient emer 1 pergpfening 1 Lorenz Galloben weingarten raint auch vnten vnd mit der obern ohrt wie der nechste, mit der rechten seiten sambt ain akher an der Podwinz(er) huebgründt, mit der lingen an Janshe Galloben weingarten, dient emer 1 1 pergpfening 2 64 Fol. 161 Perckrecht zü St: Lorenzen enhalb der Peßniz. Prikldorfferberg. Tomas Schweizen weingarten, raint vnten sambt ain äkherl an der von Prikhldorf huebgründt, mit der rechten seiten an heren Pfahrers zu Petaw pergrecht, mit der lingen seiten, vnd obern ohrt an die gemainen weg daselbst, dient emer 1 1 pergpfening 2 Stephan Schescherko weingarten raint vnten mit ain clain paumbgarten, oben, vnd mit der lingen seiten an die gemainen weg daselbst, mit der rechten seiten an Jury Padeshekhs weingarten, dient emer 3 pergpfening 3 Jury Pädeschekhs, weingarten raint vnten, vnd oben wie der nechst, mit der rechten seiten an Stephan Schesherko, mit der lingen an heren Pfahrers zu Petaw pergrecht, dient emer 1 copaun 1 pergpfening 1 Fol. 161v Stephan des Arne Sohns weingarten raint vnten mit der rechten, vnd lingen seiten an des pfahrers zu St. Lorenzen pergrecht, mit dem obern ohrt, an weeg, dient emer 1 1 pergpfening 2 Benko Dominko weingarten, raint vnten an der von Prikldorf huebgrundt, mit der rechten seiten an Rueprechten Vräbl weingarten, mit der lingen an herrn Pfahrers zu Pettau pergrecht, oben an weg dient emer 1 1 pergpfening 2 Rueprechten Vräbls weingarten, raint vnten, vnd oben wie der vorgehente, mit der rechten seiten an Jacoben Kämbenshakh, mit der lingen an Benkho Dominko weingarten, dient emer 3 copaun 1 pergpfening 3 Jacoben Kämbenschäkhs weingarten raint vnten vnd oben wie der nechst, mit der rechten seiten an Janshe Herga, mit der lingen an RueprechtenVräbls weingarten, dient emer 3 1 copaun 1 pergpfening 4 Fol. 162 Jänshe Herga weingarten, raint vnten vnd oben wie der vorgehente, mit der rechten seiten an Lorenzen Schegula, mit der lingen an Jacoben Kämbenshekhs weingarten, dient emer 3 1 pergpfening 4 65 Lorenz Schegula weingarten, raint vnten vnd oben wie die nechsten, mit der rechten seiten an Andreen Gregoritsh, mit der lingen an Janshe Herga weingarten, dient emer 2 pergpfening 2 Andre Gregoritschen weingarten raint vnten vnd oben wie der nechst, mit der rechten seiten an Andreen Versell, mit der lingen an Lorenzen Schegula weingarten, dient emer 1 pergpfening 1 Andreen Versell weingarten raint vnten, vnd oben wie die vorgehend(en), mit der rechten seiten an Benko Dominko, mit der lingen an Andre Gregoritshen weingarten, dient emer 2 pergpfening 2 Fol. 162v Benko Dominko weingarten raint vnten vnd oben wie der nehst, mit der rechten seiten an Pangraz Ferenz, mit der lingen an Andreen Versell weingart(en) dient emer 1 1 pergpfening 2 Pangräz Ferenzen weingarten, raint vnten vnd oben, wie der obrig, mit der rechten seiten an Ballashen Roßman, mit der lingen an Benkho Dominko weingarten, dient emer 1 1 pergpfening 2 Ballaschen Roßman weingarten raint vnten, vnd oben wie der nechst, mit der rechten seiten an Janshe Schegula, mit der lingen an Pangrazen Ferenz weingarten, dient emer 1 1 pergpfening 2 Jansche Schegula weingarten raint vnten vnd mit der rechten seiten an der Prikhldorffer huebgrundt, mit der lingen an Ballashen Roßman weingarten, oben an gemainen weg, dient emer 2 quart 1 pergpfening 3 Fol. 218 Weinzechent. hat die herrschafft Pettaw an dem hieuorn beshriben pergkhrecht allenthalben zunehmen, daraus gebühret dem pfahrer daselbst, der drits thail, außerhalb des Stermüz, vnd Pritißkaberg wellicher zechent ohne alle thaillung zu gemelter herrschafft Pettaw eingenuhmen würdet. 66 6. ANALIZA 6.1 Topografija izbranih vasi Gernci (Gerndorf, fol. 7): kot vas ne obstajajo več. Danes to območje pripada vasi Žabjak. Področje nekdanje vasi Gernci zaobjema ravninski zaselek SV od Ptuja, ob potoku Rogoznica.113 Omembo kraja Gernci je mogoče slišati le še pri domačinih. Kraj se prvič omenja v letih 1248 in 1286 z imenom Wenizlausdorf.114 V listini iz leta 1286 se omenja skupaj z Rogoznico, Reusencz.115 Rogoznica se kot vas v obravnavanem urbarju ne omenja. V urbarju gornjeptujske gospoščine iz leta 1597 je bilo v kraju Gernci navedenih 7 podložnikov in 8 davčnih enot. Župan Ožbalt Karlob je poleg županske hube hasnoval še drugo hubno posest. Filip Pihler je zraven dveh polhub, od katerih je moral oddati obvezno dajtev, hasnoval tudi od mlina in ribnika, ki ga je naredil zraven mlina.116 Na jožefinskih zemljevidih, ki so nastali v tretji četrtini 18. stol., vasi ni več mogoče najti.117 Tudi leta 1822 se kraj posebej ne omenja, vendar je omenjena vas Žabjak, h kateri so bili Gernci kasneje najverjetneje priključeni.118 Gernci se leta 1980 omenjajo kot zaselek ob potoku Rogoznica, ki pripada Žabjaku.119 Levanjci (Ibänzen, fol. 21v): vas, ki se nahaja ob cesti Pacinje–Desenci in se razprostira ob Pesniški dolini. Leta 1322 se kraj omenja kot Ybancze, leta 1495 kot Ybanntzen.120 Urbar gospoščine Gornji Ptuj iz leta 1597 navaja v vasi Levanjci 18 davčnih enot in prav toliko podložnikov.121 Na jožefinskih zemljevidih je kraj zapisan kot Lotschitsch.122 Leta 1937 se kraj imenuje Levanjci.123 Zgornji Velovlak (Ober Vollolekh, fol. 25): manjše obcestno naselje, ki se prav tako razprostira ob cesti Pacinje–Desenci, na zahodnem robu spodnje Pesniške doline. Leta 113 Krajevni leksikon Slovenije IV, Podravje in Pomurje, Ljubljana 1980, str. 432 (dalje: Krajevni leksikon Slovenije …). 114 Historična topografija Slovenije 2, Pavle Blaznik, Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500, zvezek A-M, Maribor 1986, str. 207(dalje: Historična topografija Slovenije ..., A-M). 115 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 47. 116 Prav tam, str. 111–112. 117 Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, Vincenc Rajšp, Vladimir Kološa, 6. zvezek, Karte, sek. 171 (dalje: Slovenija 1763–1787, 6. zv.). 118Carl Schmutz, Steiermarkisches Lexicon, Dritter Theil, N- SE, Graz 1822, str. 203 (dalje: Schmutz). 119 Krajevni leksikon Slovenije …, str. 432. 120 Historična topografija Slovenije …, A-M, str. 424. 121 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 48. 122 Slovenija 1763–1787, 6. zv., Opisi, str. 190. 123 Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 518 (dalje: Krajevni leksikon Dravske banovine …). 67 1286 se kraj omenja kot Dobromuezzel, 1322 kot Dobromizel in leta 1495 kot Oberboloblach.124 Leta 1597 je bilo tukaj gospoščini Gornji Ptuj podložnih 12 davčnih enot in prav tolikšno število podložnikov.125 Na jožefinskih zemljevidih je kraj označen kot Wullenjan.126 Leta 1822 je kraj naveden kot Vollouleg ober, slov. Gorni Volloleg.127 Leta 1878 Janisch navaja kraj pod imenom Volovlak Ober, slov. Zgornji Volovjak.128 Leta 1937 je kraj omenjen kot Zgornji Volovlek in spada pod takratno občino Sv. Urban.129 Spodnji Velovlak (Nider Vollolekh, fol. 27v): pretežno nižinska vas ob cesti Pacinje– Desenci, na zahodnem robu Pesniške doline. Leta 1322 se kraj omenja kot Woloblag, leta 1495 pa kot Niderboloblach.130 Leta 1597 je bilo v Spodnjem Velovleku gospoščini Gornji Ptuj podložnih 14 davčnih enot in 13 hasnovalcev.131 Na jožefinskih zemljevidih je Zgornji Velovlak označen skupaj s Spodnjim Velovlakom pod imenom Wullenjan.132 Leta 1822 je bil kraj zapisan kot Vollouleg unter, slov. spodni Volloleg. Kraj je cerkveno pripadal župniji Sv. Urbana.133 Leta 1878 Janisch navaja kraj pod imenom Velovlak Unter, slov. Spodnji Volovjak. Otroci so takrat obiskovali osnovno šolo v Dornavi, cerkveno pa je vas pripadala župniji na Ptuju, kar nakazuje spremembo cerkvene uprave.134 Leta 1937 se kraj imenuje Spodnji Volovlek.135 Pacinje (Päzing oder Prükh, fol. 30): vas v dolini reke Pesnice, ki se razprostira deloma ob cesti Pacinje–Desenci in deloma ob cesti Ptuj–Gornja Radgona. Urbar iz leta 1597 navaja v vasi 14 podložniških enot in 12 hasnovalcev.136 Na jožefinskih zemljevidih je kraj imenovan kot Pazing.137 Leta 1822 je kraj zapisan kot Patzing, h kateremu je pripadal tudi t. i. Pacinjski Vrh na meji s sosednjim Kicarjem. Pacinjski Vrh je bil pretežno vinogradniško področje, kjer je tudi gospoščina Gornji Ptuj imela 124 Historična topografija Slovenije 2, Pavle Blaznik, Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500, zvezek N-Ž, Maribor 1988, str. 424 (dalje: Historična topografija Slovenije …, N-Ž). 125 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 62. 126 Slovenija 1763–1787, 6. zv., Opisi, str. 190. 127 Schmutz, SI-Z, str. 272. 128 Josef Andr. Janisch, Lexikon von Steiermark mit historischen Notizen und Anmerkungen, I band,S-Z Graz 1878, str. 1208 (dalje: Janisch). 129 Krajevni leksikon Dravske banovine …, str. 519. 130 Historična topografija Slovenije …, N-Ž, str. 455. 131 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 62. 132 Slovenija 1763–1787, 6. zv., Opisi, str. 190. 133 Schmutz, SI-Z, str. 272. 134 Janisch, S-Z, str. 1208. 135 Krajevni leksikon Dravske banovine …, str. 502. 136 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj … , str. 63. 137 Slovenija 1763–1787, 6. zv., Opisi, str. 190. 68 svoje vinograde, ali od njih pobirala gornino. V kraju Pacinje se omenja še danes stoječi most preko reke Pesnice.138 Leta 1878 so Pacinje skupaj Dornavo in Spodnjim Velovlakom tvorile katastrsko občino Dornava. Južno od Pacinj Janisch navaja tudi mlin na reki Pesnici. Otroci so obiskovali šolo na Ptuju. Cerkveno jurisdikcijo je takrat tukaj imela ptujska župnija, kar pa danes ne velja več.139 Podvinci (Podwinzen, fol. 32v): že samo ime nam nakaže lego te vasi, ki se razprostira ob cesti Ptuj–Gornja Radgona. Je tesno naslonjena na sosednjo vas Kicar, ki je znana kot zelo vinorodno področje. V obravnavanem urbarju iz časa okrog 1677 se omenja tudi Podvinski Vrh ali Podwinzer Perg140, kjer je prevladovala vinogradniška posest in se obravnava v drugem sklopu urbarja, kjer so navedena gorskopravna razmerja. Podvinski Vrh se danes deli med vasi Kicar in Podvinci. Kraj se prvič omenja leta 1286 kot Weingartpuhel, leta 1495 pa kot Weingartpüchel.141 Leta 1597 je gospoščina Gornji Ptuj imela v vasi Podvinci 28 davčnih enot, zraven pa so bili navedeni tudi štirje domci.142 Na jožefinskih zemljevidih lahko najdemo kraj z imenom Podvinzen.143 Leta 1822 je tukaj imela cerkveno jurisdikcijo ptujska župnija Sv. Petra in Pavla.144 Otroci so šolo obiskovali v Dornavi, verouk pa na Ptuju.145 Leta 1937 se kraj omenja kot Podvinci in pripada k takratni občini Rogoznica.146 Spuhlja (Picheldorff, fol. 53v): od Ptuja 4 km oddaljena vas, ki se razprostira ob cesti Ptuj–Varaždin. Sredi vasi je cestni odcep, ki vodi v Ormož. Vas se prvič omenja leta 1294 kot Puchel, leta 1495 pa kot Pühel.147 Leta 1597 je bilo v Spuhlji 10 gospodarstev, ki so bila podložna gospoščini Gornji Ptuj, in prav toliko hasnovalcev. Strelski dvorec v Spuhlji je kot ostanek obrambnega mehanizma iz 13. stol. obdržal določene davčne bonitete, čeprav je vojaška služba v njem že prenehala.148 Ob koncu 16. stol. je bil dvorec razdeljen na dve enoti. Razdeljenost strelskega dvorca v Spuhlji lahko opazimo tudi v obravnavanem urbarju iz časa okrog leta 1677.149 Na jožefinskih 138 Schmutz, N-SE, str. 101. 139 Janisch, L-R, str. 633. 140 ZAP 70, R-1, fol. 158; Podvinski Vrh. 141 Historična topografija Slovenije …, N-Ž, str. 106. 142 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 63. 143 Slovenija 1763–1787, 6. zv., Opisi, str. 190. 144 Schmutz, N-SE, str. 175. 145 Janisch, L-R, str. 522. 146 Krajevni leksikon Dravske banovine …, str. 509. 147 Historična topografija Slovenije…, N-Ž, str. 322. 148 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 66. 149 ZAP 70, R-1, fol. 54; Ostanki strelskega dvorca v Spuhlji. 69 zemljevidih je kraj imenovan kot Pichldorff,150 leta 1878 pa kot Pichldorf.151 Leta 1937 je kraj pripadal takratni občini Rogoznica.152 Mostje (Prikhldorf, fol. 55v): vas, ki leži ob cesti Ptuj–Gornja Radgona. Prvič se vas omenja leta 1286 kot Prukkelein, leta 1322 kot Prukklein in leta 1495 kot Prückel.153 Leta 1597 je bilo tukaj ptujski gospoščini podložnih 8 kmetij in 7 hasnovalcev. V obeh obravnavanih urbarjih gospoščine Gornji Ptuj se omenja zraven vasi Mostje tudi t. i. Mostješki Vrh, kjer je glavno agrarno panogo predstavljalo vinogradništvo. Tukaj je gospoščina Ptuj pobirala dajatve od gorskopravnih subjektov.154 V tretji četrtini 18. stol. lahko najdemo kraj pod imenom Mostovie.155 Leta 1937 je vas spadala pod takratno občino Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah.156 Kicar (Küzerberg, fol. 145–158): gričevnato-vinorodna vas obkrožena z vasmi Žabjak, Nova vas pri Ptuju, Spodnji Velovlak, Pacinje in Podvinci. V urbarju gornjeptujske gospoščine iz leta 1597 se ne omenja kot vas, temveč kot gorninski urad, preko katerega je gospoščina pobirala gornino in vinsko desetino, ki si jo je v tem primeru delila s cerkvijo, ali pa jo je pobirala sama.157 Gorninski urad Kicar se je po obravnavanem urbarju delil na naslednje vrhove: Veliki Kicarski Vrh, Pacinjski Vrh, Mali Kicarski Vrh, Palavški Vrh, Za Velovlaški Vrh, Šoberšak in Podvinski vrh.158 Cerkvena jurisdikcija je v 19. stol. pripadala župniji Sv. Ožbalta na Ptuju, medtem ko so otroci obiskovali šolo v Dornavi.159 Na jožefinskih zemljevidih se Kicar ne omenja kot vas, vendar je mogoče na zemljevidu razbrati ime Kitzerberg, ki se omenja tudi v krajevnem kazalu.160 Leta 1937 je Kicar spadal k takratni občini Rogoznica. Še vedno so bila ohranjena stara poimenovanja vrhov: Podvinski Vrh, Mali in Veliki Kicar ter Šoberšak.161 150 Slovenija 1763–1787, 6. zv., Opisi, str. 188. 151 Janisch, L-R, str. 498. 152 Krajevni leksikon Dravske banovine …, str. 509. 153 Historična topografija Slovenije …, A-M, str. 566. 154 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 67. 155 Slovenija 1763–1787, 6. zv., Opisi, str. 176. 156 Krajevni leksikon Dravske banovine …, str. 514. 157 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj … , str.84. 158 ZAP 70, R-1, fol. 5; Kazalo urbarja; Gorsko pravo na Kicarskem Vrhu, delitev po vinogradih. 159 Schmutz, H-M, str. 203. 160 Slovenija 1763–1787, 6. zv., Opisi, str. 328. 161 Krajevni leksikon Dravske banovine …, str. 509. 70 6.2 Hubna posest Okrajšave v preglednicah hubnih posesti k - kaščna mera (Casten Görz) fol.- folij fl - florint š - šiling den - denarič tlaka (fl) - tlaka ovrednotena v denarju (Robathgelt) tlaka - tlaka izmerjena v delovnih dneh ž. huba - županova huba ž. činž - županov činž ž. grunt - županov grunt strel. dvor. - strelski dvorec Gornjeptujska gospoščina je v večini razpolagala s celimi ali polovičnimi hubami – polhubami. Trdimo lahko, da na področju spodnjega Ptujskega polja ob koncu 16. stol. ni prihajalo do množične drobitve zemljiške posesti, saj se tretjinske in četrtinske kmetije v urbarju gornjeptujske gospoščine iz leta 1597 pojavijo le nekajkrat. Celo nasprotno, pojavila se je cela vrsta opustelih hub, kar nam dokazuje reformiran urbar iz 6. junija 1597.162 Razloge za opustelost lahko iščemo predvsem v slabem gospodarjenju zakupnikov gospoščine. Pojavila se je bojazen, da teh področij ne bo mogoče naseliti, zato so kmetom, ki so imeli vinograde zraven hubne posesti, prepovedali gradnjo hiš v vinogradih in jih tako prisilili, da se po kupnem pravu naselijo na opustelo ozemlje in tako tudi finančno ugodijo ukazom deželnega kneza. Za obravnavane vasi je po urbarju iz leta 1597 razvidno, da je največje število opustelih hub bilo v Zgornjem in Spodnjem Velovlaku ter Podvincih.163 V 16. stol. je huba merila med 12 in 15 ha.164 Da ni prišlo do večje drobitve gornjeptujske posesti, nam dokazuje tudi obravnavani urbar iz časa okrog 1677, saj poleg nekaj naštetih oštati, strelskih dvorcev in gruntov prevladujejo polhubne in cele hubne posesti. Število celih in polhubnih posesti ter 162 ZAP 70 R-23, fol. 217; Reformation der Herrschafft Pettaw Anno. 1597; komisija za izvedbo popisa urbarialnih dohodkov gospoščine je ugotovljala stanje opustelosti hubne posesti. 163 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 39. 164 Klasinc, str. 41. 71 oštati gospoščine Gornji Ptuj iz časa okrog 1677 nam prikazuje preglednica 1, razmerje celih in polhub ter oštati v gospoščini pa graf 1. Obravnavane vasi Cela huba Polhuba Oštati Gernci 6 1 1 Levanjci 17 Zgornji Velovlak 10 1 Spodnji Velovlak 1 13 Pacinje 1 12 Podvinci 1 22 5 Spuhlja 6 3 1 Mostje 5 4 Vsota 30 73 7 Preglednica 1: Število celih in polhubnih posesti ter oštati Gernci Levanjci Zgornji Spodnji Pacinje Podvinci Spuhlja Mostje Velovlak Velovlak Graf 1: Cele hube, polhube in oštati V obravnavanih vaseh po urbarju iz časa okrog 1677 prevladujejo cele hubne posesti v vaseh Gernci, Spuhlja in Zgornji Velovlak. V primerjavi s starejšim urbarjem iz leta 1597 lahko opazimo, da je v obravnavanih vaseh prišlo le do manjših sprememb 72 cela huba polhuba oštati cepitve urbarialne posesti. Nekoliko večja sprememba števila celih in polhubnih posesti se kaže le v vasi Podvinci, kjer je leta 1597165 bilo preštetih 27 polhub ter dve celi hubni posesti, medtem ko so okrog leta 1677 v urbarju navedli 22 polhub. Cele hubne posesti so prevladovale predvsem na ravninskih predelih spodnjega Ptujskega polja, kamor lahko prištejemo tudi obravnavane vasi Spuhlja, Gernci ter Zgornji Velovlak. Sklepamo lahko, da je bila konfiguracija posesti določena glede na potrebe gospoščine po žitu in geografski specifičnosti področja. Iz obravnavanega urbarja je jasno razvidna težnja gospoščine po trgovanju z žitom, kar je bilo mogoče na podlagi geografske danosti območja spodnjega Ptujskega polja. Skladno s tem je gospoščina predvsem od ravninskih hubnih posesti pobirala dajatve večinoma v žitaricah. žito oves Gernci Levajnci Zgornji Spodnji Pacinje Podvinci Spuhlja Mostje Velovlak Velovlak Graf 2: Dajatve kaščnih mer v žitaricah za obravnavane vasi od hubnih posesti 166 Urbarialna posest gospoščine je po urbarju iz leta 1597166 vključevala 34 vasi in 79 vinskih vrhov, v času okrog 1677 pa 37 vasi in 72 vinskih vrhov. Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 51. Prav tam, str. 52. 73 Huba Podložniki so bili na hubnih posestih obremenjeni z oddajo naturalnih dajatev v žitaricah, kokoših in jajcih ter z denarno dajatvijo (činž) glede na določitev za posamezno hubo in vas. Oddajo naturalnih dajatev v posamezni vasi je nadziral župan posamezne vasi, ki je imel povezovalno nalogo med gosposko upravo in podložnikom. Osnovna podložniška gospodarska enota je bila huba, cela ali polhuba. Nekateri podložniki so hasnovali tudi od dveh polhub, ki pa sta bili v urbarju obračunani kot ena (von zwo halb hueben)167. Dajatev teh dveh je samo v naturi bila nekoliko višja kot pri celi hubni posesti, medtem ko je činž enak kot za celo hubo. Županske hube Gospoščina je v vsaki vasi nastavila župana (ambtman), ki je predstavljal podaljšano roko uprave gosposke. Župani niso bili voljeni s strani celotne vasi, pa tudi njihova funkcija ni bila dedna. Pri opravljanju te funkcije so imeli za hasnovanje od dodatne hube določene bonitete pri obvezah do gospoščine. V obravnavanih vaseh po urbarju iz časa okrog 1677 so županske dodatne hubne posesti ter obveze ponavadi zapisane na koncu seznama hubnih posesti (Der Supan dient von supwegen)168. Župani imensko niso navedeni, vendar lahko sklepamo, da je bil župan posamezne vasi tisti, ki je bil v urbarju zapisan kot prvi.169 Dejstvo je bilo, da so bili vaški župani premožnejši od ostalih podložnikov v vasi. Ob tem je treba omeniti, da so se po vaseh spodnjega Ptujskega polja ohranila stara poimenovanja nekaterih družin, ki sicer danes nosijo drugačne priimke, vendar imajo v svojem družinskem drevesu prednike, ki izvirajo iz županove (ambtman) družine, po domače »Županovi«. 167 ZAP 70, R-1, fol. 53v; Lovrenc Cizerl je v Spuhlji hasnoval od dveh polhub. 168 Prav tam, fol. 35. 169 V urbarjih so ponavadi župani navedeni kot prvi na seznamu hasnovalcev gospoščinske posesti. 74 Denarne dajatve Na plačilni dan (Stifttag) je moral podložnik odnesti činž v gospoščinski urad. S tem je opravil vse obveznosti oz. »odrajtal« svojo dolžnost do gospoščine. Činž se ni oddajal na isti dan kot dajatve v naturi.170 Dajatve, predpisane skupaj za celotno vas Urbar iz leta 1597 kmetijam pripisuje tudi obvezno tlako (Tagwerch), katere pa v obravnavanem urbarju iz časa okrog 1677 ni mogoče posebej zaznati. Tlaka je seveda že bila reluirana, denarno ovrednotena. Posebnost gospoščine so bile skupne dajatve, ki so bile predpisane za celotno vas in so vključevale kole za gorice ter prevoz gnoja in lesa za potrebe gospoščine. Mera, uporabljena za skupne dajatve, je bila fudra (fueder). Fudra označuje staro mero za določitev ene vožnje s parom konjev in tovorom naloženim na voz.171 Skupne dajatve za posamezne vasi obravnavanega področja ptujske gospoščine iz časa okrog 1677. leta so navedene v preglednici 2. Vasi (skupne dajatve) Prevoz lesa Prevoz gnoja Vinogradniški koli Gernci 3 2 1000 Levanjci 4 8 6000 Zgornji Velovlak 2 5 2000 Spodnji Velovlak 4 5 2500 Pacinje 4 3 Podvinci Spuhlja 4 Vsota 19 27 11500 Preglednica 2: Pregled skupnih dajatev za posamezne vasi Klasinc, str. 39. Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 44. 75 Oštat - domec Drugo gospodarsko enoto gospoščine je predstavljala oštat (domec), ki je obsegala četrtino cele hubne posesti. V obravnavanih vaseh so navedene oštati v Podvincih, Gerncih in Spuhlji. Oddajale so le činž. Strelski dvorci Posebno mesto pri gospodarjenju gospoščine so imeli strelski dvorci, ki so kot obrambne fortifikacije nastali že v 12. in 13. stol. Do konca 15. stol. so jih uspeli vključiti v pravni in posestni okvir gospoščine, zato so vedno bolj izgubljali svoj prvotni pomen. Zaradi vojaške službe so bili njihovi lastniki pri obdavčitvah deležni določenih bonitet. V 16. stol. so strelske dvorce pokupili ptujski meščani in še vedno koristili njihove bonitete. Reformirani urbar gospoščine iz leta 1597 navaja Nürnbergerjev strelski dvorec v Placarju, ki ga je takrat imel v zastavni lasti Mihael Nürnberger. Podložniki, ki so spadali k strelskemu dvorcu, so zato bili njegova last. Neprimerno vedenje lastnika dvorca do podložnikov je pripeljalo reformno komisijo do spoznanja, da bi bilo knezu potrebno predlagati vključitev strelskega dvorca med ostale urbarialne zavezance.172 Obravnavani urbar navaja strelske dvorce v Zalmancih – Strejaci, Strelcih in Placarju.173 Posestne ostanke strelskega dvorca lahko opazimo tudi v Spuhlji, kjer se v urbarju činžnih dajatev omenjata dve kmetiji kot ostanka strelskega dvorca, in v Mostjeh, kjer je Filip Vrabl služil od posesti iz nekdanjega strelskega dvorca.174 Omenjene hubne posesti so že obravnavane brez obrambnih bonitet.175 Mlini in ribniki Urbar gospoščine Gornji Ptuj iz leta 1597 navaja 21 mlinov.176 Ti niso bili obravnavani kot posebne davčne enote, ker so bili vsakič obravnavani skupaj ob hubi. Mline so postavljali na reki Dravi, Pesnici, Polskavi ter potokih Rogoznica in Krka. 172 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 39. 173 ZAP 70, R-1; Kazalo urbarja; Strelski dvorci (Shizen). 174 Prav tam,fol. 56; Ostanki strelskega dvorca v Mostjeh. 175 Prav tam, fol. 54-54v; Ostanki nekdanjega strelskega dvorca v Spuhlji. 176 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 56. 76 Ribnikov je bilo malo in še ti so bili večinoma vsi ob mlinih. Za mline in ribnike so veljala posebna plačila. Leta 1597 se v obravnavani vasi Gernci (Žabjak) omenja mlin na potoku Rogoznica, v lasti Filipa Pihlerja. Ob mlinu je dal narediti tudi ribnik in je ob praznjenju le-tega moral gospoščini plačati 0,5 goldinarja oz. dati 1 kopuna. Za mlin je moral dati 2 kopuna.177 Ta isti mlin se omenja tudi v urbarju iz časa okrog 1677, in sicer kot last Jurija Pihlerja. Mlinu pripadajoči ribnik se ne omenja, vendar je imel lastnik še eno celo hubo in še polhubo v Gerncih. Za mlin je moral plačati 13 denaričev in 2 kopuna (Jury Pichler, dient von ainer müllen)178. V obravnavanem urbarju je tudi v Podvincih omenjen ribnik z letnico nastanka 1671. Zaradi novourejenega ribnika v Podvincih so podložniki te vasi s strani gospoščine dobili nove činžne obveze, ki niso bile enake starim.179 Leta 1672 so začeli uporabljati ribnik tudi v Zgornjem Velovlaku.180 V Levanjcih je Janez Kaisersperger prav tako moral za mlin na Pesnici, ki se omenja tudi v urbarju iz 1597. leta181, plačati 8 denaričev in kot činžno dajatev dati 2 kopuna.182 Mlin pri Pacinju, ki je omenjen v starejšem urbarju, se v obravnavanem ne omenja več. Žitne mere –Traid Maß Žitne dajatve podložnikov so se dajale v posodah oziroma merah imenovanih korec (Casten Görz). Kaščna mera je bila običajna mera, katero so gospoščine uporabljale za pobiranje žitnih dajatev. Razlika je bila, ali se je žito oddajalo v korcu, ki je bil ražen ali zvrhan (gupff). Pri veliki količinah se je namreč žitna razlika zelo poznala. Seveda je treba poudariti, da so se mere oz. korci med posameznimi gospoščinami razlikovali, velikokrat tudi med samimi uradi iste gospoščine. Urbar iz časa okrog 1677 uvaja tekst, ki natančno določa razmerja žitnih mer. Mere za oddajo vina so navedene v drugem delu urbarja, kjer so veljale določbe, ki se nanašajo na gorsko pravo vinorodnih področij. V prvih nekaj vrsticah je bilo jasno nakazano, da je gospoščina do tedaj prejemala dajatve žitaric in vina po različnih merah, ki so se med seboj razlikovale. Z novo odredbo so poenotili vse mere na osnovi graškega četrta (Gräzer virtl). Graški četrt je vseboval 50 namiznih veder (Tishkandl). 177 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 56. 178 ZAP 70, R-1, fol. 8; Mlin na potoku Rogoznica, v vasi Gernci, v lasti Jurija Pihlerja. 179 Prav tam, fol. 35; Ribnik v Podvincih in sprememba činžnih dajatev za celo vas. 180 Prav tam, fol. 27; Ribnik v Zgornjem Velovlaku. 181 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 56. 182 ZAP 70, R-1, fol. 24; Mlin na Pesnici v Levanjcih. 77 Polovica graškega četrta je merila 25 namiznih veder, medtem ko je ptujska kaščna mera (Casten Görz) vsebovala 20 namiznih veder. Iz tega je sledilo, da mera dveh in pol ptujskih kaščnih mer sovpada s količino enega graškega četrta. Zvrhana mera enega četrta je bila enaka količini 60-ih namiznih veder. Slednje je bilo zapisano v opombo podložniku, ki je bil dolžan žito oddajati v kaščo po zvrhani ptujski meri, ki se je od ražene oz. prodajne razlikovala kar za 10 namiznih veder. Kot zadnja je bila določena še mera za ptujski mestni korec (Pettauer Statt Görz), ki je znašal 30 namiznih veder. Na koncu zakonske odredbe žitnih mer je bilo podložnikom dano v vednost, da so obvezani spoštovanja navedenih določil.183 Robert Baravalle je v svojem delu, ki se nanaša na različne mere, uporabljene od 16. stol. naprej na področju dežele Štajerske, zapisal, da je ena kaščna mera v 16. stol. zadoščala približno za 39,36 l. Isto je veljalo za ptujsko mestno mero.184 Slika 5: Hubna posest gornjeptujske gospoščine ZAP 70, R1, fol. 32v. 183 ZAP 70, R-1, fol. 1; Zakonska odredba, na podlagi katere so bile določene osnovne mere za oddajo žita. 184 Baravalle, str. 57. 78 6.3 Činž in druge dajatve po posameznih vaseh Gernci Gospoščini Gornji Ptuj je v vasi Gernci bilo podložnih 7 podložnikov, ki so hasnovali od devetih davčnih enot. Jurij Pihler je zraven cele hube in še polhube hasnoval od mlina, ki se omenja tudi v urbarju iz leta 1597.185 Ob primerjavi obeh urbarjev lahko ugotovimo, da se lastništvo nad mlinom ni spremenilo in je ostalo v domeni družine Pihler. Ribnika, ki se omenja v urbarju iz leta 1597, v obravnavanem ni mogoče zaslediti. Tudi župan se v vasi posebej ne omenja. V naturi so podložniki oddajali žito, oves in kokoši. Mlinar Jurij Pihler je moral dati 2 kopuna in denarno dajatev 13 denaričev za hasnovanje od mlina, kar je bila pogosta dajatev za to dopolnilno dejavnost. Denarna dajatev je za celo hubno posest bila enotna in je znašala 1 fl 3 š. Od oštati je moral Anton Zelenko plačati 2 šilinga, medtem ko je bil dajatev v naturi oproščen. Zap. št. Enota Fol. Hasnovalec Žito (k) Oves (k) Kokoši Kopuni Jajca Fl Š Den 1 oštat 7 Anton Zelenko 2 2 huba 7 Anton Herga 2 8 4 20 1 3 3 huba 7 Matej Kaisersberger 2 8 4 20 1 3 4 huba 7v Lovrenc Arnuš 2 8 4 20 1 3 5 huba 7v Tomaž Arnuš 2 8 4 20 1 3 6 huba 7v Jurij Pihler 2 8 4 20 1 3 7 polhuba 8 Jurij Pihler 1 4 5 20 8 huba 8 Matej, sin Pankraca 2 8 4 20 1 3 9 mlin 8 Jurij Pihler 2 13 Vsota 13 52 24 2 120 6 25 33 Preglednica 3: Podložniki in njihove dajatve v vasi Gernci Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 60. 79 Levanjci V vasi Levanjci je bilo gospoščini podložnih 19 davčnih enot in 18 podložnikov. Janez Kaisersberger je zraven polhube hasnoval od mlina na Pesnici, ki se omenja tudi v urbarju iz 1597. leta, vendar je takrat od njega hasnoval Filip Meznarič.186 V Levanjcih so prevladovale polhubne posesti, od katerih so podložniki za naturalne obveznosti dajali žito, oves, kokoši in jajca. Posebej sta bila obdavčena lastnik mlina in župan, ki se imensko ne navajata. Župan je od dodatne županske hube bil dolžan 8 korcev ovsa in 2 kopuna ter činž 3 šilingov. Mlinar Janez Kaisersberger pa je moral za mlin prispevati samo 2 kopuna. V primerjavi s starejšim urbarjem iz 1597. leta lahko ugotovimo, da se število podložnih kmetij bistveno ni spremenilo. Večja razlika med urbarjema se pokaže pri lastnikih teh kmetij, saj so se priimki le-teh spremenili. V skoraj osemdesetih letih časovne razlike med urbarjema so v Levanjcih ostali priimki Bračič, Čeh, Kaisersberger, Černko in Bezjak. Zap. št. Enota Fol. Hasnovalec Žito (k) Oves (k) Kokoši Kopuni Jajca Fl Š 1 polhuba 21v 21v 21v 22 22 22 22v 22v 22v 23 23 23 23 23 23v 24 24 24 24v Ožbalt, sin Mateja 9 1 10 2 10 1 2 2 polhuba Andrej Kaisersberger 9 1 10 2 10 1 2 3 polhuba Janez Kaisersberger 9 1 10 2 10 1 2 4 polhuba Filip Gruškar 9 1 10 2 10 1 2 5 polhuba Jurij Kolar 9 1 10 2 10 1 2 6 polhuba Matej Horvat 9 1 8 2 10 1 2 7 polhuba Gregor Čeh 9 1 10 2 10 1 2 8 polhuba Nikolaj Černko 9 1 10 2 10 1 2 9 polhuba Gregor Bračič 9 1 10 2 10 1 2 10 polhuba Urban Brumen 9 1 10 2 10 1 2 11 polhuba Janez Pukšič 9 1 10 2 10 1 2 12 polhuba Andrej Bratec 9 1 10 2 10 1 2 13 polhuba Martin Toplak 9 1 10 2 10 1 2 14 polhuba Anton Čeh 9 1 10 2 10 1 2 15 polhuba Janez Cizerl 9 1 10 2 10 1 2 16 polhuba Andrej Bezjak 9 1 10 2 10 1 2 17 polhuba Matej, sin Marka 9 1 10 2 10 1 2 18 mlin Janez Kaisersberger 2 19 ž. huba župan 8 3 3 Vsota 158 1 176 34 5 170 17 37 Preglednica 4: Podložniki in njihove dajatve v vasi Levanjci Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 62. 80 Zgornji Velovlak V Zgornjem Velovlaku je bilo ptujski gospoščini podložnih 11 davčnih enot in 9 podložnikov. Ožbalt Zorčič in Filip Kalec sta imela po dve celi hubni posesti. V Zgornjem Velovlaku so večinoma prevladovale cele hubne posesti. Od polhube je hasnoval le Jakob Horvat. Župan je za svojo dodatno župansko hubo moral plačati županski činž 1 š 15 den in prispevati tri kopune. Število davčnih enot se od leta 1597 ni bistveno spremenilo. Popolnoma drugače je bilo z lastniki hubnih posesti, saj so se priimki v celoti zamenjali.187 Zap. št. Enota Fol. Hasnovalec Žito (k) Oves (k) Kokoši Kopuni Jajca Fl Š Den 1 Huba 25 Ožbalt Zorčič 2 8 4 20 1 2 2 Huba 25 Ožbalt Zorčič 2 8 4 20 1 2 3 Huba 25 Filip Kalec 2 8 4 20 1 2 4 Huba 25v Filip Kalec 2 8 4 20 1 2 5 Huba 25v Matej Šparavec 2 8 4 20 1 2 6 Huba 25v Matej Habjanec 2 8 4 20 1 2 7 Huba 26 Matej Čuš 2 8 4 20 1 2 8 Huba 26 Vid Kalec 2 8 4 20 1 2 9 Huba 26 Urban Kuplen 2 8 4 20 1 2 10 polhuba 26v Jakob Horvat 1 4 2 10 1 7 11 ž. činž 26v župan 3 1 15 Vsota 19 76 38 3 190 10 26 15 Preglednica 5: Podložniki in njihove dajatve v vasi Zgornji Velovlak Spodnji Velovlak V Spodnjem Velovlaku je bilo ptujskih 14 podložniških enot in prav toliko podložnikov, kar je enako število kot leta 1597.188 Kot župan je od županskega grunta hasnoval Gregor Kuhar in zanj plačeval podobno vsoto kot vsi ostali. Iz tega lahko sklepamo, da je morebiti bila njegova posest nekoliko večja od ostalih županskih hub. Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 122–124. Prav tam, str. 62. 81 Priimki v vasi so se od leta 1597 zelo spremenili. Ostala sta priimka Čuš in Jager.189 Za hasnovalca Andreja Jagra pisec urbarja ni zapisal velikosti posesti. Zap. št. Enota Fol. Hasnovalec Žito (k) Oves (k) Kokoši Kopuni Jajca Fl š 1 polhuba 27v 27v 27v 28 28 28 28v 28v 28v 29 29 29 29v 29v Pavel Vojsk 9 1 10 2 10 1 3 2 ž. grunt Gregor Kuhar 8 3 1 3 3 polhuba Gregor Taberer 9 1 10 2 10 1 3 4 polhuba Janez Tabrer 9 1 10 2 10 1 3 5 polhuba Lovrenc Šeruga 9 1 10 2 10 1 3 6 polhuba Matej Kuhar 9 1 10 2 10 1 3 7 polhuba Vid Čeh 9 1 10 2 10 1 3 8 polhuba Janez Kern 9 1 10 2 10 1 3 9 polhuba Janez Rukla 9 1 10 2 10 1 3 10 polhuba Jurij Rukla 9 1 10 2 10 1 3 11 polhuba Ožbalt Jager 5 8 2 10 1 3 12 polhuba Jurij Čuš 2 10 2 2 13 polhuba Arne Vertič 1 5 14 polhuba Andrej Jager 5 5 1 4 Vsota 95 1/2 111 22 3 110 15 44 Preglednica 6: Podložniki in njihove dajatve v vasi Spodnji Velovlak Pacinje Gospoščina Gornji Ptuj je v Pacinju imela 14 podložniških enot in prav toliko podložnikov. Število podložnih kmetij je enako številu kmetij po urbarju iz leta 1597.190 Tudi tukaj je – sodeč po količini dajatev – župan hasnoval od precej velike kmetije. Zanjo je moral gospoščini plačati kar 3 fl in v naturi »odrajtati« 8 korcev ovsa in 3 kopune. Priimki lastnikov posesti so se glede na urbar iz leta 1597 skoraj v celoti spremenili.191 Le priimek Švarc se je v vasi ohranil nekje do leta 1677. Iz spodaj navedene tabele je razvidno, da je v Pacinju prevladovala polhubna posest. Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 124–126. Prav tam, str. 63. Prav tam, str. 129–130. 82 Zap. št. Enota Fol. 30 30 30 30v 30v 30v 31 31 31 31v 31v 31v 32 32 Hasnovalec Žito (k) Oves (k) 1 polhuba Janez, sin Petra 9 1 10 2 polhuba Jurij, sin Mihaela 3 polhuba Matej Matjašič 9 1 10 4 polhuba Martin Cizerl 9 1 10 5 polhuba Gregor Šebec ml. 9 1 10 6 polhuba Jakob Krajnc 9 1 10 7 polhuba Blaž, sin Jurija 9 1 10 8 polhuba Blaž Šebec 9 1 10 9 polhuba Matej Vertič 9 1 10 10 polhuba Jurij Švarc 9 1 10 11 polhuba Jurij Bezjak 9 1 10 12 polhuba Mihael, sin Petra 9 1 10 13 grunt Štefan Ramšek 14 ž. huba župan 8 Vsota 104 1 118 Preglednica 7: Podložniki in njihove dajatve v vasi Pacinje Podvinci V primerjavi z ostalimi obravnavanimi vasmi s hubno posestjo lahko vidimo, da je bilo v Podvincih največ davčnih enot, ki so bile podložne gospoščini Gornji Ptuj. Podložnikov oz. lastnikov hubnih posesti in oštati je bilo 27, saj je lastnik Gregor Arnuš hasnoval od dveh polhub. V Podvincih so prevladovale polhube, največ pa je bilo oštati, ki so bile obdavčene samo s činžem 2 denaričev. Za razliko od ostalih obravnavanih vasi so tukaj podložniki od naturalnih dajatev imeli obvezo le v žitu in ovsu. Število kmetij se od leta 1597 ni kaj dosti spremenilo.192 Sprememba se opazi le pri priimkih lastnikov. Ohranili so se priimki Grandošek, Bezjak, Horvat in Golob. Domci, katerih je bilo pet, so bili seveda drugače obdavčeni, saj so glede na velikost posesti plačali le činž, pa še ta je bil veliko nižji od ostalih in je znašal za vsakega domca 2 šilinga. Župan poimensko ni naveden. Glede na podatke iz urbarja leta 1597193 se kažejo nekatere spremembe pri skupnih vsotah naturalnih in činžnih dajatev. Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 63. Prav tam. 83 Kokoši Kopuni Jajca Fl Š Den 2 10 1 3 2 3 2 10 1 3 2 10 1 3 2 10 1 3 2 10 1 3 2 10 1 3 2 10 1 3 2 10 1 3 2 10 1 3 2 10 1 3 2 10 1 3 3 3 3 22 22 3 110 16 39 22 Razlika je obrazložena kot dodatna opomba v urbarju, kjer je zapisano, da so se zaradi leta 1671 nastalega ribnika v Podvincih nekoliko spremenile dajatve za celotno vas.194 Zap. št. Enota Fol. Hasnovalec Žito (k) Oves (k) Fl Š Den 1 polhuba 32v Matej Horvat 3 1 20 1 2 polhuba 32v Vid Obran 3 1 20 1 3 polhuba 32v Jurij Skok 3 1 20 1 4 polhuba 33 Janez Mlinarič 3 1 20 1 5 polhuba 33 Gregor Grandušak 3 1 20 1 6 polhuba 33 Andrej Kostanjevec 3 1 20 1 7 polhuba 33 Štefan Mlinarič 3 1 20 1 8 polhuba 33v Gregor Bezjak 3 1 20 1 9 polhuba 33v Lovrenc Bezjak 3 1 20 1 10 polhuba 33v Peter Meznarič 3 1 20 1 11 polhuba 33v Andrej Miklavčič 3 1 20 1 12 polhuba 34 Gregor Arnuš 3 1 20 1 13 polhuba 34 Rupreht Kol ar 3 1 20 1 14 polhuba 34 Tomaž Ribič 3 1 20 1 15 polhuba 34 Tomaž Golob 3 1 20 1 16 polhuba 34v Matej Horvat mlajši 3 1 20 1 17 polhuba 34v Jakob Kostanjevec 3 1 20 1 18 polhuba 34v Janez Luben 3 1 20 1 19 polhuba 34v Mihael Arnuš 3 1 20 1 20 polhuba 35 Jurij Resman 3 1 20 1 21 polhuba 35 Jurij, sin Arneja 3 1 20 1 22 ž. huba 35 župan 1 7 1 3 23 oštat 35 Matej Horvat 2 24 oštat 35 Mihael Samorez 2 25 oštat 35 Gregor Arnuš 2 26 oštat 35 Gregor Tekmec 2 27 oštat 35 Jakob Kostanjevec 2 28 polhuba 35 Boštjan Pihler 6 Vsota 74 1 427 21 17 3 Preglednica 8: Podložniki in njihove dajatve v vasi Podvinci ZAP 70, R-1, fol. 35; Ribnik v Podvincih. 84 Spuhlja V Spuhlji je bilo ptujskih 11 davčnih enot in 10 podložnikov, ker je Urban Horvat hasnoval od dveh celih hub. Lovrenc Cizerl je imel dve polhubi, ki sta se v urbarju obračunavali kot cela enota. Tukaj so jasno razvidni tudi ostanki nekdaj utrjenega strelskega dvorca, ki se je razdelil na dva dela in dobil enake zadolžitve kot preostale davčne enote v vasi, brez prejšnjih bonitet.195 V Spuhlji so od naturalnih dajatev podložniki bili dolžni oddajati le žitarice. Žitaric sta v večini bila oproščena oba dela ostankov strelskih dvorcev, ki sta v zameno morala oddajati vsak po 1 1 kopuna in enako činžno dajatev kot ostali. Od žitaric sta bila obvezana le z oddajo ovsa, vendar v dosti manjših količinah kot ostale kmetije. Župan v obravnavanem urbarju ni omenjen. Od priimkov navedenih v starejšem urbarju196 se je v obravnavanem ohranil le Horvat. Zap. št. Enota Fol. Hasnovalec Žito (k) Oves (k) Kopuni Fl Š Den 1 polhuba 53v Matej Dominko 1 1 16 6 2 huba 53v Urban Horvat 3 32 1 3 3 huba 53v Urban Horvat 3 32 1 3 4 dve polhubi 53v Lovrenc Cizerl 3 1 32 1 3 5 huba 54 Martin Šegula 3 32 1 3 6 huba 54 Matej Lah 3 32 1 3 7 huba 54 Mihael Horvat 3 32 1 3 8 polovica str. dvor. 54 Jurij, sin Ivana 4 1 1 1 3 9 polovica str. dvor. 54v Marko Horvat 4 1 1 1 3 10 huba 54v Matej Horvat 3 32 1 3 11 oštat 54v Gregor Fajfer 3 15 Vsota 18 248 3 9 36 15 Preglednica 9: Podložniki in njihove dajatve v vasi Spuhlja 195 ZAP 70, R1, fol 54; Jury deß Ifan sohn, von einer halben schizen lehen od(er) hoff; Jurij, sin Ivana je hasnoval od polovice strelskega dvorca, od druge polovice pa njegov sosed Marko Horvat. 196 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 136–140. 85 Mostje V vasi Mostje je gospoščina Gornji Ptuj imela po urbarju iz časa okrog 1677 podložnih 10 davčnih enot in prav toliko hasnovalcev. V primerjavi s starejšim urbarjem iz leta 1597 je moč ugotoviti, da so se priimki v vasi večinoma ohranili, kar je za razliko od ostalih obravnavanih vasi predstavljalo izjemo. Ohranili so se priimki Šegula, Lacko, Vrabl, Ferenc in Toplak.197 Tudi v Mostjeh je nekoč bila posest strelskega dvorca, saj je Filip Vrabl hasnoval od strelskega dvorca (schizen hoff).198 Strelski dvorec se omenja tudi v urbarju iz leta 1597. Takrat je od njega hasnoval župan Urban Šegula.199 V obravnavanem urbarju je za vas Mostje pisar zraven činža in naturalnih dajatev k vsakemu podložniku posebej pripisal tudi tlako preračunano v denar oz. robathgelt. V ostalih obravnavanih vaseh denarne tlake posebej ni mogoče zaslediti. Iz preglednice je mogoče razbrati, da je bilo tukaj poleg županskega grunta in ostanka strelskega dvorca eneko število celih in polovičnih hubnih posesti. Zap. št. Enota Fol. Hasnovalec Žito (k) Oves (k) Kokoši Kopuni Fl Š Tlaka (fl) 1 ž. grunt 55v Simon Maurič 1 4 2 6 5 2 polhuba 55v Jurij Šori 1 4 1 7 6 3 polhuba 55v Martin Ferenc 1 4 1 7 6 4 str. dvor. 56 FilipVrabl 2 8 2 1 3 8 5 huba 56 Rupert Vrabl 2 8 2 1 2 8 6 huba 56 Vincenc Lacko 2 8 2 1 2 8 7 huba 56v Martin Toplak 2 8 2 1 2 8 8 huba 56v Lovrenc Lacko 2 8 2 1 2 8 9 polhuba 56v Štefan Šegula 1 4 1 7 6 10 polhuba 57 Ožbalt Šegul a 1 4 1 7 6 Vsota 15 60 14 2 5 45 69 Preglednica 10: Podložniki in njihove dajatve v vasi Mostje Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj…, str. 144–145. ZAP 70, R-1, fol. 56; Strelski dvorec v vasi Mostje. Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj… , str. 144. 86 Kraj Št. enot Žito (k) Oves (k) Kokoši Kopuni Jajca Fl Š Den Tlaka (fl) Gernci 9 13 52 24 2 120 6 25 33 Levajnci 19 158 1 176 34 5 170 17 37 Zgornji Velovlak 11 19 76 38 3 190 10 26 15 Spodnji Velovlak 14 95 1 111 22 3 110 15 44 Pacinje 14 104 1 118 22 3 110 16 39 22 Podvinci 28 74,5 427 21 17 3 Spuhlja 11 18 248 3 9 36 15 Mostj e 10 15 60 14 2 5 45 69 Vsota 116 498 1268 154 21 700 99 269 88 69 Preglednica 11: Sumarni seštevek naturalnih dajatev in činž od hubnih posesti v obravnavanih vaseh po obravnavanem urbarju iz časa okrog 1677 Kraj Št. enot Žito (k) Oves (k) Kokoši Kopuni Jajca Fl Š Den Tlaka Gernci 7 12 40 24 7 120 6 3 12 24 Levanjci 18 139 166 30 5 150 1 34 32 Zgornji Velovlak 12 22 88 48 3 240 12 13 153 48 Spodnji Velovlak 14 98 1 98 22 110 1 38 187 Pacinje 14 93 1 236 22 110 1 35 94 1 22 Podvinci 29 82 1 734 659 56 Spuhlja 10 23 272 3 2 38 120 34 Mostj e 8 10 51 10 5 26 90 22 Vsota 112 480 1 1685 156 23 730 23 187 1129 425 Preglednica 12: Sumarni seštevek naturalnih in denarnih dajatev za obravnavane vasi po urbarju iz leta 1597200 Dajatve od hubnih posesti v naturi in denarju se po urbarju iz leta 1597 veliko ne razlikujejo od dajatev, ki so bile navedene v obravnavanem urbarju. V obravnavanih vaseh so bili podložniki po obeh urbarjih obvezani dajati žito, oves, kokoši, kopune in jajca. Tudi količina omenjenih dajatev od hubnih posesti se v obravnavanih vaseh med Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj…, str. 60–71. 87 urbarjema ne razlikuje veliko. Razlike v količini dajatev so nastale zaradi spremembe števila prebivalstva v časovnem obdobju osemdesetih let. Zraven naturalnih dajatev so plačevali tudi činž in reluirano tlako, kjer pa se med omenjenima urbarjema pokažejo večje razlike. Za razliko od obravnavanega urbarja iz časa okrog 1677, kjer je tlaka bila že preračunana v denarju in se ni omenjala posebej (razen v vasi Mostje), lahko v starejšem urbarju iz leta 1597 še vedno najdemo obvezno tlako (Tagwerch), ki še takrat ni bila preračunana v denar. Za celo hubno posest je bila predvidena tlaka štirih dni, za polovično pa dveh dni. V urbarju iz leta 1597 ni natančne opredelitve, za katero vrsto tlake gre. Zato ne moremo vedeti, ali je šlo za delo na polju, košnjo ali kakšno drugo delo.201 V vasi Mostje je po obravnavanem urbarju Martin Toplak202 moral posebej plačati 8 fl rabotnine oz. denarnega nadomestila za tlako. Domnevamo lahko, da bi mu po starejšem urbarju iz leta 1597 zraven ostalih dajatev pripisali za hasnovanje od cele hubne posesti še štiri dni obvezne tlake, zaradi česar bi seveda bil oproščen te denarne dajatve. Znano je, da gornjeptujska gospoščina že ob koncu 16. stol. ni imela veliko dominikalne zemlje. Urbar iz leta 1597 navaja kot dominikalno posest le grajski vrt, dva travnika in vinograd na Vičavi.203 Vzroke za krčenje dominikalne posesti lahko iščemo v vse večji želji zemljiškega gospoda po denarnem zaslužku, kar se kaže tudi pri spremembi obvezne tlake podložnika v denarno dajatev kot nadomestilo za tlako. 6.4 Gornina Okrajšave v preglednicah gornine: gor. den. - gorninski denarič (Pergpfening) fol. - folij vinog. - vinograd Večinski del posesti, ki se je razprostirala med Grajeno, Ptujem, Sv. Urbanom ter Sv. Lovrencem na drugi strani Pesnice, je predstavljalo pretežno vinorodno področje. Vinogradniška posest v okviru gornjeptujske gospoščine ni imela statusa hubne podložniške zemljiške posesti. Zanjo je veljalo gorsko pravo (Pergrecht), ki ni poznalo podložništva. Hasnovalci vinogradov so dajali fevdnemu gospodarju (lastniku) od Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 53. ZAP 70, R-1, fol. 56v. Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 88. 88 vinogradniške posesti dajatev v vinskem pridelku (mošt), imenovano gornina.204 Glede oddaje gornine je bil v urbarju posebej zapisan dodatni del, ki je natančno določal kraj oddaje oz. osebo, ki je za potek oddaje zadolžena. Gospoščina je po obravnavanem urbarju pobirala gornino in vinsko desetino v 838-ih vinogradih, ki so pripadali gorninskim uradom Mestni Vrh, Jiršovci, Sv. Urban, Kicarski Vrh in Sv. Lovrenc na drugi strani Pesnice.205 Zraven vinogradov so ome njene tudi manjše njive, grunti in gozdovi, ki so tudi sodili v gorskopravna razmerja. Vinogradi se le izjemoma omenjajo tudi kot del hubne posesti, saj so bili ponekod sestavni del kmetije, vendar so bili v obravnavanem urbarju redkost.206 Gospoščina je dajala omenjene vinograde, njive in gozdove v zakup po gorskem pravu, hasnovalci pa so bili njeni lastni podložniki, meščani, svobodnjaki, podložniki drugih mest ali drugih gospoščin. Za hasnovanje od 838-ih vinogradov je gospoščina dobila le gornino in denarno dajatev gorninski denarič (Pergfening), ki je bila v primerjavi z činžnimi dajatvami pri hubnih posestih bistveno manjša. Nekateri hasnovalci so morali oddajati tudi kopune.V starejšem urbarju gospoščine Gornji Ptuj iz leta 1597 je v gorninskem delu urbarja navedenih 790 sogornikov,207 kar pomeni 50 sogornikov manj kot v obravnavanem urbarju, ki je nastal okrog 80 let kasneje. Razlogi za povečanje števila sogornikov so lahko različni. Ena od možnih razlag je v domnevi, da so se podložniki začeli vse bolj naseljevati v goricah, kjer so njihova davčna bremena bila bistveno nižja kot na ravninskem delu, kjer so hasnovali od hube. Že v starejšem urbarju iz 1597. leta je jasno navedeno, da je večina podložnikov imela vinograde, ob katerih so gradili hiše in na ta način prispevali k povečanju opustelosti hubnih posesti. Takšna dejanja je rentni mojster strogo prepovedoval, vendar jih ni mogel preprečiti.208 204 Klasinc, str. 33. 205 ZAP 70, R-1, Krajevno kazalo gorninskega dela urbarja; gorninski uradi, fol. 4–6v. 206 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 88. 207 Prav tam. 208 Prav tam, str. 36. 89 Slika 6: Gorninski del urbarja za vinogradniško posest gornjeptujske gospoščine ZAP 70, R1, fol. 161. 90 Vinske mere Tako kot pri žitnih merah so tudi pri uporabi vinskih votlih mer obstajale razlike med posameznimi gospoščinami. S strani deželnih oblasti je bilo veliko poskusov, da bi različne vinske mere skušali poenotiti. Šele 20. februarja 1668 je bilo s posebnim patentom določeno, da smejo podložniki za gorninske mere uporabljati le graško mero, po kateri je vedro 80 in osminka (Achtl) 20 namiznih bokalov. Kasneje je bila v drugi polovici 18. stol. s patentom določena enotna dunajska vinska mera. Ptuj je glede vinskih mer obdržal rimsko tradicijo, saj se je vinska mera tekom srednjega veka razvijala na podlagi rimske amfore, kar je možno razbrati ob preračunavanju različnih mer, ki so veljale na tem področju.209 Baravalle navaja v preglednici ptujskih vinskih mer naslednje mere: 1 vedro (Eimer), 16. stol., 16,81 litrov po imenjski cenitvi iz 1542. leta, 1 vedro mestne mere (Emmer Stadtmazz), 17.stol., 32,80 litrov, 1 ptujski štrtin (Startin), 17. stol., 131,22 litrov, 1 gorsko vedro (Bergember), 19,68 litrov, četrt (Quart), 17. stol., 13,12 litrov, 1 mali škaf, žehtar (Sechter), 16 stol., 1,64 litra, enak stari graški Tischkandl oziroma bokalu210. Za razliko od starejšega urbarja iz leta 1597 ima obravnavani urbar iz časa okrog 1677 v uvodu gorninskega dela urbarja zapisano regulacijo vinskih mer (fol. 108), s katero so bile točno določene različne votle vinske mere, katere so morali upoštevati hasnovalci vinogradov. Regulacija vinskih mer je navedene vinske mere primerjala s starimi vinskimi merami in s tem jasno naznanila hasnovalcu o predpisani količini dajatve. Regulacijska odredba v obravnavanem urbarju navaja pet osnovnih vinskih mer in jih primerja s količino namiznih kozarcev (Tisch Viertl), kateri so hasnovalcu bili bolje poznani:211 1 gorsko vedro je vsebovalo 16 namiznih kozarcev, pol gorskega vedra 12 namiznih kozarcev, Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 36, 45 in 46. Baravalle, str. 137. ZAP 70, R-1, fol. 108; Zapis regulacijskih odredb za vinske mere v gorninskem delu urbarja. 91 četrt (Quart) 8 namiznih kozarcev, 1 mali škaf ali žehtar (Sechter) 4 namizne kozarce, 1 ptuj sko vedro mestne mere 20 namiznih kozarcev, 1 štrtin ptujske mere 16 veder, kar je bilo količinsko enako 20 gorskim vedrom ali 15 graškim vedrom. Če upoštevamo Baravallejev podatek, da je v 17. stol. vedro ptujske mestne mere bilo enako 32, 80 litrov, lahko izračunamo, da je po obravnavanem urbarju namizni kozarec kot osnovna primerjalna mera vseboval 1,46 litra tekočine. 6.4.1 Urad Kicarski Vrh Gorninski urad Kicarski Vrh je zaobjemal vrhove: Veliki Vrh, Pacinjski Vrh, Mali Kicarski Vrh, Palavški Vrh, Za Velovlaški Vrh, Šoberšak in Podvinski Vrh. Po urbarju iz leta 1597 je bila delitev nekoliko drugačna kot v obravnavanem. Gorninski urad Kicarski Vrh se je ob koncu 16. stol. delil na vrhove: Jurovšak, Velika Gora na spodnjem delu, Nad Brunom Jesenak, Pacinjski Vrh, Mali Kicarski Vrh, Babinški Vrh, Palavški Vrh, Waixlperg, Bezovšak, Žabješki Vrh in Podvinski Vrh. Opazimo lahko, da se vrhovi Jurovšak, Velika Gora na spodnjem delu, Nad Brunom Jesenak, Babinški Vrh, Waixlperg in Žabjaški Vrh v obravnavanem urbarju iz časa okrog 1677. leta ne omenjajo več. Predvidevamo lahko, da so manjši vrhovi z ledinskim poimenovanjem bili priključeni večjim, že obstoječim enotam, zato med urbarjema ni mogoče primerjati razlik glede števila vinogradov na posameznih vrhovih. Groba primerjava je mogoča le glede prebivalstvene strukture in še ta le za vrhove, ki se omenjajo v obeh urbarjih. Veliki Vrh Po spodaj navedeni preglednici lahko vidimo, da je na Velikem Vrhu (Vellikp Verch) prevladovala vinogradniška posest. Od njiv so bili obvezani 4 hasnovalci, medtem ko je Anton Jager hasnoval zraven dveh vinogradov še od gozdu, ki je ležal nad vasjo Spodnji Velovlak. Gospoščina Gornji Ptuj je tukaj imela skupaj 27 gorninskih obdelovalnih enot in 19 hasnovalcev, od katerih je pobirala dajatev v vinu, 212 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 88-185. 213 ZAP 70, R-1, fol. 145. 92 po določenih vinskih merah, ter denarno dajatev gorski denarič (Pergfening), katere je bil oproščen le Matjaž Wilhelbm. Kopune je moralo oddati le pet hasnovalcev od vinogradov. Zap.št. Fol. Enota Hasnovalec Vedro Četrt Žehtar Gor. den. Kopuni 1 145 vinog. Jurij Krabšek 1 1 2 2 145 vinog. Vid Horman 3 1 4 1 3 145 vinog. Matjaž Wilhelbm 4 145 vinog. Pavel Švarc 4 1 1 6 5 145v vinog. Mihael Zelenko 3 1 4 6 145v vinog. Vid Obran 2 1 1 4 7 145v vinog. Pavel Vojsk 2 2 8 145v vinog. Anton Jager 2 2 1 9 145v vinog. Jurij Švarc 1 1 2 1 10 146 vinog. Jurij Krabšek 1 1 2 11 146 vinog. Pavel Vojsk 2 1 3 12 146 vinog. Matej Jager 2 1 3 13 146 vinog. Pavel Kajsersberger 2 1 3 14 146 vinog. Filip Kosl 2 1 3 15 146v vinog. Matej Jager 3 3 1 16 146v njiva Martin Rukla 3 1 4 17 146v njiva Pavel Vojsk 2 2 18 146v njiva Matej Krajnec 1 1 19 146v vinog. Vid Obran 1 1 2 1 20 147 vinog. Filip Kosl 2 1 3 21 147 vinog. Anton Jäger 2 1 3 22 147 gozd Anton Jager 2 1 3 23 147 vinog. Matej Švarc 1 1 2 24 147 vinog. Filip Kalec 1 1 2 25 147 v vinog. Matjaž Wilhelbm 26 147 v vinog. Janez Rogina 3 1 4 27 147 v njiva Andrej Požeger 1 1 2 Vsota 48 10 6 71 5 Preglednica 13: Sogorniki in njihove gorninske dajatve na Velikem Kicarskem Vrhu 93 Pacinjski Vrh Na Pacinjskem Vrhu (Päzingberg)214, kateri se omenja tudi v urbarju iz leta 1597, 215 je gospoščina imela 29 vinogradov, od katerih je hasnovalo 25 sogornikov. Nikolaj Čuš, Peter in Jurij, Mihaelova sinova (najverjetneje brata), ter Jurij Horvat so hasnovali vsak od dveh vinogradov. V urbarju iz leta 1597 je bilo za Pacinjski Vrh (Pazinperg) zapisanih 42 vinogradniških enot ter 2 njivi, kar je v primerjavi z obravnavanim urbarjem veliko več. Tudi glede samih priimkov lastnikov vinogradov je prišlo v časovnem obdobju osemdesetih let do velikih sprememb. Ohranili so se priimki Rukla, Čuš in Domiter.216 Zap.št. Fol. Enota Hasnovalec Vedro Četrtnik Žehtar Gor. den. Kopuni 1 147v vinog. Marko Domiter 1 1 2 2 148 vinog. Martin Bezjak 3 1 1 5 3 148 vinog. Pavel Rašl 3 3 5 4 148 vinog. Mihael Lah 1 1 6 5 148 vinog. Martin, sin Urbana 2 1 3 1 6 148v vinog. Andrej Šebec 1 1 2 7 148v vinog. Peter, sin Mihaela 5 3 8 8 148v vinog. Arne, sin Andreja 1 1 2 9 148v vinog. Blaž, sin Andreja 1 1 2 10 149 vinog. Friderik Pericht 7 1 2 10 11 149 vinog. Andrej Šebec 1 1 1 1 12 149 vinog. Nikolaj Čuš 1 1 1 1 13 149 vinog. cerkev Sv. Ožbalt 1 1 2 14 149v vinog. Blaž, sin Petra 4 1 5 1 15 149v vinog. Štefan Rumpek 4 1 2 7 2 16 149v vinog. Urban Kuplen 1 1 2 17 149v vinog. Pavel Kvar 2 1 3 1 18 150 vinog. Jurij, sin Mihaela 2 2 19 150 vinog. Jurij Horvat 1 1 20 150 vinog. Nikolaj Čuš 1 1 2 21 150 vinog. Peter, sin Mihaela 1 1 2 1 22 150v vinog. Janez Rukla 1 1 2 23 150v vinog. Jurij, sin Mihaela 1 1 2 214 ZAP 70, R-1, fol. 147v; Za omenjene vinograde se številka pagine v kazalu ne ujema z dejansko številko pagine v tekstu. 215 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 183. 216 Prav tam, str. 86, 183–184. 94 Zap.št. Fol. Enota Hasnovalec Vedro Četrtnik Žehtar Gor. den. Kopuni 24 150v vinog. Pankrac Rukla 1 1 2 1 25 150v vinog. Jurij Tekmec 1 1 2 26 151 vinog. Blaž Tekmec 1 1 2 27 151 vinog. Vid Rukler 1 1 1 3 28 151 vinog. Jurij Horvat 1 1 2 29 151 vinog. Nikolaj Ciglar 1 1 2 Vsota 56 20 7 90 9 Preglednica 14: Sogorniki in njihove gorninske dajatve na Pacinjskem Vrhu Mali Kicarski Vrh Gospoščina Gornji Ptuj je na Malem Kicarskem Vrhu (Klain Küzerberg)217 pobirala dajatve od 33 vinogradov, od katerih je hasnovalo 31 hasnovalcev. Jurij Pihler in Filip Rus sta hasnovala vsak od dveh vinogradov. Leta 1597 je bilo na Malem Kicarskem Vrhu (Khizer Perg der Khlain) omenjenijh 22 vinogradov, kar dokazuje, da je tukaj vse skozi prevladovala le vinogradniška posest. Jager, Kaizersberger, Bezjak, Kuhar, Horvat so priimki, ki so se omenjajo v obeh urbarjih.218 Zap.št. Fol. Enota Hasnovalec Vedro Četrt Žehtar Gor. den Kopuni 1 151v vinog. Gašper Vilečnik 3 1 4 2 151v vinog. Rupert Herga 2 2 3 151v vinog. Marko Grandušek 2 1 3 4 151v vinog. Anton Jager 2 1 3 5 152 vinog. Matej Horvat 2 1 3 6 152 vinog. Martin Šegula 1 1 7 152 vinog. Janez Kaizersberger 2 2 4 8 152 vinog. Peter Horvat 2 2 9 152v vinog. Anton Zelenko 2 2 10 152v vinog. Jurij Pihler 1 1 2 11 152v vinog. Urban, sin Filipa 1 1 2 12 152v vinog. Ulrik Kalec 1 1 2 13 153 vinog. Urban Zelenik 1 1 2 14 153 vinog. Anton Černauer 1 1 217 ZAP 70, R-1, fol. 151v; Za omenjene vinograde se številka pagine v kazalu ne ujema z dejansko številko pagine v tekstu. 218 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 86, 184. 95 Zap.št. Fol. Enota Hasnovalec Vedro Četrt Žehtar Gor. den Kopuni 15 153 vinog. Andrej Krajnec 2 2 2 16 153 vinog. Vid Šumnijak 1 1 2 17 153v vinog. Pavel, sin Antala219 1 1 2 18 153v vinog. Jurij Mlakar 1 1 2 1 19 153v vinog. Gregor Bezjak 1 1 2 1 20 153v vinog. Pavel Vojsk 8 2 11 1 21 154 vinog. Filip Rus 2 2 2 22 154 vinog. Matej Resman 1 1 2 23 154 vinog. Andrej Kuhar 3 1 4 24 154 vinog. Mihael Horvat 2 1 3 1 25 154v vinog. Jurij Pihler 2 1 4 1 26 154v vinog. Andrej, sin Antala 2 1 3 1 27 154v vinog. Matej Krajnec 2 1 3 28 154v vinog. Andrej, sin Pankrca 2 2 4 29 155 vinog. Alojzij Morenzen 5 1 6 2 30 155 vinog. Gregor Lederec 2 2 31 155 vinog. Andrej, sin Valentina 1 1 2 32 155 vinog. Pavel Švarc 2 2 2 33 155v vinog. Filip Rus 2 1 3 Vsota 66 9 15 94 14 Preglednica 15: Sogorniki in njihove gorninske dajatve na Malem Kicarskem Vrhu Palavški Vrh Na Palavškem Vrhu (Pollänscherberg)220 je gospoščina Gornji Ptuj pobirala gornino od 8-ih vinogradov, 1 njive in od neopredeljene221 obdelovalne enote, za katero je moral Matej Habianec oddati škaf vina. Obdavčenih je bilo 8 hasnovalcev gorninske posesti. Jurij Pihler je zraven vinograda hasnoval tudi od njive, za katero je moral dati 1 gorsko vedro ter 1 žehtar vina in plačati 2 gorninska feninga. Po številu obdelovalnih enot se velikost posestne strukture na Palavškem Vrhu glede na starejši urbar iz leta 1597 ni kaj dosti spremenila. Leta 1597 je v urbarju bilo na Palavškem Vrhu 219 Ime Antal je madžarskega izvora in je enako slovenskemu imenu Anton. 220 ZAP 70, R-1, fol. 155v; Za omenjene vinograde se številka pagine v kazalu ne ujema z dejansko številko pagine v tekstu. 221 V obravnavanem urbarju je obdelovalna enota, za katero je moral Matej Habianec oddati škaf vina opredeljena kot außreit. Domnevamo lahko, da je Habianec bil hasnovalec gorskopravne obdelovalne enote, katero je bil dolžan »odrajtati« oz. poplačati določene dolgove. 96 (Pallauscherperg)222 zapisanih 11 koristnikov vinogradniške posesti in 1 koristnik gorninske njive, kar je precej podobno posestni sliki iz leta okoli 1677. Povsem drugače je bilo glede prebivalstvene strukture, saj se od leta 1597 v obravnavanem urbarju ni ohranil nobeden priimek.223 Zap.št. Fol. Enota Ime Vedro Četrt Žehtar Gor. den. Kopuni 1 155v vinog. Jurij Pihler 4 4 3 2 155v njiva Jurij Pihler 1 1 2 3 155v vinog. Mihael Taberer 2 2 4 4 156 vinog. Jurij Haložan 2 1 3 5 156 vinog. Matej Habianec 3 1 2 7 6 156 / Matej Habianec 1 7 7 156 vinog. Matej Zorčič 3 2 5 8 156 vinog. Jurij Verbanič 1 1 2 9 156v vinog. cerkev Sv. Ožbalt 2 1 3 10 156v vinog. Jakob Jurgl 2 1 3 Vsota 20 7 6 40 3 Preglednica 16: Sogorniki in njihove gorninske dajatve na Palavškem Vrhu Za Velovlaški Vrh Vrhova Šoberšak in Za Velovlaški Vrh (Sawulekhberg)224 sta bila po številu hasnovalcev in gorskopravnih posesti najmanjša med vsemi ostalimi vrhovi. Na Za Velovlaškem Vrhu je gospoščina pobirala gorninske dajatve le od treh hasnovalcev. Sorodnika Arnuš (najverjetneje brata) sta hasnovala vsak od enega vinograda, medtem ko je Jurij Öllperger koristil gospoščinski gozd, katerega je domnevno delila vinogradniška posest ali njiva. 222 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 185. 223 Prav tam, str. 86. 224 ZAP 70, R-1, fol. 156v; Zapis krajevnega imena Za Velovlaški Vrh je v originalnem gorskopravnem krajevnem kazalu zapisano drugače kot v urbarju. Pisec urbarja je v kazalu kraj poimenoval Sawulekhberg, v samem tekstu pa Sabülkhberg. Nedoslednost izvornega pisca urbarja se kaže tudi pri označitvi paginacije. Za omenjene vinograde se številka pagine v kazalu ne ujema z dejansko številko pagine v tekstu. 97 Zap.št. Fol. Enota Hasnovalec Vedro Četrt Žehtar Gor. den. Kopuni 1 157 vinog. Jurij Arnuš 2 1 3 2 157 vinog. Arne Arnuš 3 3 3 157 gozd Jurij Öllperger 8 8 6 Vsota 13 Vi 14 6 Preglednica 17: Sogorniki in njihove gorninske dajatve na Za Velovlaškem Vrhu Šoberšak Na Šoberšaku (Schoberschäkberg)225 je gospoščina Gornji Ptuj pobirala gornino od dveh hasnovalcev posesti. Wolf Lovrenc Lampertič je od gospoščinskega imenja koristil gozd, njivo, sadovnjak, novino ter dva polovična vinograda. Kot hasnovalec je bil gospoščini dolžan oddati 8 gorninskih veder vina, 4 kopune in denarno dajatev 9 gorninskih feningov. Lampertič, poznejši deželni krvni sodnik, je bil v letih 1653–1655 član ptujskega mestnega sveta.226 Valentinič Lampertiča smatra za denuncianta, ki je v Gradec v anonimnih prijavah ovajal ljudi osumljene čarovništva. Škof Janez IV., Marko Aldringen, je imel povsod svoje ovaduhe, med njimi je bil tudi imenovani Lampertič. Rojen je bil leta 1621 na Ptuju, v znani ptujski družini. Njegov oče je najverjetneje bil Janez Krstnik Lampertič, ki ga leta 1618 najdemo kot mestnega sodnika. Morda so starši Wolfu določili duhovniški poklic, ki pa ga ni nikoli dosegel. Zagotovo pa je leta 1639 študiral na graški jezuitski univerzi. Te pa ne konča. Morda je tukaj dobil znanja od teologov juristov, pravnikov ter zdravnikov (o znanstvenem sistemu vede o čarovnicah). Okrog 1600 je bila graška jezuitska univerza splošna učna in zadnja pomembna zastopnica poučevanja o čarovništvu. O delovanju Lampertiča pred letom 1655 ni veliko znanega.227 Dežela Štajerska je na Šoberšaku koristila vinograd in njivo. Glede na količino dajatev lahko sklepamo, da je ta vinogradniška posest bila precej velika, saj je koristnik moral gospoščini oddati kar 8 gorninskih veder in 2 četrtnika vina ter denarno dajatev 10 gorninskih denaričev. Ledinsko ime Šoberšak se je ohranilo v ustnem izročilu ljudi 225ZAP 70, R-1, fol. 157v; Številka pagine za vinograde na Šoberšaku se ne ujema z oštevilčenjem v krajevnem kazalu urbarja. 226 Marija Hernja Masten, Upravna dejavnost mestnega sveta. Ptuj v času 1653–1655, SHS Mlinaričev zbornik I., letnik 2005, št. 1, 2, 3, Maribor 2005, str. 220. 227 Helfried Valentinitsch, Hexenprozesse in und um Pettau (Ptuj) 1651/1652, ZHVStmk, Jg. 81, 1990, str. 77–78; glej tudi: isti, Die Verfolgung von Hexen und Zauberern in der Untersteiermark und in Radkersburg (1546–1746), Vilfanov zbornik, Ljubljana 1999, str. 310. 98 in zaobjema predel danes znane vasi Kicar, od koder je mogoče opazovati veduto niže ležečega mesta Ptuj. Zaradi prečudovite lokacije lahko trdimo, da je Šoberšak veljal za enega izmed prestižnejših predelov takratnega gorninskega urada Kicarski Vrh. Zap.št. Fol. Enota Hasnovalec Vedro Četrt Gor. den. Kopuni 1 157v raven hubni gozd Wolf Lovrenc Lampertič 4 2 157v novina Wolf Lovrenc Lampertič 2 1 3 3 157v vinog. Wolf Lovrenc Lampertič 3 3 4 157v sadovnjak Wolf Lovrenc Lampertič 2 1 3 5 157v vinog. dež. Štajerska 8 2 10 6 157v njiva dež. Štajerska 4 Vsota 16 2 19 8 Preglednica 18: Sogorniki in njihove gorninske dajatve na Šoberšaku Podvinski Vrh Na Podvinskem Vrhu (Podwinzerberg)228 je gornino oddajalo 9 hasnovalcev gorninske posesti izključno od vinogradniške posesti. Po urbarju iz leta 1597 je na Podvinskem Vrhu (Poduinzenperg) koristilo prav tako le vinogradniško posest 6 hasnovalcev. Priimki lastnikov vinogradniške posesti so se v popolnosti spremenili.229 Zap.št. Fol. Enota Hasnovalec Vedro Četrt Žehtar Gor. den. 1 158v vinog. Mihael Košica 1 1 2 2 158v vinog. Jurij Arnuš 2 2 3 158v vinog. Simon Grandošek 2 2 4 159 vinog. Jurij Kovač 2 2 4 5 159 vinog. Jurij Skok 1 1 2 6 159 vinog. Jakob Grandošek 2 1 3 7 159 vinog. Marko in Gašper Herga 3 3 8 159 vinog. Janez Golob 1 1 9 159 vinog. Lovrenc Golob 1 1 2 Vsota 16 2 2 21 Preglednica 19: Sogorniki in njihove gorninske dajatve na Podvinskem Vrhu 228 ZAP 70, R-1, fol. 158v; Za omenjene vinograde se številka pagine v kazalu ne ujema z dejansko številko pagine v tekstu. 229 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 185. Kopuni 3 2 5 99 V -. ¦ , 1 - aJ. ¦ -~~«tt/. J&*ULCA&feJ*L. <&&& > J. . -' Z -'- '- „-: -* e i. «*Ä- ^ - ! .»_ — ex&AtiJifo 4 •¦'- ' -'¦ L ¦•- ' t L L ' L - L ' ¦- • , " - ¦ ^ .Ie-.' A ¦ r> y, fi <* e ' -4 $ __i_ -. " - . * *\î * C -* f " ^:->H .-. .' " - ' , C- -'- • - - -<- .vit~, s -frjr , i '-'-.'-L-L « L ¦_ / j- -*¦ . .— _^_ *¦' t'.'-'.f. --<.., t ,. .L _t- - <- - s* ""'-._ ¦¦ '-i , - -J " - L*. - L V . L X- L 'L ' US h' - • L .L ./ # »-Ä Slika 7: Katastrska mapa Kicarja ARS, Franciscejski kataster, mapa 274 E02 6.4.2 Urad Sv. Lovrenc na drugi strani Pesnice Področje nekdanjega gorninskega urada Sv. Lovrenc na drugi strani Pesnice danes pripada občini Juršinci, ki leži v osrčju Slovenskih goric. Ljubezen do vinogradništva kot primarne agrarne panoge pa tukaj ostaja temelj v zavesti danes živečih prebivalcev. Po urbarju iz časa okrog leta 1677 je v tem gorninskem uradu gospoščina pobirala gornino na 25-ih vrhovih.230 Ta številka nam prikazuje zgodovinsko kontinuiteto vinogradništva na tem področju. 230 ZAP 70, R-1, fol. 5–6; Originalno kazalo urbarja, kjer so našteti vinogradi urada Sv. Lovrenc na drugi strani Pesnice. 100 Avtor se je v sklopu tega gorninskega urada odločil obravnavati le Mostješki Vrh, ki se tudi danes tesno navezuje na nižje ležečo vas Mostje, kjer je po obravnavanem urbarju iz časa okrog 1677 gospoščina pobirala dajatve od hubne posesti.231 Mostješki Vrh Gorninske dajatve je gospoščina na Mostješkem Vrhu (Prikldorfferberg)232 pobirala od 15-ih hasnovalcev izključno vinogradniške posesti. Janko Dominko je hasnoval od vinograda in od gorninske posesti, ki v urbarju ni bila navedena. V urbarju iz leta 1597 je bilo zapisanih 16 gorninskih obdelovalnih enot in 15 koristnikov le-teh. Od priimkov se je tekom osemdesetih let obdržal le Vrabl.233 Zap.št. Fol. Enota Hasnovalec Vedro Četrt Gor. Den. Kopuni 1 161 vinog. Tomaž Švajc 1 1 2 2 161 vinog. Štefan Padešek 3 3 3 161 vinog. Jurij Padešek 1 1 1 4 161v vinog. Štefan, sin Arneja 1 1 2 5 161v / Janko Dominko 1 1 2 6 161v vinog. Rupert Vrabl 3 3 1 7 161v vinog. Jakob Kamenšak 3 1 4 1 8 162 vinog. Janez Herga 3 1 4 9 162 vinog. Lovrenc Šegula 2 2 10 162 vinog. Andrej Gregorič 1 1 11 162 vinog. Andrej Versel 2 2 12 162v vinog. Janko Dominko 1 1 2 13 162v vinog. Pankrac Ferenc 1 1 2 14 162v vinog. Blaž Resman 1 1 2 15 162v vinog. Janez Šegula 2 1 3 Vsota 30 1 35 3 Preglednica 20: Sogorniki in njihove gorninske dajatve na Mostješkem Vrhu 231 Mostje danes veljajo kot vas v občini Juršinci, medtem ko se ledinsko ime za Mostješki Vrh do danes ni ohranilo. Omenjena gričevnata pobočja danes pripadajo vasi Kukava. 232 ZAP 70, R-1, fol. 161; Zapis krajevnega imena Mostješki Vrh je v originalnem gorskopravnem krajevnem kazalu zapisano drugače kot v gorskopravnem urbarju. Pisec urbarja je v kazalu kraj poimenoval Prikldorffberg, v samem tekstu pa Prikldorfferberg. 233 Hernja Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj …, str. 185–186. 101 V obravnavanih gorninskih uradih je gospoščina pobrala skupaj 265,5 gorninskih veder, 51 četrtov ter 36 žehtarjev vina. Denarne dajatve je bilo skupaj za obravnavane vrhove 384 gorninskih denaričev. Od perutnine je gospoščina pobrala 53 kopunov. Dajatev mošta (Moster)234, ki je bila po urbarju iz leta 1597 kar pogosta dajatev, se v obravnavanem urbarju ne omenja. Po starejšem urbarju iz 1597. leta je gospoščina pobrala od obravnavanih gorninskih vrhov le 3 kopune.235 Vinske mere, katere so morali upoštevati koristniki gorskopravne posesti, se med urbarjema ne razlikujejo, saj so v obeh primerih pobirali dajatev od vina glede na količinske mere, ki so zadostovale gorninskemu vedru, četrtniku in žehtarju. Po starejšem urbarju je bila vinska mera žehtar (Sechter) le redko uporabljena,236 medtem ko so jo v drugi polovici 17. stol. uporabljali zelo pogosto. Vin.vrhovi Vedro Četrt Žehtar Gor. den. Kopuni Veliki Kicarski Vrh 48 10 6 71 5 Pacinjski Vrh 56 20 7 90 9 Mali Kicarski Vrh 66 9 15 94 14 Palavški Vrh 20 7 6 40 3 Za Velovlaški Vrh 13 1 14 6 Šoberšak 16 2 19 8 Podvinski Vrh 16 2 2 21 5 Mostješki Vrh 30 1 35 3 Vsota 265 Vi 51 36 384 53 Preglednica 21: Seštevek gorninskih dajatev po posameznih vrhovih 234 ZAP 70 R-23, fol. 165; Matej, sin Gregorja, je na Pacinjskem Vrhu moral za hasnovanje od njive dati tri gorninska vedra mošta. 235 Prav tam, fol. 162- 169v; Seštevek dajatev v perutnini. 236 Prav tam; Po urbarju iz leta 1597 v gorninskih uradih Kicarski Vrh in Sv. Lovrenc na drugi strani Pesnice ni bilo mogoče zaznati dajatve v količinski meri žehtar. 102 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 vedro četrt žehtar gor.den. kopuni Graf 3: Gorninske dajatve v obravnavanih vrhovih Za razliko od gospoščinske hubne posesti, kjer v obravnavanem urbarju ni bila določena žitna desetina (urbar iz leta 1597 jo navaja) 237, je bila v obeh obravnavanih gorninskih uradih vinska desetina točno določena.238 ZAP 70 R-23, fol. 185; Vasi, kjer je gospoščina po urbarju iz leta 1597 pobirala žitno desetino. ZAP 70, R-1, fol. 218. 103 7. SKLEP Urbarji predstavljajo zgodovinarju nepogrešljiv vir za proučevanje posestne, gospodarske in socialne zgodovine srednjega in novega veka. V njih so zapisane dajatve podložnikov, katere so morali dajati svojemu zemljiškemu gospodu. Urbar gospoščine Gornji Ptuj iz časa okrog 1677 je na prvi pogled videti zelo suhoparen zgodovinski vir. Zraven imen podložnikov so zapisane njihove naturalne dajatve in činž. Šele na podlagi starejšega urbarja gospoščine Gornji Ptuj iz 1597. leta in uporabi dodatne literature, je bilo mogoče izluščiti podatke, katerih sprva iz obravnavanega urbarja ni bilo možno zaznati. Gospoščina Gornji Ptuj je v obravnavanem obdobju imela večino svojih posesti na območju Ptujskega polja, delu Slovenskih goric in v samem mestu Ptuj. Posest ptujske gospoščine nikakor ni bila zaokrožena celota, saj so njihove posesti mejile na množico drugih večjih in manjših gospostev, bodisi svetnega ali cerkvenega značaja. Dajatve je gospoščina pobirala od hubnih posesti in vinogradov, kjer je veljalo gorsko pravo, ki je hasnovalca obremenjevalo v veliko manjši meri kot pri hasnovanju hube. Za hasnovanje od hube je podložnik zraven činža bil obvezan k oddaji žitaric in velikokrat tudi perutnine, česar pa gorsko pravo ni zahtevalo. Prav takšne posestne razlike so bile eden izmed vzrokov za preseljevanje podložnikov v vinograde. Dokaz temu so uredbe, zapisane v urbarju iz leta 1597, ki so prepovedovale preseljevanje. Da pa se preseljevanje v naslednjih osemdesetih letih ni zmanjšalo, je mogoče dokazati na podlagi primerjave obeh urbarjev ptujske gospoščine. V obravnavanih vaseh se veliko priimkov podložnikov, ki so bili zapisani v starejšem urbarju, v mlajšem več ne omenja. Posebno zanimivost predstavljajo posestni ostanki strelskih dvorcev, katerim je zemljiški gospod odvzel nekdanje obrambne bonitete in jih vključil v takrat veljavni davčni sistem. Druga večja sprememba, ki jo je mogoče zaznati med obema urbarjema, je tlaka. Ob koncu 16. stol. je bila tlaka, ki jo je predpisala gospoščina podložniku, še vedno odmerjena v delovnih dneh, kar nam dokazuje urbar iz 1597. leta. V obravnavenem urbarju pa je bila že reluirana. Dajatve, obvezne za celotno vas, so vsebovale prevoz gnoja in lesa ter izdelavo kolov za gorice. Za lažji nadzor nad dajatvami podložnikov je gospoščina v vaseh imela župane. Ti so predstavljali podaljšano roko gospoščinske uprave. Za izvajanje te funkcije je župan vasi zraven prvotne hubne posesti hasnoval še od dodatne posesti, ki je zraven 104 nekoliko nižjih dajatvah že sama po sebi predstavljala boniteto. Mlini in ribniki so bili deležni posebne obdavčitve. Na obravnavenem področju so v prvi polovici 17. stoletja prevladovale polhube in cele hubne posesti. Nekaj je bilo tudi oštati, ki so dajale le činž. Od naturalnih dajatev je gospoščina pobirala v največji meri žito, oves ter tudi jajca in perutnino. Isto vrsto dajatev je gospoščina pobirala tudi ob koncu 16. stol. Tudi količina dajatev se po posameznih vaseh v časovni razliki osemdesetih let ni kaj dosti spremenila. Pridvorne posesti gospoščina ni imela veliko. Vzrok temu je bila vse večja potreba zemljiškega gospoda po denarju in trgovanju s pridelki. Zato je pridvorno posest po kupnem pravu razdelil med podložnike in tako koristil njihove dajatve za trgovanje. Gospoščina Gornji Ptuj je imela svoje lastno deželsko sodišče, preko katerega je lahko sodila med drugim tudi svojim podložnikom. Meje deželskega sodišča so bile nazorno opisane v obeh urbarjih, saj je nenehno prihajalo do različnih sporov ptujske gospoščine s sosednjimi gospoščinami. 105 8. SUMMARY The land registers are for the historian an indispensable source for the research work of the estate, economic and social history in the Middle Ages and in modern times. They contain the tributes of the bondmen, who have to give them to their landlord. The land register of the dominion Gornji Ptuj from 1677 is on the first glance a very dull historic source. Beside the names of the bondmen there are written their natural tributes and tax. Only on the basis of the earlier land register of the dominion Gornji Ptuj from the year 1597 and by using additional literature it was possible to get the data which were in the land register 1677 at first sight not perceived. The dominion Gornji Ptuj had in the treated time period the majority of their estate on Ptujsko polje, a part in Slovenske gorice and in Ptuj. The possession of the dominion of Ptuj was not a rounded up whole, because its possessions bordered on a lot of others bigger and smaller possessions, either of wordly or of ecclesiastic character. The dominion collected their tributes from the huba and vineyards, where the mining laws has less burdened the consumer then the consuming huba. For the consuming the huba the consumer was obliged to give beside the tax also the wheat and often poultry, which the mining laws did not demand. These distinctions in the possession was one of the reasons for the migration of the bondmen to the vineyards. The proof are the enactments written down in the land register from 1597 which forbade the migration. That the migration in the following 80 years did not ceased can be prooved on the comparisson of boths land registers of the dominion of Gornji Ptuj. In the treated villages a lot of family names which are written down in the elder land register can not be found in the younger one. A special curiosity are the remains of the shooting manors, to which the landlord took away the former defence advantages and includes them to the then valid tax system. The next greater change which can be perceived in both land registers was the socage. At the end of the 16th century the socage, prescribed by the dominion to the bondmen, was still during the working days, as can be seen in land register of 1597. In the treated land register the socage was already reluitioned. The tribute obligatory to the whole village was the transport of manure and wood and the making of pales for the vine. To have easier control over the tributes of the bondmen the dominion has in the villages the mayors. These were the prolonged hand of the dominion administration. 106 Due to this function the mayor has got benefit not only from the original huba but also from the other possession. The mills and the ponds had a special tax. In the treated area there dominated in the first half of the 17th century the half huba and the whole huba possessions. There were also some cotages, who gave only tax. From the natural tribute the dominion collected mostly wheat, oats and also eggs and poultry. The same kind of tribute the dominion collected also at the end of the 16th century. The amount of the tribute in separate villages in the time period of 80 years did not change much. The dominion did not have much land in own possession. The reason was greater and greater need of the landlord for the money and in the trade with the produce. Therefore he after the buying laws divided his own properety possess among his bondmen and used their tributes for trading. The dominion Gornji Ptuj had its own land court and could administer justice over their bondmen. The boundaries of the land court were evidently depicted in both land registers because there were incessant disputes between the dominion of Gornji Ptuj and the neighbouring dominions. 107 9. VIRI IN LITERATURA Viri Zgodovinski arhiv Ptuj (ZAP): - ZAP 70, R-1, URBAR GOSPOŠČINE GORNJI PTUJ IZ ČASA OKROG 1677. - ZAP 70, R-23, URBAR GOSPOŠČINE GORNJI PTUJ 1597. - ZAP 70, R-40, Povoden Simon, Meščanska čitanka, povzetek o kugi. Objavljeni viri - Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, Vincenc Rajšp, Vladimir Kološa, 6. zvezek, Karte, Opisi. Literatura Baravalle Robert, Zur Geschichte der steirischen Masse, Zeitschrift des Hist. Vereines für Steiermark, 1936/30, Graz 1935. Ciglenečki Marjeta, Ptuj, Vodnik po mestu, Maribor 1996. Curk Jože, Fevdalna arhitektura na ozemlju Ptujske občine, Ptujski zbornik IV, Maribor 1975. Curk Jože, Mali Grad na Ptuju, Ptujski zbornik VI/I, Ptuj 1996. Gestrin Ferdo, Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem, Ljubljana 1991. Golec Boris, Ljubljansko škofijsko gospostvo, Arhivi 28, št. 2, Ljubljana 2005. Hernja Masten Marija, O Ptujskem zdravstvu do nastanka javne bolnišnice. Zbornik Splošne bolnišnice na Ptuju, Ptuj 2004. Hernja Masten Marija, Nekaj drobcev o zdravstvu ormoškega območja do prve polovice 19. stoletja. Ormož skozi stoletja V/I, Ormož 2005. Hernja Masten Marija, Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597, Ptuj 2008. Hernja Masten Marija, inventarji 5, zvezek 5, Urbarji Gospoščine Hrastovec 1555-1848, knjiga I, Ptuj 1993. 108 Historična topografija Slovenije 2, Pavle Blaznik, Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500, zvezek N-Ž, Maribor 1988. Historična topografija Slovenije 2, Pavle Blaznik, Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500, zvezek A-M, Maribor 1986. Holcman Borut, Horvat Mojca, Gospoščina Negova. Izbor gradiva iz fonda za obdobje med leti 1543-1941, Katalogi XXVII, Maribor 2007. Hozjan Andrej, Mariborsko mesto med 16. in 18. stoletjem, SHS, Maribor skozi čas III., letnik 6 , št. 2-3, Maribor 2006. Hozjan Andrej, Vojak na krajini. Prispevek k biografiji Luke Kövendi Székelyja/ Zekela, barona ormoškega (1500-1574), Ormož skozi stoletja V/I, Ormož 2005. Janisch Josef Andre, Lexikon von Steiermark mit historischen Notizen und Anmerkungen, I Band, A-K, Graz 1878. Janisch Josef Andre, Lexikon von Steiermark mit historischen Notizen und Anmerkungen, II Band, L-R, Graz 1878. Janisch Josef Andre, Lexikon von Steiermark mit historischen Notizen und Anmerkungen, III Band, S-Z, Graz 1878. Koropec Jože, Ptujski pogledi v Štajersko Slovenijo med Dravo in Savo do 16. stoletja, Ptujsko mestno pravo v srednjeevropskem prostoru, Mestni statut 1376, Ptuj 1996. Kovačič Franc, Trg Središče. Krajepis in zgodovina, Maribor 1910. Klasinc Anton, Haloze v boju za staro pravdo, Ptujski zbornik IV, Ptuj 1975. Krajevni leksikon Slovenije IV, Podravje in Pomurje, Ljubljana 1980. Mlinarič Jože, Gospoščina Negova na začetku 17. stoletja, Ptujski zbornik IV, Ptuj 1975. Mlinarič Jože, Ptujska župnija ter samostana dominikancev in manjših bratov v stoletju nastanka mestnega statuta, Ptujsko mestno pravo v srednjeevropskem prostoru, Mestni statut 1376, Ptuj 1996. Mlinarič Jože, Zgodovina samostana od ustanovitve do 1800, Minoritski samostan na Ptuju 1239-1989, Ptuj 1989. Pickl Othmar, Pomen ptuja kot mednarodnega trgovskega mesta od 14. do 17. stoletja, Ptujski zbornik VI/I, Ptuj 1996. Schmutz Carl, Steiermerkisches Lexicon, Dritter Theil, N-SE, Graz 1822. Schmutz Carl, Steiermerkisches Lexicon, Dritter Theil, SI-Z, Graz 1822. Schmutz Carl, Steiermerkisches Lexicon, Zweiter Theil, H-M, Graz 1822. 109 Šamperl Purg Kristina, Ptujski grad danes in gospoščina Ptuj v 17. stoletju, Ptujski zbornik št. 5, Ptuj 1985. Valentinitsch Helfried, Die Verfolgung von Hexen und Zauberern in der Unterseiermark und in Radkersburg (1546-1746), Vilfanov Zbornik, Ljubljana 1999. Valentinitsch Helfried, Hexenprozesse in und um Pettau (Ptuj) 1651/1652, ZHVStmk, letnik 81, 1990. Vidmar Polona, Grad Vurberk, Lastniki, stavbe in oprema. V ogledalu časa, Zbornik občine Duplek, Maribor 2006. Worthington David, Na glavni poštni poti med Dunajem in Benetkami, rodbina Leslie v Sloveniji, Zapuščina rodbine Leslie na Ptujskem gradu, Ptuj 2002. Weigl Igor, V kaftanu k cesarju, s hajduki po Gradcu in s knjižnico na Ptuju. Grofje Leslieji ter njihova mestna in podeželska bivališča v 17. in 18. stoletju, zapuščina rodbine Leslie na Ptujskem gradu, Ptuj 2002. Zadravec Dejan, Gospostvo Borl od nastanka do leta 1801, Cirkulane, Svet Belanov, Ptuj 2005. 110 10. SEZNAM PREGLEDNIC, GRAFOV IN SLIK Preglednice Preglednica 1: Število celih in polhubnih posesti ter oštati, str. 72. Preglednica 2: Pregled skupnih dajatev za posamezne vasi, str. 75. Preglednica 3: Podložniki in njihove dajatve v vasi Gernci, str. 79. Preglednica 4: Podložniki in njihove dajatve v vasi Levanjci, str. 80. Preglednica 5: Podložniki in njihove dajatve v vasi Zgornji Velovlak, str. 81. Preglednica 6: Podložniki in njihove dajatve v vasi Spodnji Velovlak, str. 82. Preglednica 7: Podložniki in njihove dajatve v vasi Pacinje, str. 83. Preglednica 8: Podložniki in njihove dajatve v vasi Podvinci, str. 84. Preglednica 9: Podložniki in njihove dajatve v vasi Spuhlja, str. 85. Preglednica 10: Podložniki in njihove dajatve v vasi Mostje, str. 86 Preglednica 11: Sumarni seštevek naturalnih dajatev in činž od hubnih posesti v obravnavanih vaseh po obravnavanem urbarju iz časa okrog 1677, str. 87. Preglednica 12: Sumarni seštevek naturalnih in denarnih dajatev za obravnavane vasi po urbarju iz leta 1597, str. 87. Preglednica 13: Sogorniki in njihove gorninske dajatve na Velikem Kicarskem Vrhu, str. 93. Preglednica 14: Sogorniki in njihove gorninske dajatve na Pacinjskem Vrhu, str. 94. Preglednica 15: Sogorniki in njihove gorninske dajatve na Malem Kicarskem Vrhu, str. 95. Preglednica 16: Sogorniki in njihove gorninske dajatve na Palavškem Vrhu, str. 97. Preglednica 17: Sogorniki in njihove gorninske dajatve na Za Velovlaškem Vrhu, str. 98. Preglednica 18: Sogorniki in njihove gorninske dajatve na Šoberšaku, str. 99. Preglednica 19: Sogorniki in njihove gorninske dajatve na Podvinskem Vrhu, str. 99. Preglednica 20: Sogorniki in njihove gorninske dajatve na Mostješkem Vrhu, str. 101. Preglednica 21: Seštevek gorninskih dajatev po posameznih vrhovih, str. 102. Grafi Graf 1: Cele hube, polhube in oštati, str. 72. Graf 2: Dajatve kaščnih mer v žitaricah za obravnavane vasi od hubnih posesti, str. 73. Graf 3: Gorninske dajatve v obravnavanih vrhovih, str. 103. 111 Slike Slika 1: Nagrobnik Friderika IX. Ptujskega, ki je umrl 6. januarja 1438, str. 6. Orig. PMP, na gradu. Foto Šemnički. Slika 2: Ptujski grad, sedež obsežne zemljiške posesti, str. 8. G.M. Vischer, Topographia ducatus Stiriae 1681, Ljubljana 1971, sl. 85. Slika 3: Območje ptujske zemljiške posesti . Izsek iz štajerskega zemljevida 1672, str. 12. ZAP, Fototeka, F- 182. Slika 4: Urbar gospoščine Gornji Ptuj iz časa okrog 1677, str. 29. ZAP 70, R- 1. Slika 5: Hubna posest gornjeptujske gospoščine, str. 78. ZAP 70, R1, fol. 32v . Slika 6: Gorninski del urbarja za vinogradniško posest gornjeptujske gospoščine, str. 90. ZAP 70, R1, fol. 161. Slika 7: Katastrska mapa Kicarja, str. 100. ARS, Franciscejski kataster, mapa 274 E02. 112