94. številka. Trst, v nedeljo dne 3. aprila 1904 Izhaja vsak dan *M lađi ob nedeljah in praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. '•MMzae številk« se prodajajo po 3 novč (6 stotink) » »nogih tobakarnah ▼ Trstu in okolici, Ljubljani. Gorici, Oalji, Kranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, Št. Petru, Sežani, Nabrefini, Novemmeatu itd. Offlaao ta naročbe sprejema uprava lista „Edinost", • lea mila piccolo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer, ^•■e oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFOJJ Stv. 870. Tečaj XXIX Sdinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t Naročnina znaša za vse lete 24 kron, pol leta 12 st^n, 3 mesece 6 Zroa Na naročbe brez doposlane naročnine se jpiava ne oz ra Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraakt'ast pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca *tv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastni* konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna lcontorcii* lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. s a Poštno-hranilnieni račun Št. $41.652. Vojna v vztoćni Aziji. (Brzojavne vesti.) Portarturska eskadra. PETROGRAD 2. Dopisnik »ruske brzojavne fcgenture« poroča iz Port Arturja : Združena ru«ka eskadra je zapustila 2*5. marca pristan šče ter krenila proti otokom Miatao. Mornaiji na »Noviku« so zapazili neki parnik, ki je vlekel kitajsko džuoko I .ud jo). Torpedovka > Un matelni« je oddala dva strela, nakar ee je parnik vstavil. Kil je to japtnski ptrmk » Hanienmaru«, ki je imel na krovu 10 Japoncev. 11 Kitajcev, razne spise, brzojavke in zemljevide in 2 Wbitehead mini. M jžtvo parnika je bilo cd-vedeoo na »Novik«. Potem s> ladijo po greznili. »Novik« in torpedovka sta se na to zJrnžila z e kadro, ki se je vrnila v Port Artur. Obsedni stan v Niučvangu NIUĆVANG-2. (R-urerjev b ro.) Konzul Zveznih držav je priobčil tukaj bivajo-čim Amerikancem, da vzamejo Zvezne države rusko izjavo, b katero je bil proglašen v Niučvangu obodni etan, na znanje. Amerikanska topn čar«ta »Helena« odpluje jutri. Angležka lad ja »Espiegle« pc čaka še novih navodil. Predaja uradov v ruske roke ae je izvršila mirno ; tudi prebivalstvo je mirno, čeravno spravljajo nektteri svojo imovino v varno zavetje. Pristanišče in reko bodo Rusi zamrli, čim nakrca 11 parnikov, ki se še nahajajo v luki, b'«g). Japonske vesti. TOKIO 2. (Reuterjev biro.) Glasom japonskih privatnih vesti, so japonske čete, potem ko so RAgenzi* Fabra« poroča iz Bilbao : V7 če raj popoludne sta se srečala neka cerkvena procesija in civilni mrtvaški sprevod, pri čemur je prišlo do nemirov. Udeleženci mrtvaškega sprevoda, največ anarhisti in republikanci bj začeli metati ka- PODLISTEK. 54 Teodora. Povest. Hrvatski spisal Evgenij Knmićić, prevel J. S. Drugi del. Zet in tast sta govorila eden drugemu »vi«. Dakić je na to pripovedoval svojima otrokoma, zakaj je prodal ladijo, kako da noče živeti prekrižanih rok, ampak hoče kup-čevati, prirediti prodajalnico v svoji hiši, ker treba vedno delati in pridobivati. Trdil je, da prodajajo tudi drugi brodolastniki, in kako težko bi mu bilo, ako bi se njegovo imetje močno manjšalo. To bi veselilo vsakogar na Banji, ker so mu vsi zavidni, ker ima par grosev. Še bo se razgovarjali o zdravju Liucijinem, ki je tolažila očeta, da nikjer ne občuti nikake bolečine, da jej je povsem dobro, da s že okrepi sčasoma. Tako je govoril tudi L.arie, s sladkimi in medenimi besedami, poljubivši nekolikokrati svojo Lucijo. Teodora je molčala, ali v njenem arcu je kipela kri. Ko se je jelo mračiti, sti šli sestri na vrt, kjer je Lucija pripovedovala, kako je govorila na Reki s Karlom Fran-ceticem, kateremu je trebalo le malo, da postane pomorskim kapitanom. Govorila je sestri, da je Karlo smrtno zaljubljen io kako d a bo srečna žnjim. Teodora jej je odgovarjala, menje na duhovnike ter bo večkrat ustrelili proti nekemu šolskemu poslopju, v katerem je redarstvo priprlo 3 kolovodje. Motilci miru so potem poskušali zapaliti cerkev, a ker niso vspeli, so opustošili katoliško pokopal šče. Deset oseb je bilo ranjenih, med temi je več učiteljev. Protes' slovanskih akademičnih društev. DUNAJ 2. Tukaj se razširja ve6t: Predsedniki nenemških akademičnih društev so izročili rektorju tehniške visoke šole protest, v katerem ugovarjajo proti odredbi rektorjevi cd 14. marca, po kateri bi morali od sedaj naprej vsi oglasi nenemških dija ških društev biti Stttivljeni na nemškem jeziku. V protestu se tudi zahteva, naj rektor svojo odredbo umakne. Vstajenje na Danaju. DUNAJ 2. Danes popoludne se je vr-š lo z navadnim ceremonijalom vstajenje v dvorni kapeli, katerega so se vdeltžili cesar, nadvojvode ter dvorni in državni dostojan stveniki. Vihar na Gorenjskem. LJUBLJANA 2. Po Gorenjskem je razsajal silen vihar, ki je preobračal kozolce in razkrival strehe ter podrl mncgo dimnikov. Nadvojvodinja v Potsdamu. POTSDAM 2. Nadvojvodinja Izabela je dospela s Ičarjo Marijo Henrijeto semkaj danes opoiudne. Na kolodvoru ju je sprejel prestolonaslednik Friderik Viljem. (jroluchouski v Opatiji. DUNAJ 2. Minister zunanjih stvari grt t' Goluehowiki poda se s soprogo na velikonočni ponedeljek v Opatijo, kjer ostane 8 dni. Edib (asa umrl. CARIGRAD 2. Bivši vali bitoljski Edib pasa je umrl. Anarhist aretovan. BARCELONA 2. Redarstvo je areto-velo v Portbonu nekega San Romana, ki je na Bumu, da dela anarhistično propagando. Sin Roman je prištl še le pred nedavno iz Argentinije. — Sumljive inozemce redarstvo strogo nadzoruje. Bazar zgorel. PETROGRAD 2. Sinoči je nastal v Apraksinskem bazarju ogenj, ki je napravil, kakor poročajo »Novosti«, milijon rubljev škode. Cesar Viljem na potovanju. ME31 NA 2. Cesar Viljem je do3pel semkaj ob 10. in pol uri dopoludne ter se je kako ona ve, da jo Karlo ljubi, ali oče da sovraži starega Francetida kakor poprej. Lu-j c ja je obljubljala sestri, da bo ona prosila očeta, naj se pomiri s Franceticam in naj b agoslovi to ljubezen. Teodora jo je nagovarjala, naj ne stori tega, ker da že sama izprosi očeta, da privoli v njeno ženitev s Karlom, a zatem je vprašala, kako da živi Laris. Sestra jej je priznala, da je nje mož še slabši, negc-li je bil popred, da redkokrat prihaja pred zoro domov in da je vedno oso-ren žnjo. Vse noči da igra. — Draga Lucija, pojdi od njega, pridi od njega, pridi k nam na Banjo ! Kako mo res živeti s takim človekom ? Hočeš li, da govorim z očetom o tem ? — Ne, ne, nočem, da govoriš z očetom. Laris se spametuje, tako se nadejam. Teo dora, po cele noči D6 spim, čakam ga na oknu, sprehajam se po sobi, pak jočem, a ko je prišel domov, me niti ne pogleda. Vedno jezen in zam sljen. Ako eem mu rekla kako besedo, rekni na-me, otrese se surovo, kakor da sem njegova služkinja. Ali kaj hočem. Še vedno se nadejam, da se spameti, da sprevidi slednjič, kako drvi v pcgubc. Kako naj bi šla od njega ? Ne, jaz bi ne mogla pre našati take sramote! Ti ved, da ga ljubim, on mi je mož, jaz niaem nikdar dvomila . . . da, samo igralec je . .. (Pride še.) potem odpeljal v Tavormino, kamor je dospel ob 11. in pol uri. Mesto je v italijanskih in nemških zastavah. Cesar si je ogledal še dobro ohranjeno staro grško gledališče, katerega je tudi fotagrbfiral. Narod je cesarja povsod živahno pozdravljal. Hristos voskresei Alellnja i Premagal je moč teme, zlomil je vse svoje nasprotnike, razdejal je znamenje sramote. V viharju, v potresu se je oslonil na svojo božanstveno moč. Vstal je iz groba zmagovalec in triumfator. O, kako so se pretresli sovražni njegovi čuvaji, ko so ga videli vzleteti iz groba v mogočnem veličan Btvu in v veliki slavi. Krist je vstal ! Alelluja ! Zbrali so se bili proti Njemu, da ga ugonobe, da zbrišpjo z zemlje njegov spomin. Pod težkimi udarci njih zlobe je izdihnil na Veliki petek v najhujših mukah na sramotnem križu. Toda sramota se ga ni prijela. Bil je čist in nedolžeD ves svoj vek, zato ga ni m< glo zlomiti sovražno obrekovanje in sra-moteoje. Velik je bil v življenju, se veči je bil v svoji smrt;. Moralo je torej priti njegovo vstajenje. In prišlo je ! Aogelj božji je zasvedcčil Njegovo vstajenje, odvalivši veliki kamen z Njegovega groba in sporoči vsi zvestim Njegovim dušam : »Ni ga več tukaj, vstal je!« In ^oni, ki so prišli h grobu, so videli v njem prazno mesto in bele prte, s katerimi je bilo povito Njegovo telo. Krist pa je \ stal in hitel k Bvoji materi in k svojim učencem. Alelluja ! Hristos voekrese ! Malo trenutkov ima človek na zemlji, ki ga vzdiguje^o iz vsakdanjega jmrtvila in iz krogov duhomornega boja v zračne višave, v oni divni svet nesmrtnih idealov. In kako srečen je tedaj trpeči zemljan, ko more slediti težnjam in poletu svojega nedosežnega duha! Kedaj pride čas, ko prenehajo boji, krivice, trpljenje ? Krist nam je pokazal, da ne more ni-kaka moč zatreti pravične stvari. Krivičniki morejo porabiti svojo moč, morejo zatirati z zvijačo in nasilstvom revnega trpina. Ali ko-nečna zmaga ne bo na njih strani ! In kakor je pri posamičnem človeku, tako je tudi v celih narodih. Božja previd-ncet je zapisala z neizbrisnimi črkami v vsodo veakemu narodu dan njegove Blave, a tudi dan njegovega padca. Krist nam je pa pokazal, da ni trpljenje in preganjanje največe zlo na zemlji. Za velikim petkom je prišel dan vstajenja ! Da, o veli noči se vifliva! C rtica. Piše J. Kevc. Zapuščaje dne 24. avgusta 1908. teškim srcem oni predivni kotiček hrvatske zemlje, kjer se bleste raznobojna »plitvička jezera«, bila mi je v največo tolažba nada, da se še isti večer v hrvatski prestolnici Bnidem z milim in dragim drugom iz mladostnihjjdni Romanom Gulinom. In v resnici me ni motilo, da sta mi mej vožnjo dva pravoslavna učitelja v živem razgovoru pripovedovala o hrvatskem gibanju in da me je neki furlanski zidarski mojster neprenehoma nadlegoval se svojim >čink-čank-om«, vse to me ni odvračalo, da bi ne bil vsaki trenutek mislil na druga v Zagrebu. Vlak je prihajal jednakomerno po širnih, več ali manje kultiviranih hrvatskih poljanah. Na karlovaškem kolodvoru zazrl sem dva znanca ter žojima malo pokramljal in čez par minut smo oddrdrali proti glavnemu mestu. Oim bolj smo se bližali belemu Zagrebu tem bolj mi je utripalo srce. Že smo pri Savi. — Oh reka BlovenBka, pozdravljam te! Se par minut in bil! smo na Zagrebški postaji. Nemiren eem gledal na množico ljudij vseh stanov, vrvečih po perona, tar iskal z oomi, vprašuje se: pride ali ne ? Vlak se je vstavil, sprevodnik je naznanjal svetu, Tisoč let trpi slovenski narod — in tisoč let odbija z vstrajno žilavostjo napade svojih obmejnih sovragov. Ali podleže kedaj, ali izgine z zemlje rod Slovencev ? Zgodovina nas uči, da so bili Slovenci, enako kakor drugi Slovani, vselej nepremagljivi, dokler so zložno odbijali napade svojih nasilnih sosedov. Ko s j se pa začeli cepiti med seboj zavladal je nad njimi ptujec. To nas uči zgodovina, se bolj pa dogodki zadnjih dni T o napako na svojem narodnem telesu moramo spoznati, dokler je še čas. Nasilnikov in krivičnikov pa se nam ni bati. Prestali smo že hud,h viharjev in neviht, ali vselej smo prišli čili in jaki iz'boja. Tržtški Slovenci, le poglejmo okoli Eebe — ves pritisk nas ni mogel ugonobili doiedaj. V času najhuj h bojev si rešujemo po9tajanko za postojanko, si zidamo trdnjavo za trdnjavo In tako zatirani, tako zapuščeni, tako obre-kovani in zasramovani ! Veliki petek nam pripravljajo naši eovragi — mi pa *e pripravljamo s Kristom na veselo vstajenje ! In pride nam dan vstajenja — to verujemo, to čutimo, za to živino in delujemo ! Na noge torej * mili in dobri naš nsrod. (Juj glaB svojtga pesnika, ki Ti kliče: »Pepelni dan, ni dan več Tvoj Tvoj je vstajenja dan!« Alelluja! Hristos voskrese ! Gospo.l je vstal ! Arabija, Afganistan, Siam in Tibet. Rusija in /tagtija. Največi dve državi na svetu sti v resnici Rusija in Anglija. Ti dve državi nisti politični antagonistki. Oni sti samo močni in nepomirljivi tekmovalki na narodno gospodarskem polju. Trgovinski in naselbinski interesi dovajajo najresneje Rusijo v najživeje nasprotstvo z Anglijo najbolj v Aziji, dočim Francija jedino in izjemnj kolidira z Anglijo toliko v Aziji, kolikor v Afriki, a to istotako zbog svojih trgovinskih in naselbinskih interesov. Anglija je tudi že pred angležko-bur3ko vojno v južni Afriki, a dosledno tudi po tej vtjni, opirajoča se na svoj politični »splen-did i s o 1 a t i o n«, mislila, da bo mogla se svojo lokavo svetovno politiko razdvajati in razdeljati vse one države v Evropi, ki bi jej mogle biti na potu v njenih naselbinskih osvajanjih, v povzdiganju njene kolonijalne sile in premoči, v izcrpljanju njenih las.n h kolonij, in v trgovinskem in denarnem izse-savanju onih zemelj v Afriki, ki mejijo na Djene kolonije. da smo v »Zagrab varos u« in žs si pritekel h kupeju . . . Roman ! .. . Joško ! . . . Solze rsdosti lesketale sa v najinih očeh. Kako tudi ne. saj sta se po več letih objela prijatelja, ki sta se res ljubila od davno že. Povedati sva Bi imela veliko. Kaj hočeš, da govorijo pisma, te mrtve črke... 1 Preselila sva se v duhu v ono dobo fantazije in utopij, iz katere jhranimo največ veselih in tudi neveselih Bpominov ... Spominjala sva se najinih takratnih tovarišev in prijateljev, ki že davno spe nevzdramno spanje. — Tužnim glasom tožil si mi o izgubi brata Ludovika (nekdaj odvetniškega konci-pijenta v Trstu). Kedo ga ni ljubil? Vsak kedor ga je poznal.. In ob vseh teh spominih vzel si v roke citre, in iz strun se je razli-vaia v srca segajoča melodija. Kakor pred lati na rojstni grudi, zapela sva : »Luna sije...« »Kako kratka je bila noč...« Zarilo se je že na nebesnem svodu, ko sva stala tik spomenika slavnega junaka bana Jelačiča. »Vstani bane, domovina te zove!« klical je pred malo časa na tem mestu hrvatski trpin. In midva sva se gledala. Prišln je ura odhoda, ura ločitve. . . Torej, kakor rečeno, mož beseda! >Da, o veliki noči se vidiva«! Zdravstvuj ! Se en poljub — in izginil si mojemu očesu — za vedno.. • ♦ * * Ob taki macchiavelistični Folitiki' ob , trgovec J o h n B u 1 1 hotel danes ali jutri krepki pcmoči svojega velikega vojnega bro- j zaročiti. Ker politični in trgovinski harem dovia in po sredstvih siloe svoje trgovske John Buila je velik in raz^ežen. Arabija, Afganistan, Siam in Tibet, vse te velike in bogate azijatske zemlje, bile bi v angležkem državnem haremu samo enostavne odaliske, dočim bi John Bullova svetovna pobočna po-ligamžja imela za seboj še posebno bigamijo. mornarice, je Anglija zares dosegla danes kulminativno točko svoje politične, trgovinske, gospodarske, financijelne, vojno pomorske in — kolonijalne višine in sijajnosti. B r i -t i e h empire inlndia — to je oni ne zcrpivi vir, iz katerega Anglija crpi svojej katero bi on z največo sebično ljubeznijo življenje, svojo moč, svoje bcgatetvo. Brez j prakticiral na Indiji in — na Kini. Indije ne bi bilo današnje Anglije! ! j Nu, Rusija bdi budnimi očesi preko * # j snežnih vrhov Himalave in Džavalagirija in Azija!! Koli magična beseda ! Oegava preko Hindukuša na številne bregove in dobo danes jutri ta Azija, ta Bterodavna zibel line, na brze reke in plodne ravnice Hin-veeskupnega človečanstva ?! Ali ruska ? Ali dustana in Burme. Pa prav, vrlo prav, ima aneležka ?! britanski vice-kralj v Indiji, lord Curzon, ako Dva velika svetovna činitelja upirata ae se boji nepredvidjenih posledic rusko japon-sa Bvojimi gigantskimi ramami in Btiščeta se ' ske vojne, ki bi iznenada mogle nastopiti medsobno z goroBtasno silo na velikem azijat-1 v raznih deželah Azije, pa morda tudi — v skem kontinentu, ležečem med severnim lede- sami Indiji. Ker tako ravno hoče tudi Bog, nim morjem in t him indijskim oceanom, in da Be krivec boji tudi svoje lastne sence. — med rudečim in sred>zemsk>m morjem. Z le- Lord Curzon je rekel zbranim indijanskim den h tečajev severa pritiskajo Rasi križem svetovalcem sredi glavnega indijanskega sveta, Az je s svojo silno in neodklonljivo moSjo na ki se je prošlo sredo obdržava1 v Kalkuti, da kopnem na angležke zemljepisne meje in na je Indija velika trdnjava, katero da od dveh angležki politični, trgovski in vojniški upliv, strani brani morje, a s tretje strani da jo ki -»e hoče z morskih obal Indije z lepo ali ; varujejo visoke planine, za katerimi se raz-2 grdo zajesti v Arabijo, Afganistan, Perzijo, širja nedogledaa ravnica največe vrednosti. Tibet in Siam ! Ali on, Curzon, da v ime Anglije ne do- Ne pcmaga nič. Kdor ni elep in kdor pusti in ne more dopustiti nikakor, da bi ni gluh, ta se mora prepričati, da na velikem tej nedogledu; ruvn ci zagospodoval kakov azijatskem biljardu bijeta ena ob drugo dve neprijatelj, pak naj Be nazivlje kakor mu veliki politični sili, od katerih ona severna, drago. ruska, teti z naravno elementarno težino na ' Anglija, je rekel lord Curzon, bo vesela ono južno, ansrležko: na indijski in tihi in zadovoljna, ako ta ravnica, Afganistan, ocean. Usoda Azije, a žnjo tudi svetovno ostane lsst angležkega prijatelja in zavez-gospoditvo Velike Britanije, zapisana je in nika, afganskega Emira. Nu, tako je nagla-testamtntarao odločena na poljanah in brego- sil lord Curzon, ako bi izza zidin Indije sku-vih Indije. To danes Anglija dobro ve in šal neprijatelj (Rus), da dejansko razširi svoj globoko občuti. vpliv in svojo last preko ta (afganske) rav- Se pred rusko-japonsko vojno, kateri je niee, tedaj da bi bila Anglija prisiljena, da kumovala na tajnem nenasitna angležka poli- se z orožjem v roki postavi nasproti tej ne-tika, si je prizadevala Anglija, da uniči ruski varnosti.... upliv v Perziji, pa ni delala samo v Tehe- Kaj pomenja to ? Smisel teh besed lorda ranu, da okoio perzijskega šaha intrigira na Carzona, je že danes presimptomatičen. Kajti : škodo ruskih interesjv v Perziji, ampak je kdor grozi, ta se boji ! tudi se svojimi vojnimi ladijami indijske Rusija more že danes b ti gotova, da eskadre neprestano križala po omanskem in bosti nedaljna bodočnost in božja Previdnost perzijskem zalivu, kontrolujoča perzijsko obal na njeni strani ukljub lordu Curzonu. A ta počeDŠi odGivodarapa do Sat — j svetovni dogodek je neizogiben. Gospo Istvo e 1 — A r a b a, a nadzirajoča istodobno Rusije nad Azijo je le vprašanje časa in okol-tudi nasprotno arabsko obal E 1 — H a b a, nosti. To veliko dejstvo podkrepi kas-eja osobito pa pomorsko luko E 1 — K u e i t. svetovna zgodovina. — A prva žrtva na Kajti tutška pokrajina Arabija ststavlja ob oltarju te zgodovine bo Indija, za katero enem s Perzijo v angležkem osvojevalnem bodo neizogibno sledili Afganistan, Arabija, načrtu prvi vojni plen v Aziji. Ako bi se Tibet in — preostanek Kitajs. Usoda Koreje Angležem posrečilo, da zadobe ta pleo, bi se in Mongolije se odločuje že danes za Rusijo Anglija takoj za tem vrgla na Afganistan, da na bojnem polju v Mandžuriji in Koreji. A v Kabulu zasadi drog, s katerega bi se vila S am — tako se glasi tudi naravni zakon velikobritanska zastava angležkega gospodstva kolonijalnih interesov Rusije in Francije — nad Afjganistanom. mora pasti v lastni delokrog Francije. A da je Anglija v svoj osvojevalni pro- j Veliki svetovni dvoboj na azijatskih tleh gram v Aziji stavila tudi Tibet, to nam naj- med Rusijo in Anglijo je povsem neizogiben, živeje dokazuje ona angležka vojna ekspedi- Današnja rusko-japonska vojna povspeši prej, cija, se ravno sedaj nahaja pod zapoved- nego mislijo mnogi, veliki krvavi rusko an-ništvom angležkega polkovnika Vounghus- gležki karambol. banda in angležkega generala Macdonalda v Mi Slovani se iskreno veselimo na tem Y a n g — t b e, in katero so Tibetanci bodočem gorostasnem dvoboju. Kajti ta dvo-minolega četrtka pozdravili prijateljski pri fc0j prinese tudi nam tisto velikonočno jagnje vasi G u r u z vročim tibetanskim svincem iz — miru, svobode in pravice. Ta dvoboj po-svojih tibetanskih pušek in se Bvojimi ostrimi rodi tudi naše veliko in sijajno ustajenje. konom za vse dežele, katere imajo raznorodno naseljenje v kompaktnih masah. Tako vseobsežno razdeljenje bi dovajalo naposled do nacjonalne avtonomije, in te bi slovanski narodi nikdar ne dosegli, ako bi ne postavili na Češkem pogoja za »J u netim« v takem smislu. Nikjer v zapadni polovini cesarstva, ni in ne bo tako važnega »Junctim«-a, kakoršen mora obveljati na Češkem, kolikor bi začeli razdeljevati to kraljestvo po novih okrožjih. Tu se morejo Slovenci in Malorusi, a tudi Hrvatje in Srbi neizprosno postaviti po robu, ako bi se Oehi na svojo neizmerno škodo spo zabili in prezirali tako brambo in zaščito vseh tlačenih Slovanov. Nova okrožja na Češkem brez »Junctimc-a se ne smejo pod no benim pogojem dovoliti. In ko bi Čehi ostali separatisti, ali prav za prav partikularisti na to stran, potem bi oni sami zaslužili, da se Jugoslovani lotijo obstrukcije na svojo roko tudi proti Čehom ! Torej do časa pozor! Sicer pa, kakor mislimo, bo le najviša državna sila reševala in da ona tako ali tako preseče nacijonalno zapleteni vozel. Na to stran se torej tolažim, da ne pride do zmot s češke strani. Tudi Čehi hodo imeli še Časa, za razmišljanje o možnih izvodih svoje tu raz govorjene izjave, ki obseza prevažoe točke in prevažno narodnostno in ustavno načelo. Fr. Podgernik. In moram reči, da bi se na podlagi take narodne avtonomije moglo res ze;6 ublažiti narodnostne boje. Za to se izjavljajo tudi naši poslanci in na vseslovenskem shodu v Ljubljani je bilo vprašanje narodne avtonomije kar.linalna točka. Iz tega pa kar se je višilo za kulisami smo doznali, da [eo Italijani odločno nasprotni u vedenju narodne avtonomije, ker vedo, da bi potem nehalo njihovo nenaravno nadvladje. Oni bi hoteli le neko lokalno avtonomijo, neko razdeljenje po okrožjih, kakor dem že omenil v prejšnjem govoru. Tako razdeljene je nemožno in mi ne moremo tega nikdar privoliti, ker bi morali žrtvovati tisoče in tis.iče naš h sorojakov. Kdor se pogaja, ta stavlja svoje zahteve. Tako moramo tudi mi. S tem pa še ni rečeno, da ne bi mogli morda priti nasproti Italijanom v tem ali onem. AH Italijani bo nam že odgovorili, da ne privolijo niti veno ljudsko šulo. S tem so tudi povedali, da se noSejo sporazumeti. (Zvršetek pride.) tibetanskimi sabljami. Ni dvoma. Ako bi Anglija vspela, da podjarmi Arabijo, Afganistan in Tibet, došel bi na vr&to tudi S i a m. Ali tajna v.«sh angležkih želja in poželjeaj cilja na Kitaj. Kina je tista krasna in romantična devojka, s katero bi se suhoparni H r i s t o s voskresel Trst, na Velikouoč, 3. aprila 1904. Fr. Kučini*-. 0 novih okrožjih na Češkem. V izjavi, ki so jo Čehi izročili Polja- Nervozno razgrnil sem dne 19. januvarja kom, da jo ti naznanijo nemškim glavnim t. I. došli mi črno obrobljen list. Skoraj bal strankam, je tudi govor o tem, da bi Čehi sem se pogledati vanj, ker vedel sem da mi privolili v primerno osnovanje ali preosnovo prihaja žalostno sporočilo, da je zopet zatisnil okrožij, ki so že veljala nekdaj. Cehi bi v oči kdo, ki je bil drag mojemu srcu. In za- tako razdeljenje okrožij na Češkem privolili zrii tvoje ime na onem usodnem črno za primernise upravljanje kraljestva. Te točke obrobljenem listu, sem vskliknil užaljeno. Ro- pa ostali Slovani ne smejo prezirati z mol man, Roman! in zdaj še ti?!... Ti, junak čanjem. Naj bi ee češko kraljestvo razdelilo evrst, mlad in zdrav ! Ti mrtev ? ! . . . Pieal po okrajih ali okrožjih, vsekakor bi gledali ei mi za novo leto. Iz pisma je velo sicer na prvem mestu Nemci, da bi se novo raz- nekaj melanholičnega, ali tega nisi povedal, deljenje vršilo kar možno po narodnostih. To da ei bolan. In sedaj. . . Srce mi je krva- pa v poslednjem koncu dovaja do razkroji- velo . .. kako bi ne ? Saj sem te tako zelo, tve češkega kraljestva — in tudi vsake selo rad imel — druge jezikovno pomešane dežele — na de- * * * žele ali kose dežel z jednim in istim naselje- Velika noč! — Narava se vzbuja in njem. Podpisani pa je tu in tam in izlasti vstaja. Aleluja ! glasi se po širnem svetu... tudi v »Edinosti« že sto- in še večkrat Čehe Meni pa šumi po ušesih glas izgubljenega svaril in opozorj>tl na jedno zahtevo, ki prjatelja: »Da, o veliki noči se vidiva«! jo morejo staviti Čehi v interesu vseh Prevara ! In v trenutku, ko drugi obhajajo drugih tostranskih tlačenih nsrodnostij. Za- vstajenja dan zatopljen sem v stihe pesnika htevanje Nemcev, Gregorčiča : Kedor bi pa ko jaz na svet', imel čutiti in trpeti, mej dvomi, zmotami ?ieeti Človeka — ustvariti nikar ! da se češko kraljestvo razdeli na češki in nemški del, je jedina točka, proti kateri se morejo braniti Čehi in ostali pritiskani Slovani s tem, da privolč v razdeljenje češkega kraljestva le tedaj, ako se tako razdeljenje zagotovi s posebnim za-dala izvesti narodna avtonomija Vsenčiliščno vprašanje in vprašanje sprave med Slovani in Italijani. Javni «ho«l političnega društva „Edinost" pri sv. Ivanu dne 27. marca 11)04. (Dalje.) Replika dra. Rvbara. Na izdajanja obeh socijalno demokratičnih govornikov je repi ciral dr. R y b a r v glavnem tako le • Danes sem v jako prijetnem položenju, da morem izreči Bvoje soglasje z največim delom tega, kar sta rekla gospoda predgo-vornika. In jaz pravim celo, da bi gospoda Kopač in Linhart morda celo popolnoma akceptirala naše stal.šce, ako bi bila obveščena o vsem, kar se je godilo za kulisami in kaj je ob pogajanjih prišlo na dan. Mi imamo vzrokov, da zahtevamo vseučilišče, sicer pa tudi mi nismo tako nepraktični, da bi hoteli postopati od zgoraj doli, da bi hoteli začeti zidati pri strehi. Tudi za nas je prva zahteva slovenska ljudska šola v TrBtu. Saj smo tudi v resoluciji zahtevali v prvi vrsti, da se uredi nase ljudsko in srednje šolstvo tako, kakor Jto odgovarja našim narodnim potrebam. Ljudsko šolo smo posebno povdarjali tuui v svojih spomenicah slovanskima klubama in Koerberju. Stvari pa Btoje tako, da moramo povdarjati tudi zahtevo po vseučilišču. Tudi če vemo, da se nam ta postulat ne uresniči takoj, ga moramo vendar propagirati. Tako delajo vse stranke se Bvojimi postulati. Tako delajo posebno socijalisti, ki na svojih shodih izlasti v Bvojih časopisih razpravljajo o stvareh in zahtevah, ki se ne uresničijo ne jutri in ne pojutršnjem in tudi morda ne v 100 letih. Mi smo siljeni v to in taktiška pogreška bi bila, ako ne bi delali tako. Kar se dostaje mesta, kjer naj se zasnuje slovensko vseučilišče, smo tudi mi bili za Ljubljano. Če se pa ima v Trstu zasnovati vseučilišče, zahtevamo, da bodi isto utrakvistično. Sicer pa moram tudi opozarjati, da se ne gre Lahom v tem vprašanju za to, da si osnujejo v velikem mestu kulturno ognjišče, kakor sta trdila gospoda predgovornika. Da smo prav pogodili, da smo instinktivno slutili pravo, to nam je pokazal najpoklica-neji činitelj v italijanskem taboru, sam dr. Venezian. On je priznal, da Italijanom ni toliko do tega, da zadobe res moderno vseučilišče; da oni ne zahtevajo vseučilišča ravno v Trstu [iz kulturnih in pedagogienih razlogov, to je povedal dr. Venezian kar naravnost, rekši, da njemu je tudi ob tem vprašanju v prvi vrdti za to, - da bo vseučilišče politična demonstracija in afermacija italijanstva. Ce oni tako govore, potem je tudi nam pravica in dolžnost, da se oglašamo, saj tudi mi nimamo ribje krvi v svojih žilah. Glede vprašanja narodne avtonomije, se tudi mi popolnoma strinjamo s socijalnimi demokrati. O tem vprašanju je napisal Rn-dolf Springer lepo knjigo (Der Kampf der oiterr. Nationen um den Staat), v kateri razlaga z vsemi podrobnostmi, kako bi se ? mm (Od 1. oktobra 1903 — 27. marca 1974.) I. Te dni se je zaključila XII. sezona v novem deželnem gledališču in 37. sezona slovenskih gledaliških predstav »Dramatičnega društva«. Hkratu pa je poteklo skoraj 115 let, odkar je bila v starem deželnem gledališču prva »slovenska predstava »S h u p a o o v a M i z k a<. Dne 28. decembra t.. I. se bo namreč { mogel praznovati 115. jubilej slovenske dramatske umetnosti. Od 1. predstave »Dramatičnega društva«, dne 24. okt. 1. 1867. do zadnje predstave prav kar potekle sezone se je igralo in pelo v obeh deželnih gledališčih in v Čitalnici v Ljubljani 1392 krat v naši materinšč ni. Poprečno odpada na vsako izmed minolih gledalskih sezjn »Dram. društva« po 37—33 predstav. Lani, v sezoni 1902/3, je doseglo »Dramatično društvo« v Ljuoijani največe število svojih predstav, namreč 100. Letos smo imeli sicer le 94 predstav, torej 6 manje, ker se je moglo zaradi zavarovanja gledališča proti požaru začeti s predstavami še le 1. oktobra in ne — kakor običajno — že proti koncu septembra meseca. Ako se pomisli, da je smelo »Dramatično društvo« igrati s početka le po enkrat na mesec, da se je igralo še 1. 1870 vsak mesec le trikrat, 1. 1872 ŠLirikrat, da se 1. 1878/79 sploh nikdar ni moglo igrati, ker je nemšku-tarski odbor odtegail slovenskim predstavam ne le podporo, nego tudi vse ugodnosti glede porabljenja gledališča, tako, da se je v sezonah od 1. 1880 — 1886 igralo vsega skupaj le 58 krat ter v starem gledališču v vsej dobi od 24. okt. 1867 — 6. fdbr. 1887 skupaj le 323 krat: potem se mora priznati, da se je napravil tudi glede slovenskega gledališča in njegovih predstav do danes nepričakovano nagel napredek, ko ee igra na mesec 16 —17-krat. Napredek se kaže od 1. 1867 do 1904 tudi v skupnem številu predstav, razbeljenih na staro deželno gledališče, na staro čitalnico v Saivanovi hiši v Schellenburgovih ulicah in na deželno gledališče. V dobi 1867/1887 je igralo namreč »Dramatično dištvo« 323-krat; v dobi 1887/1892. (r. j. do 24. apr.la — v čitalnici) 154 krat, in v dobi 1892/1904 že 915 krat. V novem gledališ5u odpada torej na vsako izmed minolih 12 sezon po 76—77 predstav. Več let pa se kaže, da je tudi sedanje sezonsko število slovenskih predstav za današnje potrebe premajhno in da je z vso silo delati na to, da se bo p o s 1 e j v Ljubljani igralo slovenski vsak drug dan v tednu in vsako nedeljo in praznik popoludne. Naše gledališča že davno ni več zabavišče le za imovite in višjeinteli-gentne sloje, ampak ee je razvilo v zadnjem desetletju v pravo narodno gledališče, v katerem tvorijo večino obiskovalcev sreduji in nižji stanovi, obrtuiki, delavci in kmetsko ljudstvo. Ako se pomisli, da so že 31. decembra 1900 tvorili slovanski prebivalci Ljubljane 84.3°/0, Nemci 15.6% in tujci 0.5% vsega mestnega prebivalstva je jasno, da morajo biti kmalu tudi slovenske predstave v deželnem gledališču v izdntni večini ter da se mora sedanje neverjetno razmerje (Dalje v prilogi.) Priloga k štev. 94. Edinosti . slovenskih in nemških predstav čim preje pravično urediti. > Dramatično društvo« v Ljubljani je storilo v tem oziru že potrebne korake, in deželni zbor bo imel morda že v kratkem priliko, baviti sa z vprašanjem, ali se Bme današnja 85°/Q s'ovenska večina ljubljanskega prebivalstva smatrati v deželnem gledališču — če ne za gospodarja, pa vsaj za ravnopravno s 1."j.7®/0 manjšino.....?! Takrat bodo mogli pokazati predvsem naši klerikalni poslanci, ali jim ni narodna čast, narodna pravica na d jmačih tleh samo — — pub-hlica!-- Časi diletantizma so že davno minuli in v našem gledališču vlada seriozna umetnost. Na repertoiriju imamo velike klasične in moderne drame ; Shakespeare, Schiller, LeB?ing, Ibsen, Gogolj, Tolstoj, Maerterlink, Sardou in drugi svetovni dramatiki so dobri znanci naši publiki. Velika opera ee goji na našem odru in uprizorilo se je že 59 največih, najtežih in najznamenitejših opernih in najboljših operetnih del. \Vagner, Gounod, Auber, Bellini, Bizet, Donizetti, Fiotovr, Halevv, Lortzing, Maecagni, Puccini, Meverbeer, Nicolai, Ros sini, Verdi, Weber, Smetana, Caikovskij, Kovarovic, Bloudek, Moniu<*zko, Maillart, Offsnbacb, L»oncavallo, Franchetti, Humper-dinck. Strauss, Zaje, Vilh«r, Albini, Foer-eter, Ipavic in Parma so bili skladatelji, ka-tarih dela so se izvajala na slovenski pozornici v čaBt našemu gledališču. Izvajalo pa se je tudi še več manjših glasbenih umotvorov. In tako je tudi letošnja sezona dokazala, da se naše gledališče vztrajno lepo razvija ter da vrši svoj narodno hulturni program za vestno in vspesno. Dokazala pa je v prvi vrsti, da je gledališče našemu širšemu občm- jati se je, da se v tem oziru v bodoče ne z-premeni nič na t-labše, ampali je pričakovati trajnega napredka ! Fr. Govćkar. Dogodki v Makedoniji. Glasom poročila turškega generalnega inšpektorja Hilmi paše so Ee podvrgli voditelji zadnje albanske ustaje v okrajih Djako-vo. S tem se zdi, da je vse gibanje končano. Po verodostojnih virih obstoja med Av-stro-ogrsko in Italijo v dogovoru z Francijo in Anglež ko glede Albanije in vijaletov Ko-s3vo, B tolje in Solun aporazumljenje, katero dopolnuje obstoječi protokol. Po tem se pogodba za ohranenje status »juo razširja v toliko, da ne sme priti v nobenem slučaju do okupacije Albanije, ako se obe stranke ne sporazumeti za to. V enem tth treh vijaletov bodo opravljali (rožniško službo izključno italijanski častniki. storila na tem polju že marsikaj, a mnogo energije jej bo še treoa, da se založi naše gledališče vsaj z najpotrebnejšim. Reklamacije za okolico so pregledali sledeči odvetniki: Za I. in II. okraj gg. dr. Abram in dr. Rvbar; za III. in V. okraj g. dr. »Dramatično društvo« je premagalo razne pretner in za IV. in VI. okraj gg. dr. Gregom nedostatke in ov;re, ki so izhajale iz ome jn dr Slavik. njenih razmer pri naši gledališki stavbi, j Mestni voiilci naj se obrnejo do enega zolikor je bilo pač možno, žrtvovalo je B»mo druzega imenovanih odvetnikov. ter si pomagalo, zat okaje včasih kar — dvoje očes. Pri ten. seveda o slogu, historični pra- Smrt rodoljuba V Ljubljani je umrl veletržec Ivan Rode. Kdo je bil in kaj je vilnosti in realizmu milieua večkrat ni bilo bil pokojnik, zapisano bo na spomeniku, ki »ledi, toda — šlo je vendar dalje... si ga je postavil sam v svoji oporoki, obda- Kriticizem našega občinstva pa ra^te in rivši razoe Darodne ustanove. Zapustil je : zahteve okusa postajajo veče. Zatorej morajo družbi sv. Cirila in Metodija, Glasbeni Ma iti dandanes uprizoritve dram in oper skrb- ^ Slovenski Matici, Dramatičnemu društvu nejše, popolnejše in pa tudi nerazmerno dražje, nego so bile včasih. A od popolnosti smo seveda še daleč, da-si je »Dramatično društvo« ravno v minoli sezoni parkrat globoko seglo v svojo blagajnica za pravilne kostume in dekoracije. Splošno se mora priznatit da je bila se- Lojalnost u Rusiji živečih Židov. Ruski minister Pleve je nasproti neki ž dovski deputaciji, sastoječi iz 60 oseb, takole označil delovanje Z dov, živečih v Rusiji. Prepričan sam, da večina Zidov pripada revolucijonarni stranki ; a oni niso samo revolucijonarei, temveč tudi morilci. Radi ž dovskega hujskanja bila sta umorjena Sipjagin in B gdanovič in prav iz istega vzroka izvršil se je atentat na Obolenskega; o vsem tem imam neovržnih dokazov. Vi ste nam napovedali vojno po zuuajnih novi-nah; paz te, da ne bo žrtav ! Ako bi vam vlada dala, kar vi zahtevate, prišlo bi znova do izgredov, kakoršai so bili v Kišinevu in Homlu. Ali nam besede ruskega ministra ne po- jasnujejo vsega senzacionalnega poročanja ~ru- stvo veleprilj ubijeno ter da so mu slovenske meno japonskih« listov?! O tej židovski Jo- predstave poatale živa potreba. Dandanes jalno^ti še en dokaz: ni treba več nasilne reklame, da se poln V Varšavi so imeli Židje neki skriven eiedališče. Naš narod iz duševne in srčne prostor, kjer so na ekrivenem vprizarjali re**o- pofcrebe sam z veseljem in zanimanjem zahaja lucijonarne predstave. Temu „lojalnemu" po- * predstavam, tako, da je bila letos blagajna čenjanju prišla je na sled policija in je aretirala opetovano že pred pričetkom operne ali dra- igralce. — Se ve, zdaj pa kr ča Židje. ko naatske predstave zaprta, ker je bilo gleda- j ui je stopila policija na prste. fc5e pop inoma razprodano ter se je moralo Kaj naj rečemo tistih Židih, ki so si zato veliko število obiskovalcev vrniti domov nadali na Dunaju poljsko ime in so v imenu brez vstopn c. To je nad vse veselo znamenje Slovanstva protestirali proti Rusiji, katerih napredka in pa dokaz, da je naša gledališka glavni govornik jc bil socijalni demokrat stavba že danes za gotove prilike odločno Nemeee Žid Ellenoo^en ? premajhna, oziroma, da bo potreba na Petrograjski list ..Novoje Vremja" pri-afcikonu in galeriji glede prostorov poskrbeti poveduje, da so samo Židje krivi, če je doza prakt čnejšo razvrstitev. L^žs III. nadstr. gl0 do vojne na skrajnem Vztoku, Židje so -K) treba prej ko prej deloma odstraniti in na- na rnskem celo ukupovali k >nje za Japon-dome«titi s sedeži. 8ko in so Japoncem darovali denar za na- Odbor »Dramatičnega društva je tudi v kup novih vojuih ladij! tem oziru že opetjvano stavil svoje predloge —^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ deželnemu odt>oru, žal, doslej brez v apen a. No, razmere končno tudi deželni zbor pre- Dnevne novice. pričajo, da je treba pri gledališču še radi-} Volilet pozor! Volilne liste za pred- talnih izprememb ! Deželni naš oder je že meatne Wltve g(J izložene do vkijll5llo vsak hip pretesen in globočme nima nobene. t m Reklamacjje 8e imajo ulagati Zi(j. dekoracije se morajo shranjati po kleteh njifa u dai t od 12 dj 25 t m Qa mMfc, muzeja ter v stari vojaški bolnišnici. Rekvi- nem magietratu žitnih shramb sploh ni m garderobe so prave Opozarjamo torej naše zaupnike v mestu Kletke, To so nedostatki, ki kričč zahtevajo in J)0^bn0 v okoIicit naj ^^ tekoj pQ. 3ipra>e ! O uboštvu našega gledališča glede gUjdat yolilne lietef ^ g0 jz,ožene Qa magi> dekoracij in pohištva niti ne govorim, saj je 8tratiU v oko]jci na voliščih, da bo možno vidi vsakdo, ki je prišel v gledališče vsaj , , , .. ,, J , .. . pravočasno reklamirati proti pogreškom v štirikrat ! Deželna gledališka uprava je sicer j- ^ in Radogoju po ."»00 K, Dijaškemu podpornemu društvu na Dunaju 600 K, Trg. bolniškemu društvu 500 K, Slov. planinskemu društvu 2000 K. Dijaškim kuhinjam : v Ljubljani 300 K, v Kranju 100 K in v Idriji tudi 100 K.1 Vrhu tega dobi idrijska realka ranjkega zona 1903/4 v moralnem in gmotnem oziru zbirko knjig. Hvaležen bodi Bpomin pok. prav ugodna in srečna, za kar gre v prvi Ivana R »deta ! Imenovanje t sodni stroki. Više deželno sodišče za Primorje je imenovalo pisarniškega pomočnika Jarneja S u lina kance-listom na okrajnem sodiiču v Puli. ' »Pleeolo« — socijalna demokracija vrsti zahvala slavnemu občinskemu svetu 'jabljanskemu, ki je žrtvoval za naše gledaoče izredno svoto, dalje deželnemu odboru pa našemu občinstvu, ki je toli marljivo a vztrajno posečaio slovenske predstave, da jejmel človek pravo veselje nad tem. Nade---sporaznmJJenJe. Radi nastopa zastopni- kov slovenje socijalne demokracije na shodu političnega društva »E '.c pri sv. Ivanu je nav-stala pr«caj živahna polemika med »Piccolom« in glasilom socij. demokracije. Na to polemiko ae hočemo ozreti prihodnji teden, a danes pripominjamo le, da nam je v pravo zabavo, kakor »Piccolo« oteplje sedaj in se ne more rešiti iz mreže, ki jo je vedno plel iz svojih lastnih naukov, dogem in diktov. Vse, kar pošilja v boj proti r.astopu socijalne demokracije na rečenem shodu, se daje divno in z večo pravico uporabljati proti — »Pic-eolu«. Smrt dobrotnlee. Umrla je tu v Trstu v 79 letu svoje dobe gospica Sara Daviš, za pustivša veliko premoženja. O pokojnici trde, da je bila že za časa svojega življenja velika dobrotnica siromakom in potrebnim. Po svoji smrti pa je imenovala občino tržaško glavnim dedičem. Zapuščina znaša pol dragi milijon kron. Ali pokojnica se je spomnila tudi vseh, ki so bili okolo nje in onih rodbin, katere je podpirala že v svojem življenju. Poskusite ! Iz delavskih krogov smo prejeli : Kakor že večkrat sta gg. zastopnika socijalne demokracije tudi na zadnjem javnem shodu pri sv. Ivanu očitala narodni Btranki, da bi morala poslednja začeti drugače postopati. ako hoče, da pridemo do slovenske šole v Trstu. Začeti da treba energičneje in rabiti drugačna sredstva in pota. Mislimo, da nismo slabo umeli, ako me* nimo, da je socijalna demokracija za to, da gremo eventuelno tudi na ulico in da poskusimo z javnimi demonstracijami. Pred vsem Izjavljamo, da bi bili tudi mi eventuelno pripravljeni tudi za osebne žrtve, ali le pod pogojem, ako bi bilo le količkaj gotovosti, da te žrtve ne bodo zastonj, to je, da tudi kaj dosežemo. Žali bog, naše prepričanje nam pravi, da ob vprašanju slovenske šale ne bi ničesar dosegli z demonstracijami, ker je več nego gotovo, da ne bi nobena demonstracija, pa bila še tako impozantna, nagnila meBtnega sveta, da bi nam dal slovensko šolo ! Tako je naše mnenje. Će pa se motimo če eo voditelji slovenske skupine soaija'ne demokracije uverjeni, da bij to izdalo, potem jih pa prosimo, naj poskusijo, naj se postavijo na čelo ! Uverjeni naj bodo, da jim bomo mi narodni delavci sledili ! Kajti mi ne gledamo na to, kdo nam kaj pribori, ampak glavno je, da kaj dobimo ! Program velikega koncerta dne 7. aprila t. 1. v dvorani Schiller. 1. Moor : Ouvertura k operi »VVilliam Katcl fi« ; 2. Vagner : odlomek iz opere : »Par-sifal« ; 3. a) Smareglia : odlomek iz opere »Cor-nelius Schutt« ; b) Moszkowdki : Scherzo, valček iz baleta »Boabdil«|; 4. Moor: »Tkalci«, simfonistiška pesen iz igre Gerh. Hauptmanna ; 5. Oajkovrski : italijanski Capriccio. Štev. 1. in 4. se bodo sploh v prvič proizvajale ; štev. 3. b) in 5. pa prvič v Trstu. Vstopnina 1 krono ; sedeži 1 krono. P. n. slovenskim pravnikom ! V dne 21., 22. in 23. majnika letos, totej o binko štnih praznikih, se bo vršil v kraljevskem mestu Pragi prvi znanstveni shod čoških pravnikov. Ta shod naj bo manifestacija napredka, ki ga je dosegel češki narod po svojem probnjeoju osobito zadnjih petdeset let na polju pravnih in državnih ved. Češko pravništvo poskusi tu prvič v svoji celo-kupnosti rešiti vrsto važnih vprašanj iz posamičnih strok praktičnih pravnih in državnih ved; sad tega dela ima biti dostojna literarna publikacija. Zunanji povod za prireditev tega shoda je dala štiridesetletnica, ki jo letos praznuje znanstveno društvo «Pr£vnick£ J e d-nota*. Kakor to društvo, tako tudi njega organ Pr£vnik» sta si pridobila za gojitev pravnih in državnih ved v češkem jeziku velikih zaslug, ki so posebno vele važne v dobi, ko Še ni bilo samostojnega češkega vseučilišča. Pripravljajoče ee na ta svoj praznik se spominja fitško pravništvo ozkih odnošajev, ki združujejo v kulturnem oziru vse Slovan-stvo, in slavnostni odbor, kateremu predee duje gospod dr. Anton vitez Randa, c. kr. vstučiliški profesor, dvorni svetnik itd. v Pragi, zagotavlja, da ma bo v veliko čast in veselje, če bi mogel na teh slavnostih in na shodn pozdraviti v svoji sredi tudi zastopnika slovenskega pravništva. To vabilo, ki sem je podpisani kakor urednik «Slov. Pravnika* te dni prejel, si usojam tem potom kar najhitreje priobčiti p. n. slovenskim pravnikom, ker slavnostni odbor v Pragi želi prav v kratkem izvedeti udeležbo z naše strani, «da bi — kakor pravi — mogel storiti potrebne korake za > sprejem redkega obisk i.* Slovensko pravništvo porabi brez dvojbe izredno tj priliko, da po večji deputaciji stopi v osebno dotiko s sorodnim, na višini snanetva stoječim češkim pravni-štvom. Čas je ugoden in program shode, h kateremu se je že sedaj priglasilo nad 700 čeških pravnikov, je tako zanimiv, da gotovo ne bo Žal nobenemu pravniku iz naših kra -jev, če stori o binkoštih to pot v zlato Prago. Udeležniki naj bi ee č:m preje og^sili, če drago, pri podpisanem, ki lahko dam eno ali drugo pojasnilo. V Ljubljani, 31. marca 1904. Dr. D. M a j a ro n. "Tržaško podporno in bralno društvo" obdrževalo je minolo nedeljo svoj redni občni zbor ob ubilni udeležbi društvenikov. Kakor je razvidno iz tajnikovega in blagaj-nikovega poročila je društvo tudi v miuulem letu vsestranski napredovalo, kar je konsta-t:ral tudi predsednik g. KamuŠčič v svojem otvoritvenem in zaključnem govoiu Med točkami navadnega dnevnega reda e bila tudi ena o spremembi pravil, za katere 83 se zborovalci kaj živo zanimali, kar znač:, da se naš delavec čim bolje zaveda, kaj mu je v duševno gmotno korist. Zborovanje se je vršilo vse skozi stvarno in dostojno, kar je v Čast ne samo posamičnemu zborovalcu, ampak tudi vsemu društvu. Po dovršenem dnevnem redu so bili izvoljeni v zmislu pravil sledeči društveni funkcionarji: Predsednik : Kamušič Miloš, I. podpredsednik : Ćudvod Matija, II. podpredsednik : Rože Jcs p, I. tajnik: Gregorič Josip, II. tajnik: Luznar Zdravko, Knjigovodja: Škedalj Ivan, knjigovodja : Križman Ivan, blagajnik : Bukovic Fran, gospodar TauČer Josip I. — Odborniki: Kovačič Ivan, TomažiČ Ivan,, Zetko Ivan, Žitko Matja, Gasperšič Fran, Rolih Anton, Stok Vinko, Hvala Matevž, Rože Miloš, Kovačič Anton, Germek Miha, Rebek Fran, Kosovelj Andrej, Vrabec Dra-gotin, Legiša Josip, Kustrin Anton, Germek Gabrijel, Vodopivec Josip. Namestniki: Ščuka Fran, Hafner Jakob, Podbršek Anton, Taučer Josip II., Barič Miloš, Lozej Vid, Selj Kasjan, Kodrič Josip, Tomažič Fran. Pregledovalni odbor: Muha Antonr ! Puhar Anton, StroBevič Vladimir. Mirovna sodnija: Umek Ivan, Kukanja Anton, Kalan Andrej, KraševiČ Martin, Ostrov-ška Fran. Ženski odbor: Bukovič Fra-nja, Stok Josipa, Purkart Marija. Dramatična predstava »Ženski Otelo« se uprizori na belo nedeljo v Barkovljah v korist ženske podružnice sv. Cirila in Metodija v Trstu. Ker je igra že prvikrat vspela prekrasno in ker je čisti dohodek namenjen »družbi« na korist, upamo, da se ne bo nihče pomišljal in prihitel sleherni na pred-Btavo v Barkovlje. Občni zbor pevskega društva »Zarja« v Bojana se je vršil minole nedelje v lastni pevski sobi ob navzočnosti veeh delujočih Členov. Iz poročila blagajnika je bilo razvideti, kako je društvo napredovalo v minolem letu. Že več let ni bilo tako zadovoljivega poročila, pri vsem tem, da niso podporni udje malo ali nič plačali podpornine- V odbor so bili izvoljeni sledeči gg. : Ivan Gerdol predsednikom, Josip Katalan tajnikom, Dragotin Žerjal blagajnikom, Jurij Pištanc, Vinko Kometer, Josip Hrovatin, Zmagoslav Zega odborniki ; Drag. Bandel, Fran Ferfolja in H. Zupan pregledovalci računov. Po dovršenem občnem zboru bila je pevska zabava v »Konsumnem društvu« v Rojanu. Odbor pevskega droštva »Zarja« v Rojann se tem potom najprisrčneje zahvaljuje »Rojanskemu konaumnemu društvu« za podarjeno podporo 36 kron, določeno na zadnjem občnem zboru. Uverjeno naj bo to slavno društvo, da pevsko društvo »Zarja« bo vedelo ceniti ta rodoljubni čin. Pevsko društvo »Slava« pri sv. Mariji Magdaleni spodnji priredi dne 10. t. m., to je na belo nedeljo, koncert, ki obeta biti zelo zanimiv. Pomemben bo že za to, ker bo to prva prireditev v novi dvorani gospoda Josipa Miklavca (p. d. Kacuna). Na je maiilil Napoleona, na kar je isti najprvo i Trgovina, z lesom. razporedu bodo : petje, godLa, ples in pa sam sebi in potem svoji soprogi Josipini po Cene kranjskega in Štajerskega lesu v poslednjih eledališčna iero,: >Kai me nihče ne pozna?« lužil na glavo cesarsko krono. To prvo fran- 8 dneh' postavljenega na kolodvor v Trstu. (To so ® ® ' r : Aana nA t-ofoi-ili nIOi-n ioin teJteSVl — 1 \ Igra je velezanimiva p j svoji vsebini. A če pomislimo, da bodo igrali častno znani dile-tantje od sv. Marije Magdalene spodnje, smemo pričakovati najlepše zabave. Po vsem , . A . . , , _ ^ i cene po katerih plačujejo tržaški trgovci z lesom.) cosko cesarstvo je trajalo do leta 1814., fflm dem flol|„ r- 25X26—K 96-108 1200, oziroma 1815. Kakor znano, je bil od leta t „ „ */«'= 19X20 w 7/14' „ 75—82 1809. do 1813. tudi veči del slovenskih dežel, katere je Napoleon združil v ilirsko sKurete tem smemo pričakovati, da bo imela delavna kraljestvo, pod francoskim cesarstvom. in egilna »Slava« mnogo prijateljev in rodoljubov v go'teh. Premfje za pogozdovanje. Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo v Ljubljani nam javlja : Veled sklepa XIX. javnega shoda dne 7. julija 1896. razpisuje se 10 premij po 20 ali po 40 K za vspešno pogozdovanje goličav kmečtceg* posestva pod sledečimi pogoji : 1. Pogozdovanje mora biti izvršeno leta 1903 ali 1904 ter mora pogozditev obsezati najmanj 0'56 ha = 1 oral. Dne 11. avgusta 1804. se je pa proglasil dednim cesarjem avstrijskim Franc L, ki je bil ob enem cd leta 1792. naprej tudi nem^cd cesar pod imenom Franc II. Ta zadnji naslov je pa odložil dne 6. avgusta 1806., potem, ko je takozvano rimsko nemško cesarstvo popolnoma razpalo vsled ustanovitve renske zveze pod protektoratom francoskega cesarja Napoleona L Franc II. je bil torej zadnji cesar rimsko-nemškega cesarstva, ki ga je ustanovil Karol Veliki in pozneje obnovil Oton I. Habsbur- 2. Vrsto leta in sadik izbere si lahko I žani so nosili ta naslov nepretrgoma )s krat posestnik po svoji volji, samo morajo biti sa- kim prestankom) od leta 1438. do 1806. dike ugodne za krajevne razmere, nikakor pa Slab začetek novega dnevnika. Dne 1. ne sme daljava med sadikami obsegati več nego l'»0 m. Posestniki, kateri hočejo prositi za pre-mije morajo uložiti svoje prošnje najdalje do konca junija t. 1. pri kranjsko-primorskem gozdarskem društvu v Ljubljani ter v istih navesti pol.tični okraj, davčno občino, številke parcel in približne ploskovne mere pogozde nega zemljišča. Pogozdovanje prosilcev pregledovalo in presajalo Be bo v jeseni 1905 1., morda na stali pomaojkljaji pri pogozditvi se popravijo lahko spomladi rečenega leta. Premije priznava i a prisoja predsedništvo omenjenega društva, ter bo isto dovoljevalo premije, ali pa v gotovih slučajih razdeljevalo tudi samo priznal n« in pisma. V Ljubljani meseca februvarja 1904. Predsednik : Ludovik baron pl. Berg s. r. Specijalist za tatvine t javnih skladiščih je neki F. F. iz Kopra. Pred včeraj njim so ga zopet zalotili fiaančni organi, ko je hotel odnesti iz svobodne luke 1300 gra mov kave. Finančni organi so seveda moža izročili policijskim organom, a ti — zaporom v ulici Tigor. aprila t. 1. je izšla v Lvovu prva številka novega poljskega dnevnika »Svobodni svet«, ki je bila radi anarhistične smeri zaplenjena. Rudarstvo je potem preiskalo stanovanje urednika Lampera ter ga stavilo pod k3juč. Lokav tat. : 8 o d n i k : Zakaj kradete navadno samo pri starih gospicah ? Tat: One me nikdar ne ovadijo, ker nočejo priti pred sodišče, da jim tam ni treba povedat*, koliko so stare. Nepoboljšljiv. Policijski komisar: »Kadi beračenja vas obsojam na 24 ur zapora. — Ouvaj ! Precej ga zaprite !« */»—. 13X1-t V= 14X15 K 28—30 m3 7x/ n 56—60 7«4f n 60-66 Jelovi remeljni (morali) 70X70 K 52—54 n 35X70 „ „ 26—28 „ 80X86 „ „ 66—70 40X80 „ „ 33—35 90X90 n „ 82—86 „ 45X90 „ „ 41—43 10X10 „ „ | 11X11 n rf Bukove dile (testoni) 20mm 9/10' 1/a—9 K 44—46°/0 mlinci (Mete) fin. »/i«' %—10 „ 18—18.507« UiStT. 7io' K 12.50—13.50°/0 Poltramiči (fileri) .... »/„ »/4, % od K 26—30 Trami..........od- T/. K 66—72 m- Bordonali 27X32 in naprej 8—12 m. K 26—28 m33 Odkar smo zadnjič poročali, se cene niso spremenile. Povprasanja vedno malo, kupčija neznatna. Zaloge so doro preskrbljene. 395 komadov samo gld 1.85. 1 krasna ura s 24 urnim tekom s posrebrneno, verižico ; 1 krasna spila za kravate se simili biseri; 1 prstan s ponarej. kamnom za možke ali ženske ; 1 garnitura gumbov za manSete, srajco in ovratnik, jamčeno iz 3 doublfe zlata ; 6 žepnih rut iz pristnega platna; 1 krasna pisalna oprava iz niklja 1 lepo toiletno ogledalo z etvijem in lepim glavnikom; 1 lepo dišeče toiletno milo : 1 beležnica ; 12 komadov umetnih slik najznamenitejših mož sedanjega časa; 72 pisalnih peres in še 290 različnih komadov, koji so v hiši koristni. Pošilja po povzetju ali predplačilu. H. Spingarn, Krakov 43. Kdor vzame 2 ovitka, vdobi po vrhu en nož » 2 rezili, ako se vzame več ovitkoov se pritoži vsa k-emu po en tak nož. Za toka* ne ugaja, se denar takoj; vrne. Andemo de Franz. V dobroznani gostilni »Andemo de Franz< v ulici Geppa št. 16. se toči: o vipavsko belo.....po 44 nvč. istza na dom.......»40 » istrski teran I. vrste . ...» 40 » za na dom.......»32 » . nad 10 litrov......»28 » Priporoča se kremarjem in trgovcem za prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa za mnogobrojni obisk. Na razpolago so vedno topla in mrzla jedila. Krčma je odprta vsak večer do polnoči. Udani Josip Furlan, krčmar. TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij - TRST ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenah. FILIJALKA c. kr. pri vat. pohvalna Berač: »Prosim, ne bili mogel jutri na- AVSTR. KREDIT NEGA ZAVODA stopiti kazen, danes je sobota in danes , ^ trgovino in obrt V Trstu se največ naberači«. sprejema: IZPLAČILA T KRONAH Trgovina. Borza* poročila dne 2. aprila. Tržaška borza. Kapoleoni K 19.08 19.60, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termi« K 239.85 240.20, Francija K 95.40—95.60, Italija K 95.28—95.40, italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.30—117.60, nemški bankovci K---— avstrijska ednotna renta K 99 40—99.75-, ogrska, kronska renta K 97.80—98.10, italijanska renta K 100.— 100.50, kreditne akcije K 647.— — 650.— državne železnice K 641.— — 643.—, Lombardi K 80.— 82.—, Lloydove akcije K----.—. — Srečke: Tisa K 330.— 336—, Kredit K 468.— do 473.—, Bodenkredit 1880 K 292 — 302.—, Bo-denkredit 1889 K 289.— 293.—, Turške K 124.— do 126 —. Srbake —.— do —.—. Dunajska oorza ob 2. url popol.: pred včeraj danes Državni dolg v papirju —.— 99.60 „ „v srebru —.— 99.50 Avstrijska renta v zlatu —.— 119.35 „ „ v kronah 4*/, —.— 99.50 A vat investicijska renta 3*/,"/, —.— 91.25 Ogrska renta v zlatu 4•/. —.— 118.10 „ v kronah 4*/t — — 97.95 „ reata 3'/, —89.45 Akcije nacijonalne banke —.— 1608 — Kreditne akcije —— 650.25 London, 10 Lstr. —239 771', 100 državnih mark —117.25 20 mark —23.45 20 frankov —.— 19.07 % 10 ital. lir —.— 95.15 Cesarski cekini —.— 11.32 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francoska renta 96.82. 5% italijanska renta 102.60, Španski eiterieur 83.90 akcije otomanske banke 577.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijska državne železnice —.— Lombardi 82 70 unificirana turška renta —.— menjice na London 251.25, avstrijska zlata renta 101.85 ogrska 4*/# zlate rente 100.50, Linderbank 470.— turške srečke 122.—, parižka banka 10.95, italijanske meridijonalne akcije —.—, akcije Rio Tinto 13.26. Trdna. London. (Sklep) Konsolidiran dolg —.— Lombardi —, srebro 25T/1#, ipaiska rente —, italijanska renta —.—, tržni diskont 2* 4, menjice na Dunaju —.—, dohodki banke —.—, izplačila bank« Tržna poročila 2. aprila. Bndimpelta. Pšenica za april K 8.04 do 8 05, za maj od 8.11 do 8.12 za oktober 8.03 do 8.04. Rž za april h 6.29 do 6.30, za oktober 6.51 do 6.52. Oves za april K 5.25 do 5.26, za oktober K 5.55 do 5 56 Koruza za maj K 5.18 do 5.19, za julij 5.29. do 5.31. Pšenica: ponudbe srednje ; povpraševanje . „ omejeno, neživo. — Prodaja 20.000 met. stoto v, Stoletnica dveh cesarstev. — Dne 18. dO 5 stot. znižanja. Vreme: lepo. maja t. 1. bo sto let, kar je bilo proglašeno Ha vre. (Sklep.) Kava Santos good sve- t n rage za tek. mesec po 50 kg 40.— frk, za maj francosko cesarstvo. Dne na blagajniške nakaze prinoscu roti i Sne ni odredi 21/* */. > 2« » > 3°/o na naslovljena izplačilna pisma proti 4 dnevni odpovedi a1///« • 8 > > 2V/o » 30 » > 37, Razne vesti. Najstarejši častnik avstrijske vojske. V Petervardinu je umrl te dni stotnik Sava Jovič ć na pragu — 100. leta življenja bvo-jega. Do pred malo dnij je hodil še na svoje redne sprehode. Zapustil je dva sina, ki sta že umirovljena majorja. Državni dolg Evrope. Vse evropske dr* žave imajo 120 milijard dolga. Ta dolg ne bo nikdar izplačan, ker bi vBak človek \ Evropi, mali in velik, možki in ž Ako iz de Rusija — piše — iz sedanje vojne kakor zmagovalka, tedaj je odzvonilo kulturi stare Evrope. Dva milijona ruskih bajonetov je dovelj, soaebno če se jim pridružijo še vztočni, da uničijo vse ono, kar se je razvilo v stoletjih. Koliko jezikov je na svetu ? Kolikor je do sedaj znano, govori se na vsej zemlji ka kih 2750 raznih jezikov in narečji. Donava, najveća reka v Avstro-Ograki, je dolga 3600 kilometrov, a teče skozi dežele, v katerih se govori 52 jezikov in narečji. V anglezki prestolnici Londonu, ki šteje nad 4 milijone prebivalcev, rodi se vsako četrto minuto po eno dete, vsako peto minuto umre po en človek, a vsak dan umreta po dva človeka od lakote. Največ njiv v Evropi imajo Nemčija, Francozka, Belgija, Italija, največ travnikov in pašnikov pa Angležka. v zatih napoljonih na Izplačilna pisma proti 30 dnevni odpovedi 2% * 3 mes. n 2V/o « 6 ■ « n 27,% Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nova obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. februvarja bodočega leta in sicer po dotičoej odpovedi. Bancogiro t kronah z 21j9 °/o takoj v kolikor na razpolago. Krone in zlati napoljoni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, koji se stavijo od časa do časa in sicer po roka odpovedi. Izdaja nakaznice za Dunaj, Budimpešto, Brno, Karlove vari, Reko, Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi ZagTeb, Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Saaz, Solnograd, prosto stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseh drugih iztiijevanj. Daja predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojih. Krediti na karikacijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat in srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca d'Italia" v italijanskih lirah ali v kronah xccccco=ococ po dnevnem kurzu. occocccccocc: — Pariške higijenične posebnosti. =s + V. Kcich'5 jtachj., Dunaj I. Adlergasse štv. i. Diskretne pošiljatve na poskušnjo od 2. K naprej za ducat. Vsi predmeti za negovanje bolnikov. Ljubitelji dobre čaše čaja, zahtevajte povsod najfinejši in najboljši čaj sveta INDRA TEA Zmea najflinejšega čaja Kine, Indije in Cejlona. Pristen le v izvirnih zavitkih. Zaloge je razvideti iz lepakov. Zaloga tu- in inozemski! vin, špirita in likerje? in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via d e 11' A c q u e št. 12. (nasproti M CestralB). Velik izoor francoskega šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Bur-gunder, renskih vin, Mo9ella in Chianti. — Rum konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja odpol litra naprej. JAKOB BAMBIČ - trgovec z jedilnim blagom - Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Kajfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovso in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobna po jako nizki ceni. Vsakovrstna B zanesljiva semena kakor: domače, lucerne ali nemške in rud*če deteje ; velikanske rumene, bele in rudeče pese ; repno seme ; raznih trav in vaih vrat salat ae dobivajo po nizkih cenah pri 3osipu Kordinu v £jubljani, pred Škofijo št. 4. Kupuje pa brinjevo olje po visoki ceni. prvo 1«. maja 1804. proglasil je namrefi francoski Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santo« good j •enat dotedanjega konzula, Napoleona Bona •▼erage » »P^l —■>— » ^J —» «epteia- , , . . ber —.—, za dec. —.—, za marec —.— Vzdržano ; parte, dednim cesarjem z naslovom: »Napo kava Kio navadna loco —.—, navadna reelna leon I. po milosti božji ia po kooetitucijah---» navadna dobra —.— __t- _ t i Hamburg. (8klep.) Sladkor ca marc 17 05, za republike cesar francezov.« Ta proglas ae- j ^ M J^ n.to, ca oktober 17.95, za natov je potem potrdilo obče glasovanje fran- dec. 18.06, za februvar lrt.25 ; mirno Vrema: lepo. coak h volilcev a 3 572.329 elaeov veftine. Londe«. Sladko^ iz repe surov 8VZ Sh, o,____ , 6. . Java i*.— 8h Trdno. Sb.esno kronanje novega cesarja ae je vr- sladkor CentrifogalpUe, pro.ptoo I a;lo v Fanzu v stolnici Notre Dame 2. de- K t»6.50 do <>8.00, za september K —do — cembra 1804. Tedanji papež Pij VII. je marec-avi. G«L50 do 68. - Cozeassć ia MsliapUć , j r r j j prtMnptao E 68.30 do 69.30, za sepL K —.— do priaei navladc za to slovesnost v Pariz ter —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. v»». Užgani znak na zamaškn 7 varstY0 MATTONIJA preti Giesshnblcr ponarejanju Sanerbrunn. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ===== ulica Tesa št. 52. A. . (v lastni hiSi.j ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurent*. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilu« tro van oenlk breiplafino in franko. V Nova gostilna SECESIJON v ulici Rossetti štev. 6 it se odpre prihodnjo soboto dne 2. aprila. Točilo se bo steinfelsko pivo, teran-istrsko crno in belo. dalmatinsko in „ljutomerčan". Kuhinja izvrstna domača. Za mnogobrojen obisk priporoča studa na Marija But kovic. Zaloga izvozno-marčne (E*port-Marzen) in vležane (Lager) v sodčekih in v boteljkali, kakor tudi iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu, zaloga Jtfattonijeve Qiesshubler vedno sveže kisle vode po zmernih cenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti št. 9 in 10. S o yj i k svojim! M. A X T E velika zaloga z manifakturnim blagom ul Nuova »t. 36 vogal ul. Lazzaro, s podružnico nI. S Lazzaro it. 5. »i dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in svoje cenjene odjemalce, da je jako pomnožila svor zalogo kakor tudi povečala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zate, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam cenj. odjemalcev. V obeh prodajalnkah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno *pa »novi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, c vratnice, tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtičev, ter vsake vrste perila bodi od bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltre lastnega izdelka. Pletenike, svilenine, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. Velikanski izbor snovij za narodne in cesarske zastave in narodnih trakov za društvene znake. ... , . Sprejema naročbe za moške obleke po meri, katere izvrši najtocneje in najnataneneje po cenah, da se ne boji konkurence. Kupljeno blago, katero slučajno ne či ugajalo se zamenja, ali pa se vrne tudi denar brez nikakih zadrško v. Poskušati za se prepričati! 1 ni, CeSioper ceni« sje j£ 5 kg.: novo sku bljeno K 9.60 ž boljše K 12.—, beli mehki puh. skubljeno K 30.-, K 36.—. Pošilja se franko pO povzetju. Zamena ali povrnitev dovoljena proti povrnitvi postnih stroškov. Benedickt Sachsel. Lobes 183. podta Flzen. Če«ko. ► ZOBOZDRAVNIK ^ Uni?. M Dr. Mso Brillant ► v TRSTU ulica S. Antonio št. 9. II. nadstr. Izvršuje zadelanje z emajlem, porcelanom srebrom in /latom. I i deluje posamezne umetne zobove kakor tudi celo zobovje. ^ ORDINIRA od 9.—12 predp., 3.-5. popol ► ► i ► ► i ► ► Razpis mizarskih del. Pohištvo za hotel od 60 sob. o o o o eo eo oo oo za kavarno oo za restavracijo razpisuje ,.Tržaška posojilnica in hranilnica" v Trstu za svojo novo hišo „Narodni domu. Prijaviti se je do 10. aprila 1904. pri omenjenemu denarnemu zavodu, ulica Šv. Frančiška štv. '2, kjer se bodo dobili nadaljni podatki. 16 hektolitrov kraškega terana izvrstnega pridelka proda pridelalet* Fran Kosovel iz Za graje pošta Komen. Cena |»o dogovoru. mr Zlatar DRAGOTIJN TEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča ivojo prodaj&lnico xlatanine, arebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih nr. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. Fotografićni atelijer pri sv. Jakobu, ul. del Rivo 42 ke. dečke a otroke. Jope črne in barvane v velikem izberu, aadalje t*le od satena in platna, koUumi saten ali platneni za otroke. Velik izbor snovij za obleke po ki se izgotove v lastnej krojačnici ; »>00 oblek po K 10 za moike, 400 po K 8 za dečke. Zaloga je '•dno obložena z izdelki najboljših tovaren C eSke, Acmina in Červinjana. PODRUŽNICA; < ALLA CITTA DI LONDBA" ul. Poste nvove Št. 5. (vogal ul. Torre bianca/ Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s stroj evnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ČERNIG0J Tla flsi Rettori ste?. 1 (Rosario) - v Trstu - lit cerire Sy. Petra t lisi Marenzi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer sumo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. Album pohištva pošlje se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, ŠFUITU in ALEKSANDRIJI (ORJENT). TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA re^istrovana zadruga % omejenim poroštvom. Ulica 6. Franeesco štev, 2,1. - TRST - Ulica S. Franeeseo štev. 2, ■ Telefon »52 — I. Hranilne ulogre sprejema od vsakega, če tudi 111 ud zadruga in jiL obrestuje po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila, daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5^2°/0» na menjice po 6°/0, na zastave po o°/0. Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno hranilnični račun 816.004. tt*KKKKKXXKXKKKXK Svoji k svojim OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. Za razvijanje rašče lasij služi tisočkrat preskušeno in povsod priporočljivo sre .stvo cc „Is o v a c r i n katerega je sestavil po mnogem proučevanju nek amerikanski zdravnik in ki so priznali mnogi profesorji in zdravniki ter sanitetne oblasti. gi^P" Svari ae pred kupovanjem potom sleparske reklame hvaljene pomade za glavo in lasi itd. „Lo*aerinu zadržuje izpadanje lasij, luske, pleše, pravočasno osivenje, kakor tudi vsaho bolezen v lasek ter vzdržuje lisi pri odraslih in otrokih. T M79PTMT1" Je P° mnogoštevilnih zdrav- „Jjll Vdul 111 nikov edino pravo sredstvo za raščo la=1. Feith, Dunaj, VI., Mariahilferstrasse 45. Vdobiva se tudi v mirodilnicah, parfumerijah in lekarnah. Nekaj prostovoljnih priznanj: Rad Vam potrdim izvrsten vspeh „Lovacrina". Isti je do sedaj gotovo najboljša voda za lasi, ki je jako prijetna in mila. Moji klijenti g t priporočajo v svojih krogih. 31ed. dr. L. Manrulics. ,, Lovac rin*'-ovo vodo za rašČo lasij sem v primernem slučaju priporočil ter potrjujem, da se je pokazal vspeh že po nekaterih tednih. Antiseptično del j vanje na koži glave je bilo v tem slučaju gotovo Med. dr. išzcntes BMa- S poslanim mi „Lovacrinom" sem v 4 slučajih zadržal predčasno oplešenje odnosno izpada nje lasij ter ga bodem v moji praksi vedno rad priporočal. Jlcd. dr. Josip Karos. Sem sovražnik zahvalnih pisem i a spričeval, toda sedaj delam izjemo ter Vam potrjam, da ,rL©vacrin" resnično dobro deluje in ga bodem rad priporočal. Med. dr. Edvard Piekarski. V novi provalnici pohištva uilici Madonnina št. 15 u Trstu se nahaja na izbero okvirja in zrcala po konkurenčni ceni. ffiiflrej Wouk. Cenike na zahtevo franko. ■J ■ ■ -..-nir q slovenska zaloga in tovarna najsiarejsa pohištva Andreja Jug v TrstL, ulica S. Lucia 21. (zadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno po-atirnega poišhtva. Pozor posestniki! Izurjen cepilec trt'j, sadnega drevja, vrtnic, i. t. d. Oiiaja trte, sadno, olepševalno in senc nato drevje, gimiče i. t. d. Prevzema regulacijo zasajenja vinogradov, sadovnjakov, vrtov, drevotedov po raznih — 'načrtih in obrisih. Cene zmerne. Blagovoljena naročila na naslov A. ž štev. 1000 pogtn restante Komen. Varstvena znamka: SZDKO. LINEMENT. CAPSIGICOMP. iz Ric liter je ve lekarne v Pragi pripozn&no izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 80 Btot, 1.40 K in po 2 E po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod pr-ljubijenega domačega zdravila na se pazi edino le na originalni steklenice v zavitkih z našo varstveno znamko „SIDRO" z Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek. RiclterjeTa latama Dri zlatem \m t Pragi X. KliMb«tta* ali o* 6 Zaloga belgijske platenine, namiznih predmetov ter bombaževine PETER KLANSICH PRST Piazza Nuova (Oadola) št. 1. Ćipke - Pletenine - Vipricc - Spodnja oblačila - Tapeti - Pokrivala. Posebnost: oprava za neveste. Zaloga obuvala. Piazza Nuova št. 1. — TRST — - Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših Zaloga obuvala. Via delle Poste št. 3. — TRST — tu- in inozemskih tovarn. - Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. Ugodne cene. Fosoj ila, ne manjše od lO.OOH kron na hiše, zemljišče, dedščine KAROL OFNER Ulica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6. (Posredovalci izključeni). Po visokoj kr. zemaljskoj vladi proglašena ljekovitom vodom radnicom čista alkaličko-muriatička £ p a t o v a č k a kiselica nije samo najbolje i najzdravije stolno piće. već je i naj-korislnija i najglasovitija liekovita voda. koja je od prvih liečničkih autoriteta preporučena i djeluje nenadbriljivo to-: bole-ti zelutica. pluća, grkljana, raznih katara, astme, mjehura, kamenca, hemeroida zlatne žilei, natek ih i zrnatih jetara. žgaravice i raznih ženskih bolesti. Odlikovana sa 13 zlatnih i srebrnih kolajna. ,.UPRAVITELJS7V0 VRELA APATOVAĆKE KISELICE", ZAGREB, Ilica br. 17. Dobiva se u sviem liekarnama, trgovinama mirodija, restauracijama i gostionama. ! Martin Krže - Trst ar T rs; S. Glovamii št. 1. Priporoča svojo trgovino a kuhinj -ko po-odi> VHnk« viste hodi od p< roeJana, zemlje, emajla, koeitarj«. ali cinka, taltlje po-an.enterije, kletke itd. Za gostilničarje p pe, krogla, zetnljeno in ► ttkUno uosndo 7a vino. Razpošilja na deželo. "VB Zaloga kuhinjskih in kletarekih ,>o irebšciu uu It-ea in pltieuiu, š«af.>v, brent Čebrov :n kari, »odčekov, lopat, ivšet, «u j iu veakovretn h ki-š^v, jei basov iu metel! ter muogo drugih v t> »teko .'padajoč hi pretlmeiov. Postrežba na dam. Cene zmerne. Najboljše sredstvo za čistiti vsako fino T" obuvalo. Rumeno ali —— crno. gH Najbolj se pripo- —> = roča za Zoxcalis. i kozmetik za kožo, lasi in z o h e. Najgr^i obraz in najnstudnejše roke zadol ►e tiikcj uri-stokratičuo iinost in obliko z ral>o .. F e e o 1 i n a", „i eeoli nu je angleško milo sestavljeno iz 42 žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, ljSe sredstvo za čiščenje zob. Kdor redno rabi ..Feeolin- mesto mila. ostane mlad IRST — uL Faduina 19. — TRST i w \ / / ^ \r jtzzl Pri svetem Anionu Padovanskem. prva zaloga cerkvenih oblek jn nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Trajna razstava in izključna zaloga za Primorko vsakovrstnih kipavpovsein umetniškega dela budi od zmesi, romanskega kartona, opeke ali lesa razpel v vseh velikostih. Lastna delalnica pianet, daimatik, pluvial, roketov, kvadratov, kolarjev mtšn.h fiajc itd. I^višujejo se tudi vsakovrstne vezuine, zastave itd. Zaloga sveč in Čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vrste, podot«, \encev, križcev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih a bogocastju, izvršijo b« vezanja (licami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr. Zaloga misalov, ritualov, diurnov ler brezštevilno drugik uitšaili knjižic, s veČ