TRST, torek 11. decembra 1956 Leto XII. - Št. 281 (3519 PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Cina 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10“I®*4"®**®' ; Agencija demokratičnega inozemskega ti9ka, Državna založba Sl ve J, Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 3'15 - tzdaia Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ- ra. Razpustitev delavskih svetov na Madžarskem in proglasitev obsednega stanja v vsej državi Splošna 48-urna protestna stavka - Poziv na takojšnjo izročitev orožja Beograjska ,,Borba" piše? da akcija proti delavskim svetom pomeni ponoven pogon kolesja stalinističnega despotizma, in poudarja, da je delavski razred v žalostnih dneh pokazal svojo razredno zavest (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Dogodki J1® Madžarskem, prepoved de-'Jaških svetov s strani Ka-strjeve vlade in napoved 48-JtTTl® splošne stavke zavzema-glavno mesto v beograj-tkern časopisju. Komentar «Borbe» c ravna-Ik Kadar jeve vlade, ki je repovedala delavske svete. 5r°ža mišljenje celotne jugo-Jovanske javnosti. sPonovno enitajajo žalostne in tragične ,esH iz Madžarske, piše «Bor-,a#. Zaradi prekinitve tele-‘Jhskth zvez nimamo pregle-?a dogodkov, toda iz poročil Mimpeštanskega radia, ki m spremljajo zloslutni vali-J1 in vrtoglava lahka glasba, , ».*e ponovno sluti najhujše: Jsitev, ki ne vodi k rešitvi. je zato, ker je bila dana sili f°novno tragična prednost, da °kazuje svojo absurdnost ttnveč zaradi tega, ker se °'j jasno ko kdaj prej napo-,eauje, da se ni izvlekel do-°cen nauk, da je poglavitno Ptašanje Madžarske v kore-Jti spremembi političnega srtema ieti Vsakomur, ki je hotel vi- ne glede na njegovo pomena koncepcijo, je bilo od JeBa začetka jasno, da so °aodlii na Madžarskem kljub Boji tragičnosti dali nekaj elitetno novega. Ze od pr-/9a dne so spontano vzrastli Jlavski sveti, da branijo in j. varujejo tovarne in socia-stiene pridobitve delavskega ■atreda. V teh žalostnih dneh delavski razred pokazal j,0°jo visoko razredno zavest. j® je bila edina sila, ki je i. *fo stala na svojih nogah, fj. je vedela, kaj hoče. Ko je ,®o prekinjeno prelivanje je kazalo, da obstaja - spravljenost izkoristiti to šanso za zmago soda-JHinih načel na Madžarskem. 0 tern bolj, ker so delavski ®*ti uživali zaupanje štiri in f°’ milijona madžarskih de-. ,a"ceu. Po zaslugi, naporih in j j kovanju delavskih svetov se j J življenje na Madžarskem Se bolj normaliziralo in v jjjecejšnjt men je bila odstra-tleha negotovost, strah in te-j°T- Ze s svojim obstojem so Jlavski sveti delovali v smeji Jako neobhodne pomiritve. 0° kov, da so se bali akcije E-gipta v Alžiru«, ker da je ((približno četrtina orožja, ki so ga dobili v Alžiru, prišla iz Egipta«. Zatem je Mollet v zvezi z NATO izjavil; «Skupno moramo proučiti boljšo organizacijo NATO, ki ne sme biti samo vojaška organizacija pač j.a tudi politična in gospodarska organizacija. Zdi se mi namreč težko, da bi bilo mogoče iskati zgraditev skupne obrambe, če ta ne temelji na skupni politiki«. V zvezi s stališčem Francije do Združenih narodov je Mollet izjavil, da Francija, vsaj dokler bo on imel del odgovornosti, nc. -bo zapustila Združenih narodov. Namen sedanje francoske vlade je sprejeti debato o Alžiru v Združenih narodih. «Tu bomo povedali, da je alžirska zadeva francoski problem«, je zaključil Mollet. Iz Alžira pa javljajo, da so kombinirane sile francoskega armadnega zbora v Alžiru začele novo ofenzivo proti alžirskemu osvobodilnemu gibanju. Na vsem ozemlju Alžira so hudi spopadi. Uporniški odredi se odločno upirajo. Zlasti hudi boji so na področju mest Costantina in Oran. Tu so se spustili francoski padalci na več krajih, uporniki pa so z močnim ognjem iz avtomatskega orožja onemogočili obkolitev na dveh krajih, kjer so prešli .v protinapad, tako da so se morale enote tujske legije in padalcev umakniti. Na vsem alžirskem ozemlju so uporniki zaostrili napade komandosov na francoske garnizije, policijske postaje in civilne ustanove. Francoske vojaške oblasti poročajo danes o raznih akcijah in navajajo, da je bilo v vzhodnem Alžiru pri spopadih ubitih 62 upornikov, 14 pa ranjenih. Ne povedo pa francoskih izgub. Agencija Ansa zatrjuje, da je bilo v zadnjih 48 urah vrženih iz boja 400 upornikov. Agencija pravi, da so najhujši boji bili ob alžirsko - tuniški meji blizu kraja Aflou, kjer da sc francoske čete ubile 126 upornikov in jih ujele 36. Drugih sto upornikov je baje bilo ubitih na področju Costantina. Nehru je tudi naklonjen rešitvi vprašanja nemškega zedinjenja, je dejal Olienhauer. «Ne vem, če bo hotel Nehru v Washingtonu prevzeti vlogo posredovalca med ZDA in SZ, vem pa. da je za pomir-jenje in razumevanje v svetovnem merilu,« je dejal Ol-lenhauer. Izgubljeno letalo s 64 potniki VAjNCOUVEK, 10. — Družba «'irans-Canada Airlines« je sporočila, da se je izgubilo eno izmed njenih letal namenjeno proti vzhodu, na kate-i rem je bilo 64 oseb. Letalo je odletelo iz ■ Vancouverja včeraj ob 18. uri (ob 3. uri po srednjeevropskem času) in se je moralo zaradi okvare motorja vrniti. Letaio je imelo toliko bencina, da bi lahko letelo do 23, (8. ure danes dopoldne). Ko ni bilo do te ure o njem nikakega glasu, so ga začeli iskati, vendar vse do večera niso našli o njem nikakega sledu. BOGOTA, 10- — Neko kolumbijsko letalo s 17 osebami je treščilo na tla, pri čemer se je 15 oseb ubilo, c-stali dve pa sta težko ranjeni SINGAPUR, 10. — Od popoldne pogrešajo novozelandsko transportno letalo »Bri-stol«, na katerem je bilo 0 cseb. Letalo je bilo zaposleno pri padalskih in oskrbovalnih operacijah v borbi proti gverilcem v Osrednji Maleziji. Po zadnjih informacijah je baje razbitine izginulega letala našlo izvidniško letalo «Auster», ki pa ni opazilo nikakega znaka življenja. Jutri bodo poskušali priti do razbitin letala, ki se nahajajo, če so z letala «Auster» prav videli, v hribovitem področju Cameronu. BEOGRAD, 10. •— Predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva je zanikal vesti, ki jih ie objavil neki avstrijski list, ki je napisal, da se jugoslovanski častniki bore skupno z madžarskimi uporniki. Ta vest, je dodal predstavnik. je brez vsake podlage in predstavlja provokacijo. IVASHJNGTON. 10. — ZDA so protestirale pri madžarskem odpravniku poslov v Washing-tonu, ker so zveze med Wa-shingtonom ter ameriško delegacijo v Budimpešti že 24 ur prekinjene. Ko je madžarski odpravnik poslov odhajal iz državnega tajništva, je dejal, da je po njegovem mnenju 98 odstotna možnost, da se jutri zveze zopet vzpostavijo. NEW YORK, 10. — Danes je bil objavljen načrt novega statuta KP ZDA. Načrt vztraja pri dejstvu, da so različne poti k socializmu* in močno nasprotuje stališču absolutnega sprejemanja vodilne funikoije SZ. Zveze komunistov Jugoslavije, bo govoril jutri. Duclos pa je v imenu KP Francije govoril že zjutraj. Kar je povedal. je bila indirektna polemika z jugoslovansko oceno dogodkov na Madžarskem. Današnji časopisi — tudi fi-lokomunistični. kot »Paese« — objavljajo na prvem mestu vettt, da so na Madžarskem prepovedani delavsiki sveti, da bodo od jutri delovala izredna vojaška sodišča, da so telefonske zveze z Budimpešto prekinjene. Toda teh vesti diskutanti ne omenjajo. Diskutaote lahko razdelimo na c ve nkupin i: one, ki se strinjajo s Togliattijevim referatom. in one, ki se ne strinjajo. Tako se delijo tudi delegati. V ogromn« večini ploskajo prvim, medtem ko drugi žanjejo le pičla odobravanja. Od te skupine so govorili dorlej samo trije; delavec Bertini iz tovarne optičnih izdelkov «Galileo» v Florenci, bivši župan Livorna Diaz in poslanec Giolitti jz Cunea (vnuk znanega liberalnega državnika). Toda z njiimi so iiz prve skupine polemizirali le štirje, tako da se ne more reči, da je kongres v znaku polemike. Ostali čiiskutanti se dotikajo v prvi vrsdi posameznih problemov italijanske poti v socializem; agrarno vprašanje na primer, ki ga je obravna valo doslej največ govornikov, med njimi znani Sereni in neki delegat, ki je izjavil da mora partija delno spremeniti svojo agrarno politi ko, kajti dosedanje geslo ((zemljo tistemu, ki jo obdeluje«. ramo po sebi ne pomeni nič. Predlagal je, naj se določi 50 ha kot maksimum ki naj ostane veleposestnikom, ostalo pa naj se razdeli kolonom, spolovinarjem in kmečkim delavcem ter drugim, ki naj rami odločajo, ali boco obdelovali individualno ali zadružno. Partija ne sme nasprotovati niti onim malim posestnikom, ki dajejo svojo zemljo v najem in so naravni zavezniki proletariata v borbi proti monopolistom, ki se vrinjajo na vati. »Med take male posestnike spadam tudi jaz.# je dejal govornik Navajam ta primer, ker se v diskusiji mnogo, zelo mnogo razpravlja o zavezništvu srednjim slojem, ki bo igral odslej zelo važno vlogo pri italijanski poti v socializem. Nadaljnji posegi v diskusijo so zadevali kadrovsko politiko. ki naj bo demokratična, parlamentarno čelo, o katerem je zelo površno govoril Li Cau-sii, vprašanje intelektualcev. sindikalno enotnost, borbo proti monopolom ki jo je začel najbolj resno delegat C1 a,p i s iz Tržiča, ki je omenil tudi potrebo samouprave delavskih svetov t podjetjih IRI in omenil pri tem izjave samega predsednika iEl delavcem, da je u-deležba delavcev v upravi povsem izvedljiva. DANES ZAČETEK ZASEDANJA SVETA MIMSTBOV INATO »ULLESOVI RAZGOVORI V PARIZU s Stlwynom lloydom in Pineaujem Razgovori so neuradni - Poudarjanje potrebe (atlantske enotnosti) . Spaak lsmayev naslednik ? Iran za konferenco Srednjega vzhoda TEHERAN, 10. — Iranski zunanji minister je danes izročil" 9 islamskim državam vabilo za konferenco Srednjega vzhoda. Konferenca naj bi združila tako države članice bagdadskega pakta, kakor države arabske lige. da bi poskušali izgladiti vedno večja nasprotja med temi državami. Države, ki naj se bi udeležile te konference, so: Iran, Pakistan in Turčija, članice bagdadskega pakta, ter Egipt, Saudska Arabija, Jordanija, Libanon in Sirija, člani arabske lige, ter Irak, ki je po imenu član obeh zavezništev. Olienhauer za stike z LR Kitajsko BONN, 10. — Voditelj za-hodnonemške socialdemokratske stranke Erich Olienhauer, ki se je vrnil s šestmesečnega potovanja po Aziji, je na neki tiskovni konferenci dejai: «Moje potovanje je okrepilo moje prepričanje, da bi morala nemška zvezna republika navezati normalne stike z državami vzhodnega bloka, vključno LR Kitajsko. Dejstvo, da imajo te države odnose z Vzhodno Nemčijo, ni nikaka ovira, kot je dokazala vzpostavitev diplomatskih odnosov z Moskvo. Govoril je tudi o svojih razgovorih z Nehrujem ter o obsodbi, ki so jo svobodni azijski narodi izr rekli o sovjets-ki vojaški intervenciji na Madžarskem. PARIZ, 10. — Ameriški državni tajnik Foster Dulles, ki Je včeraj prišel v Pariz, kjer se bo jutri začelo zasedanje sveta ministrov NATO, se je danes zjutraj razgovarjal z britanskim zunanjim ministrom Seiwynom Lloydom v ameriškem veleposlaništvu. Popoldne pa je Dulles obiskal francoskega zunanjega ministra v Quai D’Orsayu. Spremljal ga je ameriški poslanik v Parizu Dillon. Ob svojem včerajšnjem prihodu v Pariz je Dulles novinarjem izjavil, da je prva naloga ZDA »najti pot za odstranitev dosedanjih nesoglasij za prihodnje plodno sodelovanje«. ((Združene države so še vedno pripravljene delati za utrditev zahodne skupnosti proti napadalnim grožnjam in pomagati gospodarstvu zahodnoevropskih držav. Dokazali bomo, da smo navzlic različnim pogledom na posamezna vpra. šanja enotni v vseh stvareh, ki so življenjskega pomena,« je dodal Dulles. Zasedanje sveta ministrov NATO, ki se bo začelo jutri, bo trajalo štiri dni. Glavni tajnik NATO lord Ismay je danes na tiskovni konferenci izjavil, da bo to zasedanje »spričo nedavnih dogodkov najvažnejše zasedanje po tistem. ki je bilo v Lizboni«. Pripomnil je, da «vprašanje varnosti mora še vedno imeti absolutno prednost v 'okviru zavezništva«. Dejal je dalje, da bo prva naloga sveta NATO vzpostaviti enotnost zavezništva in ga okrepiti. Sklep ameriškega državnega tajnika Dullesa. da ne bo sodeloval na sestanku treh zahodnih ministrov, temveč da bo s francoskim iri britanskim zunanjim ministrom imel samo privatne sestanke, so spre- jeli v Parizu kot «slab znak«, zlasti ker ZDA vztrajajo v kritiki angleško-francoske akcije v Egiptu. Kakor je znano, so do sedaj sestanki treh zahodnih zunanjih ministrov bili normalna praksa pred takimi diplomatskimi konferencami zahodnih organizacij. Zatrjuje se, da je Dulles mnenja, da bi uradni sestanek v trenutku, ko so anglesko-fran-coske čete še vedno v Egiptu, ustvarili »zgrešen vtis«. S to *aktiko pa hočejo ZDA vsiliti Franciji in Veliki Britaniji odločitve, ki odgovarjajo njih želji. Po razgovoru z Dullesom je francoski zunanji minister Pi-neau izjavil med drugim: ((Foster Dulles se strinja o potrebi skupne akcije, da se zajamči čim hitrejši umik s področja Sueškega prekopa«. Kar se tiče ureditve sueškega vprašanja in Izraela, je Pineau izjavil samo, da »je razgovor potekal v zelo objektivnih pogojih, ki so se mi zdeli ugodni, ker so zavzeli običajni ton francosko-amen-ških razgovorov«. Opazovalci so mnenja, da so glede zbližanja med tremi državami napravili nov korak da pa bo pot še dolga In da ne bo lahko odpraviti določenega nezaupanja. Ta sestanek sveta ministrov NATO je predmet velike po. zornosti, zlasti ker preživlja ta organizacija sedaj globoko krizo. Vse države članice poudarjajo potrebo ohranitve atlantske enotnosti, različni pa so njih pogledi, kar se tiče načina in metod za uresničenje tega namena. Poskusi, da bi različne poglede vskla-dili, ne uspevajo zaradi različnih interesov atlantskih velesil v raznih delih sveta. Na dnevnem redu zasedanja je predvsem proučitev poročila »treh modrih«. Ostale točke dnevnega reda s.: 1. tajna razprava o položaju na Srednjem vzhodu in Vzhodni Evropi. 2. Efektivno število vojaštva, ki ga NATO potrebuje v letu 1957. 3. Ukrepi, da se nadomesti odsotnost francoskih čet dodeljenih NA TO, ki so sedaj v Alžiru, in zakasnitev ustanovitve zahod-nonemškega kontingenta. 4 Prilagoditev strategije in ta“i tike NATO zadnjemu razvoju termonuklearnega orožja. Turški predlog, naj bi pod' ročje NATO razširili na Iran in Irak, ki sta člana bagdadskega pakta. 6. Uradni ah neuradna proučitev vprašanja Imenovanja novega glavnega tajnika. Belgijski zunanji minister Spaak se omenja kot najbolj verjetni naslednik lorda Ismaya, ki želi zapustiti to mesto. Danes pa so se zunanji ministri sedmih držav članic zahodnoevropske zveze sestali pod predsedstvom holandskega zunanjega ministra Lunsa. iNa popoldanski seji je med drugimi govoril italijanski zunanji minister Martino, ki je izrekel nezadovoljstvo zaradi pičlega napredovanja LEZ. Med drugim je Martino izjavil, da bi bilo «potrebno ustvariti med sedmimi državami članicami, ki štejejo nad 200 milijonov prebivalcev, ne samo gospodarsko, pač pa tudi politično skupnost, ki naj bi bila jedro močnejšega atlantskega zavezništva«. Predlagal je tudi, naj bi skupščina ZEZ bila izvoljena neposredno od volivcev posameznih držav in naj bi iinela oblast določati norme in priporočila, ki bi jih nato morali odobriti posamezni parlamenti. Toda poglejmo, kje so sporne točke v splošni orientaciji nove poli, tik e in kaj .so povedali že omenjeni trije kritiki. 1. Qcena ma-cžarske tragedije je po njihovem mnenju najbolj pretresla delavke vrste. Delavec iz Florence Ber-tdm,i pravi, da diskusija o tem, o 20. kongresu ter o Poljski traja že dolgo in da ne bo končana po njegovem mnenju ntitii s sedanjim kongresom. Drugi Tockan («Maledetti To-sceni« se nehote vsiljuje misel Curzia Malaparteja), poslanec Diaz, je rekel, da ocena Tita in Kardelja prav tako tlom na objektivnih elementih . in zakaj bi morala torej KPI sprejeti ravno sovjetsko stališče. Sovj*^^8 zveza se še vedno navaja kot vzor, čeprav ni več vodilna država. 2. Dvojnost politike sta kritizirala Giolitti in Diaz ter zahtevala, naj becede odslej odgovarjajo dejanjem. 3. Tudi osebe je treba menjati. če se nočejo popraviti, temveč se vedno samo »popravljajo«. 4. Kritika mora biti dovoljena, kajti kdor kritizira, lahko koristi partiji, kot je pokazal primer Gomulke. Kdor pa molči, lahko samo škoduje, za kar je dokaz primer Rajka in obsocba Tita. 5. Seveda je treba demokratični socializem izvajati docledno. kar pa ne pomeni dušenja svobode misli, ampak le cisoiplino v prid izvajanju sklepov. 6. Zato je napačno čakati na uro «X», ki ni nikoli prišla, in potem deliti partijce na «trde» in «mehke», kajti težko je bilo doseči enotnost v sindikalnih borbah, vedno pa jo je bilo zelo lahko razbiti. 7. Delavci imajo kljub tej orientaciji zaupanje v socializem, ker so prepričani, da jim bo dal več svobode kot buržoazija. Diaz je omenil tudi način izvolitve kandidatov za kongres in kritiziral tajno glasov, mco z «blokirano listo« in o-stale drugačne liste, ki so dejansko omogočile izvolitev c-nih, ki jih vodstvo želi. O tem je težko soditi, vendar Da je dejstvo, da je večina kongresistov na pozicijah dosedanjega vodstva. Se več: pri obnovi partije, reviziji dosedanje politike, pri določanju nove, italijanske poti v socializem ima opazovalec vtis, da je med onimi, ki hočejo novo. sam Togliatti z ožjim vodstvom takoj za že omenjenimi tremi kritiki, sele nato v večji ali manjši razdalji sledijo delegati, ki so bistveno vezani na preteklost — zdi se — z vsemi napakami vred. Težko b' mogli sicer tolmačiti navdušenemu staremu Concettu Marchesiju, ki je tem čustvom dajal obilno duška. Razposajena veselost se je razlila po dvorani, ko je rekel, da ;e cesar Tiberij dobil kritika v Tacitu, največjem zgodovi. narju svoje dobe, medtem ko ga je Stalin našel v Nikit.i Hruščevu. Pozneje je moral poslanec Ingrao Hruščeva braniti, saj so sklepi* XX. kongresa njegova zasluga. Resnost je vrnil kongresu delegat PSI Mazzali, ki je o-pomnil KPI, da socialisti niso več vezani s paktom o enotni akciji z njo in da se razlikujejo od komunistov, Naštel je vrsto osnovnih vprašanj, o katerih «se z vami nismo in se tudi sedaj ne strinjamo. Vendar pa smo povezani s skupnimi interesi delavskega razreda in ne samo s pisani-m> pakti Slavne preteklosti skupnih borb ne negiramo. Dati hočemo perspektivo, zaupanje in spodbudno borbi delavskega razreda. O tem bomo sklepali na našem kongresu in upam, da boste naše sklepe upoštevali,« je poudaril Nennijev odposlanec na kongresu KPI. Vsekakor je potrebno za presojo dela tega važnega kongresa upoštevati še dve stvari. 1. ni dvoma, da kritike kakršne smo slišali, ne bi bile mogoče na primer na kongresu KP Francije, ker bi Dih kritiki prav gotovo tudi iizično ogroženi; 2. za presojo n' meiodajna samo mera, do katere se bodo sklepi kongresa povzpeli spričo poljske :n jugoslovanske izkušnje; ta mera spada le med najvažnejše elemente, med katere spadajo tudi one podrobne kritike delegatov, ki so bistveni prispevek italijanske poti v socializem. Za pravilnost te ugotovitve govorijo tudi neprepričljivi maloštevilni odgovori trem kritikom, kakor tudi dejstvo, da najbolj sen-fmentalnih nadaljevalcev preteklosti najresnejši voditelji KPI ne jemljejo resno, Ali je tega mnenja tudi vodstvo tržaške KP — Vidali, Marina, Destradi, Lovriha, ki pazljivo poslušajo govornike? Mera njihovega ploskanja sentimen-talnežem bi kazala na negativen odgovor. No, ta mera ne more biti vedno merodajna. S. R. DJAKARTA, 10. — Tajfun, tropsko deževje in plazovi so povzročili na otoku Javi v pe. tih dneh smrt 40 oseb. Poškodovanih je bilo na tisoče hiš. Veliko škodo so utrpela tudi rižna polja. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 9,6. naj-nižja 7. ob 17. uri 8,6, zračni tla/k 1018,5 stanoviten, veter 3 km na uro zahodnih. vlaga 68 odst., nebo pooblačepo, morje mirno, temperatura morja 10,5. n m M iim -rr\ P ■ 'JI J n Vi- Danes, TOREK, 11. decembra Damaz, pp., Gojica Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.20 Dolžina dneva 8.44, Luna/ vzide ob 12.22 in zatone ob 0.25| Jutri. SREDA, 12. decembra Epimah. muč., Siroalav _ še emu ivrrsin-sii) žiiPAivm/o reklamno potovanje i rim TUDI BARTOU SE JE VRNIL iz Rima v Trst s prazno malho h županovih izjav je razvidno, da v Rimu nočejo upoštevati dejstva, da je Trst v posebnem gospodarskem položaju Po povratku iz Rima, lqjer je bil skupno z delegaoijo, ki se je razgovarjala o gradnji avtoceste Triit-Benetke, je župan Bartoli dal italijanskemu raaiu nekatere izjave v zvezi s tem svojim obiskom. Poudaril je, da so se z vladnim predsednikom Segnijem raz-govarjali o naslednjih vprašanjih: o vladnem predujmu na vsoto državnega deleža za .začetna dela avtoceste Trst-Be-neifke; o vprašanju tržaškega pomorstva v skladu z resolucijo o pomorstvu, ki jo je občinski svet 4. t.m. soglasno sprejel. O tem se je skupno z drugimi tržaškimi delegati razgovarjal tudi s predstav-inikii raznih parlamentarnih komisij in predvsem » predstavniki parlamentarne zakonodajne komisije za pomorstvo. Izrazili so jim željo vseh tržaških krogov, naj se sprejem zakona o obnovitvi konvencije podržavljenih pomorskih družb preloži za leto dnii. Hkrati pa so poudarili nujnost pravične razdelitve ladjevja podržavljenih pomorskih družb med Tiranskim in Jadranskim morjem. Glede avtoceste Trst-Benet-ke pa jim je predsednik vlade zagotovil, c a bodo to vprašanje podrobno proučili skupno z ministrom za proračun za morebitno nakazilo predujma. Kot vidimo, je torej tudi gradnja te važne avtomobilske zveze med Trstom in ostalo republiko še vedno odvisna od razpoložljivih denarnih sredotev in se mora celotno vprašanje rešiti šele na finančnem, zakladnem in proračunskem ministrstvu. Župan Bartoli pravi v svoji izjavi, da so se na sestanku s predsednikom vlade Segnijem razgovarjali tudi o obči gospodarski politiki Trsta. Glede tega jim je Segni izjavil, da bo vlada reševala tržaška, gospodarska vprašanja v okviru «štiriletnega načrta za gospodarski razvoj Trsta«. Nato je dodal, da se «ta program ne bo mogel ločiti od načrta, ki ga je zasnoval pokojni minister Va-noni in v katerem je predvideval tudi cržavno podporo tržaškemu gospodarstvu«. Te podpore naj bi bile deležne krajevne urtanove, pristanišče. industrijsko pristanišče itd. Novi ukrepih pa naj bi se nanašali na postavitev poldr-žavnih industrijskih podjetij v Trstu in r.a izboljšanje prometnih zvez «Na področju, carinskih in finančnih ugodnosti, ki jih Tržačani zahtevajo,« je dejal župan Bartoli «je vlada o tem vprašanju dobro obveščena po poročilu, ki ga je dobila od medministrske komisije za proučevanje tržaške proste cone. Ta komisija je že lansko leto pripravila poročilo, v katerem izraža svoje negativno mnenje glede ustanovitve proste cone. Hkrati pa je svetovala vladi, naj bi v nadomestilo tega sprejeli nekatere ugodne ukrepe za tržaška gospodarska podjetja in za prebivalstvo sploh.» Dalje je Bartoli dejal, da *« je vladni predsednik še posebno zanimal za vprašanje prometnih zvez. Pretekli teden sta bili v Rimu, kot smo to že poročali, delegacija predstavnikov tržaških gospodarskih združenj, ki jo je vodil predsednik trgovinske zbornice prof. Luz-zatto Fegiz, in delegacija, ki so jo sestavljali predsednik tržaške pokrajine prof. Grego-retti, župan Bartoli in predstavniki Gorice, Vidma. Be- netk in Trevisa. Predsednik trgovinske zbornice, ki je vo-č hi prvo delegaoijo, je po končanih razgovorih dal le nekaj jiplošnth izjav in ni hotel povedati nobenih podrobnosti, dokler ne bo poročal o svojem obisku ožjemu odboru trgovinske zbornice. Zupan Bartoli je takoj po svoji vrnitvi, ne da bi prej kaj poročal občinskemu odboru ali pa počakal na sinočnji sestanek predstavnikov Skupin v občinskem svetu, dal precej obširno izjavo, v kateri je «optimis,tično prikazal svoje poslanstvo v Ritmu«. Ce pa analiziramo njegove izjave, vidimo, da se je tudi on, kot vsi ostali, vrnil iz Rima v Trst s prazno malho. Tudi iz njegovih izjav je razvidno, c’a v Rimu nočejo u-poštevati dejstva, da je Trst v posebnem gospodarskem in političnem položaju in da je treba za rešitev tržaških gospodarskih težav storiti posebne ukrepe, ločene od navadnih gospodarskih ukrepov za ostale pokrajine. Najbolj važno pa je to, da j« Bartoli odkrito povedal, da to v Rimu zavrnili ustanovitev tržaške proste cone in da obljubljajo samo nekaj carinskih finančnih olajšav, ki naj bi koristile le nekaterim veleinčustrijcem. / Sestanek predstavnikov skupin v občinskem svetu Sinoči je bil na županstvu sestanek predstavnikov raznih skupin v občinskem svetu, na katerem je župan poročal o uspehih posredovanja tržaške delegacije pri predsedniku vlade. Sinočnji sestanek je osnova za konkretno akcijo pri vladi za dosego rešitve ekonomskega vprašanja Trsta. V svojem poročilu je župan med drugim sporočil, da je v Rimu delegacija poudarila SINOČI V AVDITORIJU KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA IZ LJUBLJANE Ljubljanski pevci so še enkrat navdušili tržaško slovensko občinstvo s svojim dovršenim petjem nujnost gradnje avtoceste Trst-Mestre načrt katere pred- mu res ni potreba več delati Slovenci ljubimo petje. O tem nas prepričujejo nastopi naših zborov, ki so vedno dobro obiskani. Ce pa gre za petje kakšnega posebno reno-miranega zbora iz matične domovine ali pa tudi le solistov, potem postajajo dvorane — za katere moramo žal včasih u-gotoviti ob drugovrstnih prireditvah, da so slabo zasedene — pretesne za vse one, ki bi hoteli prisluhniti našim lepim pesmim, pa čeprav te vnaprej vedo, da jih poznajo, celo dobro poznajo. Tako je bilo tudi sinoči v Avditoriju. Zadostovalo je le nekaj objav v časopisju, da bo nastopil oktet iz Ljubljane, pa že ni bilo več prostih sedežev. Ugled ljubljanskega okteta je med našim ljudstvom že tako velik in njegovo petje tako priljubljeno, da videva 16 milijard lir stroškov. Po zagotovilu predsednika vlade bo država prispevala v štirih letih skupno 6 milijard lir. Podrobnejše poročilo o poteku sestanka v Rimu bo izdala trgovinska zbornica v sredo. Občinski svet bo o tem razpravljal na svoji seji v petek. Predstavniki skupin se bodo sestali pred sejo v petek dopoldne, da se pogovorijo o skupnem nastopu o tem vprašanju v občinskem svetu. reklame. Sam si jo je ustvaril s svojimi nastopi med nami v povojnih letih, sam si jc je ustvaril s svojimi velikimi uspehi povsod kamor ga zanese pot, pa naj bo to v razvajeni Zahodni Evropi, a-li pa v daljni — nam tako malo poznani — Kitajski, iz katere se je šele nedavno vrnil. Tokrat nam je oktet pripravil nekoliko osvežen program bodisi iz zakladnice slovenskih glasbenikov kot iz tujega repertoarja — srbskega, ruskega, črnskega. Večini pri- Proti povišanju cen Notranji minister Tambroni ; je poslal vsem prefektom re-; publike posebna navodila, naj zaostrijo nadzorstvo nad trgi na debelo in na drobno, da se preprečijo preveliki nakupi živil in se s tem umetno povišajo cene zaradi izrednega mednarodnega položaja in bližnjih božičnih praznikov. Minister Tambroni poudarja v svojih navodilih, naj prefekti z najstrožjimi ukrepi preprečijo vsak poizkus neupravičenega povišanja cen in vsak manever špekulantov. Za zagotovitev naročil ladjedelnici Sv. Roka Vest, da je podtajnik ministrstva za delo Della Fave o-biskal ladjedelnico Sv. Roka v Miljah, so sprejeli delavci z zadovoljstvom, ker so ugotovili, da so njihovi protesti ir. zanimanje miljskega občinskega sveta za stvar vendarle nekaj zalegli. Toda vse to ne zadostuje in delavci zahtevajo širše ukrepe, to je nove gradnje ladij, ki bodo zagotovile delo vsem in omogočile tudi 'zaposlitev določenega števila vajencev. Popravilo ladje «Bramante» Lc zagotovilo samo okrog mesec dni dela in še to le za del delavstva. Zato bi bilo treba začeti s prenavljanjem ladje #Tommaseo», ki bi zaposlilo vse delavce za okrog 9 mesecev. Danes se bodo sestali v Miljah člani občinske delegacije, ki pojde v Rim 'n-tervenirat k oblastem z zahtevo po novih naročilih za ladje delnico Sv. Roka. Odhod «Salumie» Danes bo s pomorske postaje odplula motorna ladja «Saturnia» proti New Yorku. Na ladjo se bo v Trstu vkrcalo 140 prekooceanskih potnikov in v Benetkah 120 pre-koocenanikih potnikov. SPOMEN CA SINDIKATA TEŽAKOV IN POMOŽNH DEUVCEV PROTI PREGANJANJU DELAVCEV pomožnega podjetja «Assistenza» Uveljaviti je truha zakon, ki ščiti priložnostne delavce pred izkoriščanjem pomožnih družb Priložnostni delavci podjetja »Ass-.stenza«, ki se jim že dolgo časa godijo krivice, so poslali oblastem spomenico, v kateri jih opominjajo na svoj položaj ter jih prosijo, riaj posredujejo, da se ta položaj Izboljša. V spomenici najprej pravijo, da so bile vse njihove pritožbe na inšpektorat za delo ln na pristaniško poveljstvo zaman. Nato pojasnjujejo, da Jim je podjetje Parisi, pri katerem so bili priložnostno zaposleni, oktobra leta 1952 sporočilo, da se bo odtlej posluževalo novoustanovljenega podjetja »Assistenza« in da jih bo to podjetje tudi sprejemalo na delo. Potem ugotavlja spomenica, da je podjetje 1 »Assistenza« dejansko le pomožno podjetje spedicijske družbe Parisi, za katero najema delavce, ker ne opravlja v pristanišču nobenega dela v lastni režiji. To pa je tudi v nasprotju z zakoni, zlasti pa z zakonikom o pomorski plovbi, ki določa, da pripada delo v pristanišču pristaniškim družbam. Podjetje »Assistenza« pa tudi ne razpolaga z lastnim orodjem in napravami in le redko kdaj opravlja dela še za druge družbe in podjetja, ki morajo prevzemati tudi vao odgovornost za manipulacijo z blagom. Tudi vsi dokumenti, ki jih izdajajo Javna skladišča, kot na primer spremni listi, police itd., potrjujejo, da je »Assistenza« le pomožno podjetje, ki dobavlja drugim delovno silo. Delavci, ki jih najema »Assistenza«, delajo pomešani z de lavci spedicijskih družb, kar dokazuje, da to podjetje niti ne prevzema del v zakup. Ker je sindikalna organiza cija proti nezakonitemu ravnanju podjetja protestirala, so začeli njegovi funkcionarji delavce preganjati, jih zapostavljati, jim groziti in pritiskati nanje. Tako so nekatere delavce prisilili, da so opravljali mnogo nadurnega dela, drugim pa so onemogočili vsako zaposlitev. Ce so ti delavci protestirali, so jim odgovorili. da jih bodo že upognili, češ da je družba, ki je ustanovila podjetje »Assistenza«, finančno zelo močna. Neki funkcionar je celo izjavil, da ni »mogoče proti denarja nič storiti«. Na koncu spomenice pozivajo delavci oblasti, naj intervenirajo. da se uveljavi zakon z dne 3. marca 1955 št. 407, ki naj jih zaščiti, ker delajo v pristanišču. Razen tega naj se uveljavi tudi okrožnica ministra za delo z dne 10. januarja 1956, ki ne dopušča najemanja delavcev po pomožnih podjetjih, kakršno je tudi «Assistenza». IZ POROČILA O SESTANKU POKR. ODBORA U AVTOCESTO TRST-BENETKE SO ŽE PRIPRAVILI NAČRTE Od vlade so zahlevali, naj nakaže 38 odsl. sredslev, da bi lahko lakoj pričeli z deli PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! Sinoči ee je sestal tržaški občinski odbor, na katerem je župan Bartoli poročal o svojem potovanju v Rim, nakar so odobrili besedilo županovega pto-roflila, katerega bo prečital na prihodnji seji tržaškega občinskega sveta. V zvezii v tem obiskom odnosno perečimi tržaškimi gospodarskimi vprašanji so se sinoči tudi ponovno sestali predstavniki raznih strank, zastopanih v občinskem svetu. V četrtek pa bo na seji izvršnega odbora tržaške trgovinske zbornice poročal o razgovorih tržaške gospodarske delegacije s predsednikom vlade Segmijem predsednik trgovinske zbornice prof. Luz-zatto Fegiz. Ta sestanek bo zelo pomemben, saj bo na njem tržaška trgovinska zbornica zavzela evoje uradno stališče čo izjav vladnih predstavnikov in tudi sklepala o nadaljnjih ukrepih, potrebnih za rešitev tržaškega gospodarstva iz sedanje ostre kriz*. V zvezi z razgovori o izgradnji avtoceste Trat-Videm-Beoetke in Trst-Trblž se je že v petek sestal odbor pokrajinskega sveta, na katerem je o teh razgovorih poročal predsednik prof. Gregoretti. O tem sestanku je pokrajina sinoči izdala uradno poročilo, ki pravi, da so bili na razgovorih s predsednikom vlade prisotni; prof. Gregoretti, predsednik tržaškega pokrajinskega sveta, odv. Can-dolini, predsednik videmskega pokrajinskega sveta, odbornik Dianmnte, zastopnik predsednika beneškega pokrajinskega sveta, senator Riz-zati iz Gorice, poslanec Gar-lato iz Pordenona kot predsednik parlamentarne komisije za javna dela in tržaški župan Bartoli. Za avtocesto Trst-Videm-Mestre je že pripravljen načrt, ki je vključen v državni načrt, katerega je odobril parlament. Delegacija je med razgovori zahtevala, da bi vlada nakazala vnaprej 38 odst. celotnih potrebnih sredstev, tako da bi lahko takoj pričeli z deli. Predsednik vlade je priznal upravičenost te zahteve, čeprav bo proračun za prihodnje finančno leto še vedno pasiven in ne dopušča vladi večjega razpolaganja s sredstvi. Nato je predsednik vlade obljubil, da bo skupaj z ministrom za proračun proučil dodelitev omenjega vladnega prispevka, katerega naj bi razdelili med štiri fananč-na leta v višini 6.5 milijarde lir, meč tem ko je skupni vladni prispevek predviden v višini 15 milijard lir. Predsednik vlade je priznal tudi posebni pomen avtoceste Trst-Videm-Trbiž. Delegati so se nato obvezali, da bodo pripravili tehnični in finančni načrt za gradnjo avtoceste med Trotom in Trbižem. Aretiran avtomobilski tat Pred dnevi so agenti prometnega odseka policije takoj po prijavi tatvine avtomobila podjetja jtLalla« iz Florence, ki je bil ustavljen na vrtu neke vile na Konto-velu, uvedli preiskavo in že proti večeru našli tatu skupno z avtom na Proseku. Ko so imeli tatu v rokah no ugotovili, da ima komaj 18 let in da je doma iz Anzia. Slo j« za Vittoria Pistillija in ker so mu v žepu našli poleg nabojev tuči samokres so ga takoj zaslišali. In šele tedaj so se zavedli, da imajo pred seboj nevarnega mladeniča, ki je že večkrat kršil zakon. Ze v domačem kraju je vdrl v urad rimske električne u-stanove ter ukradel 4000 lir in samokres. Nato je zbežal v Rim, kjer je ukradel Fiat 500 in se vrnil domov. Miru pa ni našel in tako je begal iz mesta v mesto in se hranil sj sadjem, ki ga je kradel po vrtovih in tudi po stojnicah trgov. Da bi se sečaj vrnil domov, je ukradel avto na Kon-tovelu, a je prišel le do Proseka, kjer so ga prijeli in odpeljali nato v Coroneo. O Danes ob 18. uri bodo v prostorih USIS v Ul, Galatti 1 predvajali na ploščah posnet koncert Glen Millerja «Army Air Force Band«, katerega je znani ameriški glasbenik dirigiral, ko je igral za ameriške čete med drugo svetovno vojno. — Vstop je prost. šotnih je bila prav gotovo prvikrat dana prilika prisluhniti tudi kitajski narodni pesmi z značilno melodijo, ki smo jo morda že ujeli z zvočnega traku kakšnega filma, a še nikoli dojemali tako neposredno, kot sinoči. V prvem delu smo poslušali štiri Eoersterjeve: Razbito čašo, Večerni ave, Milico in Spaka, nato Jenkovo Vabilo, Mirkovo Katrico, Adamičevo Serenado, eno izmed Gotovčevih pa še Juvanovo Fantovsko. Izbirati med lepimi najlepšo je težko. Nekaj je bilo za nas popolnoma novih, nekaj že znanih a vsem znajo «ok-tetovcia vedno dati nekaj norega, tako da postajajo od njih zapete tudi že znane pesmi zopet nove. Drugi del je bil bolj razgiban, po značaju in izvoru pesmi bolj pester počenši od Svarove Oj le mamka vi, vi pa prek Adamičeve Voznica, Liparjeve Dil duda, Svikarši-čeve N’mav čez izaro, Vodopivčeve Žabje svatbe do črnske duhovne Nobody knouis, Zarovih Monotono pozvanja zvonček in Ej uhnjem, kitajske Caj na jao, ter Gotovčeve Oj Marjane in Miloševiče ve Loš dedo. Navdušenje, ki je bilo veliko že doslej, ob vsa ki pesmi, je doseglo višek ob prekrasno zapetih Zarovih ruskih Monotono pozvanja zvonček in Ej uhnjem ter ob dovršeno podani črnski duhovni pesmi. O kitajski narodni sem ze povedal in če dodam še ostale z dalmatinsko Oj Marjane in srbsko Loš dedo kot zadnjima, potem mi ni treba dodati drugega kot ponovno u-getovitev, da je oktet še enkrat izpričal med nami svojo izredno umetniško višino, na katero moramo biti kot Slovenci izven meja naše domovine še posebej ponosni. A sinočnjega koncerta s tem seveda še ni bilo konec• Člani okteta niso mogli odreči splošni želji po dodatku in bili so darežljivi. Od vsepovsod so prihajala priporočila in želje in naši gostje bi lahko prepevali do polnoči, če bi hoteli ugoditi vsem. A mislim dc so kljub temu pogodili naš okus. Postregli so nam še s prekrasno Venturi nijevo Nocoj pa oh nocoj, primorsko narodno Pa se sliš, z Ribniško seveda in še z narodno Sedem si rož... Res, bil je to večer vett-kega glasbenega užitka, riso-, ke umetnosti in istočasno preproste in iskrene domačnosti. Tržaško občinstvo bo ljubljanskim pevcem znalo biti zanj vedno hvaležno. ^ Gregorčičeva proslava v Križu Prosvetni društvi v.A. Sirku in «Vesna» iz Križa sta v ne- IZPRED SODIjČA OBSOJEN VOJAŠ ker je z avtom Nesreča se je zgodila januarja preteklega leta »Ul. F. Se-vero - Deček je moral v bolnišnico z zlomljeno nogo deljo popoldne priredili v dvorani sPadlih borcev za soobo-do« skupno proslauo petdesetletnice smrti Simona Gregorčiča. Dvorana je bila nabito polna domačega občinstva. Potem ko je domača godba na pihala zaigrala himno sta v imenu obeh prosvetnih društev pozdravila navzoče M v ko Dovšak, predsednik PD «A. Sirk«, in Angel Tence, podpredsednik PD »Vesna« Nato je dijak Drago Sedmak v zbranih besedah opisal lik in vlogo goričkega slavčka ter njegova dela, ki so še vedno tako priljubljena našemu ljudstvu. Poudaril je, da je Simon Gregorčič zares ljudski, ker je za svoje ljudstvo delal in živel, se z njim veselil in trpel do konca svojih dni. Sledil je nato pester program, ki ga je sestavil skupni odbor. Najprej je lepo recitiral i«Naš narodni dom« Lucijan Terčon: pevski zbor «A. Sirk« je pod vodstvom Albina Verginele zapel «Zdravo» in «Pogled v nedolžno okov. Se nekaj Gregorčičevih poezij, in sicer sSiromak«, »Veseli pastir» in «Delavcem» so z občutkom deklamirali Ko-mil Košuta, Livij Bogateč ift Rudi Košuta. Zora Sedmak tu Sergej Cotič, ki ju je spremljal na harmoniki mali Ljubo Košuta, sta nato zapela nekaj narodnih pesmi. Občinstvu je zelo ugajal duet Cvetka Kodrič-Albin Verginela, »ct sta p spremstvu dveh domačih orkestrov zapela nekaj slovenskih pesmi. Moški pevski zbor »Vesna« je pod voa-stvom Franca Žerjala zapel dve pesmi: «£no devo le bom ljubil» in ((Vasovalec«. Pohvaliti je treba tudi domačo godbo, ki je zaigrala nekaj lepih in dobro naštudiranih komadov ter koračnico. Zal pa ta godba, ki je bila včasih dobro znana daleč naokoli, kaže znake utrujenosti. Mladina se namreč premalo zanima za godbo na pihala in ima raje orkester. Morda pa bodo godbo spet ojačili z novimi in mladimi silami, ki jih v vas s ne manjka. Občinstvo je pozorno sledilo izvajanju celotnega programa in je bilo s tem zelo zadovoljno. Vaščani so takih prireditev zelo veseli in upajo, da jim bosta domači prosvetni društvi spet pripravili tak kulturni užitek. Nastop najmlajših PD tIvan Lankar» V nedeljo ob 16. uri je bila v dvorani na stadionu ePrvi maja ponovitev nastopa najmlajših članov prosvetnega društvo «Ivan Cankar«. Čeprav so bi la te dni na sporedu razna miklavževanja in se tudi druge prireditve na gosto vrstijo, je prisrčna in lepa prireditev šentjakobskih malčkov privabila veliko število ljubiteljev otrok, ki so z zanimanjem sledili pestremu sporedu ter z navdušenim ploskanjem nagradili posamezne točke recitacij, igre, plesa, petja in igranja. Ze letos v aprilu smo obširno pisali o prvem nastopu malih Sentjakobčanov in smatramo za dolžnost, da izrečemo ponovno posebno priznanje tovarišici Emi Starčevi (SNG), ki je z veliko požrtvovalnostjo in trudom znala pripraviti živahne nagajivčke, da so tako lepo odigrali igrico in se dobro odrezali tudi v recitacijah. Tudi gospa Olga Ban ni gotovo imela nič manj dela z malimi plesalkami, ki so prvič v svojem življenju stopile na oder. Njej gre tudi zasluga za nekatere recitacije, ki jih je napisala za mlade «umetnike». Velik del priznanja za uspeh gre tudi tovarišici Fridi Vale tič, ki je iz 45 razposajenčkov uspela zgraditi pravi pevski zbor, ki je s svojimi pesmicami navdušil vse poslušalce. Veliko zadovoljstvo nastopajočih jn njihovih staršev pa Žal kvari preočitna brezbiž-nost šentjakobskih šolnikov, ki so razen enega bili odsotni tako na prvi prireditvi kakor tudi na drugi prireditvi v nedeljo. Prepričani smo, da bi bila zdrava kritika od strani šolnikov zelo koristen prispevek za kulturni napredek otrok in bi primerna in upravičena pohvala še bolj vzpodbujala naše malčke, da bi se udejstvovali na kulturnem področju. Pridnim in marljivim malčkom in njihovim vaditeljicam iskreno čestitamo k lepemu uspehu ter želimo, da nam kaj kmalu pripravijo še kako tako lepo in prisrčno prireditev. b. d; Poskus samomora P Malo pred 13. uro so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 40-letnega dr. Uga Stemta iz Ul. Ressman, katerega uo morali zaradi zelo resnega stanja sprejeti s pridržano prognozo na nevrološkem oddelku. Za sedaj še ni znano, kaj se je možu pripetilo in o tem vodi policija preiskavo. Govori se, da gre za poskus samomora. 24-letni Vittorio Aniello doma iz bližine Caserte, ki je bil še lani pod narednik italijanskih oboroženih £'il, se je moral zagovarjati pred sodnikom pod obtožbo, da je 10. januarja 1955 med vožnjo z vojaško »Campaginolo« podrl na tla nekega otroka in mu povzročil hude telesne poškodbe. Nezgoda se je pripetila o-koli 11-30, ko je Aniello šofiral vozilo, v katerem so bili poleg nekega podporočnika tuci nekateri podčastniki, po Ul. F. Severo proti mestnemu središču. Nekako uredi poti je opazil pred seboj fanta, ki je tekel vzporedno z njegovim vozilom po desnem pločniku. Vse je kazalo, da se je fantu mudilo in nepričakovano je ta stopil na cesto ter jo hotel prekoračiti. Šofer je sicer ostro zavrl, vendar nezgode ni mogel preprečiti- Fanta, 11-letnega E-zia Piovesana iz Vicolo del Castagnetto, so odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom stegnenice leve noge, zaradi česar so ga morali pridržati na ortopedskem oddelku. Kljub temu. da 'je preiskava ugotovila, da je krivdo pripisati vojaku, je ta odločno zavrnil obtožbo ter po- jasnil, da je sicer videl otroka teči po pločniku in da ga je celo s klaksonom opozoril na nevarnost Kljub temu pa je deček stekel preko ceste in ga s tem presenetil. Takoj je zavrl, vendar se mu je posrečilo, kljub temu, da hitrost ni bila velika, ustaviti «Campagnolo» šele po 25 metrih. Sodnik je zaslišal tudi Pio- zato obsodil, pa čeprav z vsemi ugodnostmi, ki jih predvideva zakon, na 20.000 lir globe in na plačilo sodnih stroškov. » * • Preč istim oodnikom se je moral zagovarjati tudi 43-let-ni Oreste Stelcer iz Ul. Ti-meus, ki so ga obtožili pijanosti na javnem prostoru. Moža sta dva agenita aretirala 1- oktobra lani, a že pol ure kasneje je bil izpuščen na začauno svobodo, medtem ko so njegove akte poslali sodnim organom. Btelcer je tako pred preiskovalnim sodnikom kakor tudi med razpravo zanikal, da bi bil pijan, pa čeprav je priznal, da je bil nekoliko vinjen. Njega niso aretirali, je dodal obtoženec, zaradi pijanosti, temveč iz strahu, ca ne bi prišlo do prepira. Njegovi prijatelji, kii so bili prepričani, da je pijan, so mu namreč skrili motorno kolo, katerega je bil pustil ob pločniku v Ul. Co-mmer-diale. Bali so se, da se ne bi med vožnjo poškodoval in so mislili, da no mu s tem napravili uslugo.1 Seveda Stel-cerju to ni šlo v račun, a ko je začel kričati, je moral sle-liti policijskima agentoma. Dejstvo je da o njegovi vinjenosti ni nihče imel nobenega dokaza in tako ga je sodnik moral oprostiti. Sodnik Del Conte, zap. Zuc-carello. Usoden padec Ko je 76-letna Marija Tav-čer por. Fogan doma iz Železniške ulice na Opčinah da- ______ ___________________ jala na domačem dvorišču vesana," kt'mu jTe obrazložil, hiano prašiču, jo je ta odrinil da je res tekel po pločniku tako, da je stara žena izgu-in da ie je ustavil, prečen bila ravnotežje in padla na je prekoračil cesto. To je sto- tla. ril šele. ko se je prepričal, da je cesta prosta in da ni nobenega vozila. Deček je nato odgovoril da se mu zdi, da je slišal glas avtomobilskega klaksona. Kljub zanikanju vojaka pa ga je sodnik spoznal krivega obtoženega dejanja in ga je Ker bolečine na nogah nl«s hotele ponehati, se je nekaj ur kasneje zatekla v bolnišnico, kjer bo tudi ostala. Zdravniki so ji namreč izgotovili zlom stegnenice desne noge in ker je ta poškodb« za starejše ljudi precej huda, so si pridržali prognozo. Pes povzročil nesrečo 21-letni Siro Derman z Lo-njerske ceste se je včeraj zjutraj odpravil s skuterjem na delo, a daleč ni prišel, kajl. pod predorom Sv. Vida mu ;e pes prekrižal pot ter mladeniča prisilil, da je ostro Javil na stran. Mladenič je mislil, da s tem ne bo povozil psa, kar pa se mu žal ni posrečilo. Najhuje pa je, da j.» tudi on padel na tla in se je moral zateči v bolnišniio Tu pa so ga zdravniki potolažili, da njegove poškodbe niso nevarne in ga nato od slovili s priporočilom nekaj dni počitka. Duhovnikova nezgoda Ko je 32-letni duhovnik Josip Kunčič iz Bazovice at. 90 včeraj okoli 1440 vozil z motornim kolesom mimo bazoviškega pokopališča,.'je prišlo nepričakovano do trčenja meči njegovim vozilom in avtobusom podjetja gAutovie Carsicbe«. Jasno je, da je duhovnik padel skupno z motorjem na tla in ker se je poškodoval, so ga odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer po ga zaradi udarca z rano na ustnici, zloma zoba in udarca na desni rami sprejeli na II-kiir. oddelku. Okreval bo v 10 dneh. Olga Kariš Olge Kariš ni več. V nedeljo zvečer je na svojem domu na Opčinah podlegla zavratni bolezni, ki ji je že dalj časa izpodkopavala zdravje. Z njeno smrtjo so Opčine izgubile zavedno Slovenko, ženo naprednih idej, ki so jo cenili in spoštovali ne samo domačini, temveč vsi, ki so jo poznali. Vrata njenega stanovanja so bila odprta vsem, ki so prosili za pomoč in podporo, in nihče, pa maj je prišel v imenu te ali one dobrodelne ustanove ali kake druge organizacije, ni odšel praznih rok. V življenju je pokojnica okusila mnogo trpljenja. Novembra leta 1914 je ostala sama s štirimi otroki, ko ji je mož, pok. dr. Sosič, padel na srbskem bojišču. Z neverjetno požrtvovalnostjo se je zagrizla v delo in kljub pomanjkanju ji je uspelo, da J« svoje otroke doštudirala ter jih pripravila na samdstojno življenje. Njen značaj je poleg drugega odlikovala izredna dobrohotnost, zaradi česa) je bila vsem priljubljena. Pokopali jo bomo danes po-poldtie. pokojnici, ki je bila zvesta čitateljica «Primorske ga dnevnika)), naj bo lahku domača zemljica, užaloščenim sorodnikom pa naše iskreno sožalje. Zboi s Proseta-Konfcveta v Prosvetnem domu na Opčinah V dvorani Prosvetnega doma na Opčinah je bil v nedeljo popoldne koncert moškega pevskega zbora s Pro-seka-Kontovela. Zbor, ki ga vodi Milan Pertot, je tudi na Opčinah doživel velik uspeh in so bili poslušalci prijetno presenečeni. Prav gotovo je ta zbor, ki šteje samo preizkušene pevce, eden najboljših — če ne najboljši na našem področju. Poslušalct, ki so skoraj napolnili dvorano, niso varčevali s priznanjem in so vsako pesem nagradili z močnim ploskanjem. ( OLEDALlSČA ) GLEDALIŠČE VERDI Danec oz 20.30: ((Hoffmannove pripovedke«. TEATRO NUOVO Danes, 11. t. m. ob 21. uri: S. Giovaninetti: «Hinavci». Razna obvestila SLIKE z miklavževanja, ki je bilo 5. t. m. v Ul. Montecchi 6, so na ogled pri vratarju. * * * SLIKE z miklavževanja, ki je bilo 5. t. m. v dvorani na stadionu »Prvi maj«, so na ogled v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. • • * JUTRI TELOVADNA VAJA PD «S. Škamperle« vabi vse mladince in mladinke, ki tih veseli telovadba in šport sploh, da se udeležiio redne vaie, ki bo jutri ob 20.30 uri v dvorani na stadionu «Prvi inai«. » * » Seja SPDT Jutri, v sredo seja novega odbora ob običajni uri v društvenih prostorih. Vsi novoizvoljeni odborniki so vabljeni, da se seje gotovo udeležijo. SNG za Tržaško ozemlje Cankarjeva proslava ob obletnici njegove smrti DANES 11. decembra ob 20.30 v AVDITORIJU v Trstu IVAN CANKAR Martin Kačur Življenjepis idealista v treh delih Odrska priredba in režija: JOŽE BABIC Scena in diapozi^vi: JOŽE CESAR Predstava je pod okriljem SPZ in SHLP Uvodna beseda dr. Andrej Budal Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni. Ul.sv. Frančiška 20 in v društvenih prostorih SHLP in SPZ ter eno uro pred pričetkom predstave v Ulici Roma 15-11. V soboto 15. decembra ob 20.30 v dvorani na stadionu iPrvi m a j«, Vrdelska cesta 7 PREMIERA KVADRATURA KROGA veseloigra v treh dejanjih Spisal: VALENTIN RATAJEV Prevedel: JOSIP VIDMAR Režiser: JOŽE BABIC Scenograf: Dr. ROBERT HLAVATY Vasja, komsomolec - Stane Starešinič; Abram, komsomolec, njegov tovariš - Miha Baloh; To-nja, komsomolka - Tea Starčeva; Ljudmila, neorganizirano dekle - Bogdana Bratuževa, debut slus. Akad. za igralsko umetnost v Ljubljani; Tovariš Flavij, organizator - Anton Požar; Je-melka Crnozjomij, poet - Rado Nakrst. Godi se v prvem letu po oktobrski revoluciji. V nedeljo 16. decembra ob 16. in 20.30 uri v dvorani na stadionu »Prvi maj« p o n o v i te v Kvadratura kroga Prodaja vstopnic od četrtka dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. 6.15 Jutranja glasba: 700^LJ Spored iz Ljubljane: 7.2o minut ritma; 7.35 Tri i|^ra,nin popevke: 7.45 Koled-ar; 8 00-12. Spored iz Ljubljane: 13.4j in en takt... (pisan spored orKt-stralne in solistične glasbe)- J*-" Naše gospodarstvo: 14.30 Zab« -na glasba: 14.40 Ali poznate w jugoslovansko narodno glasno-15.00-17.00 Spored iz Liubljan'-»7.00 Ritmi in popevke. Operne arije; 18.00-19.30 Iz Ljubljane: 19.30 Japonska l»n-ka glasba: 20.00-23.00 Spo-red « Liubl.tafie. SLOVENIJA 327,1 m. 202,1 m, 212,4 m Poročna ob 5.00. 6.00 7.00. 13.00 15.00 17.00 19.00 72 00. . 5.00 Pesier glasbeni sporea. 8.00 Operetne meiodiie: Lehar: Odlomki iz operete «»'-sela vdova«; Oskar Strauss: ” vertura k opereti «Okrog {!“• bežni«; 8.30 Branko Čopič: doživljaji Nikoletine Bursača - v •' radijski roman: 8.50 Igra Kn”! ka godba; 9.15 Jakob Gradisa . Slike iz Levstikovega živlienj«. 9.45 Dopoldanski koncert:: Jezikovni pogovori (ponovit evn 10.45 Melodije za razvedri®. 11.15 Za dom in žene: 11-30 v -tuozne skladbe za razne merite: 12.00 Priredbe 09k»rj Deva in Milka skoberneta; i»-Kompostiranje hlevskega *n®J ’ 12.40 Aram Hačatu-rian: Mame rada. suita: 13.15 Zabavne lda ba; 13.30 Pester spored ober^T melodij; 14.35 Želeli ste — Pr slušajte!; 16.10 Popoldanski simfonični koncert: Georg Fnedri Haendel: Concerto grc-sso St- * ■ 17.10 Zabavna in plesna glas® na tekočem traku: 18.00 Spori tednik: 18.30 Skladbe Laiovi«. Ježa. Škerjanca in Ferda J * vanca izvajajo: Samo Smerkou-Cenda Šedlbauer. Ma-rijan _ l povšek in Marijan Vodopivec- 20.10 Franz Tischhauser: Nat"*" nik (divertimento v sedmih Stavkih). poje Ljubljanski komoro zbor: 20.30 Radijska igra —' Anton Tomaž Linhart: «Veselt d« ali MaD*ek se ženi: 21.20 GlaL bena medigra: 21.30 Igrajo veliki zabavni orkestri: 22.15 Jan Matičič: Godalni kvartet v o* duru TELEVIZIJA 17.30 Sfinga TV: 18.00 Za ne; 20.45 Poročila: 21.00 ”1Jin tel.i živali: 21.30 «On. ona' drugi«: 22.45 Prenos iz Turi -Preludij k novi koncertni zoni. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V dneh 8.. 9. in 10. decembra se te v Trstu rodilo 19 otrok, poroke so bile 3, umrlo -a le 30 oseb. POROČILI SO SE: uradnik Renato Maligoi in modistka An-tonietta Oruci. pleskar Stanislav Čerin in uradnica Fanni Nida Fiorenzo, uradnik Alojz Škamperle in šivilia Jolanda Sioka. | UMRLI SO: 54-letna Alberta ' Stradiot vd. Reggente. 85-letna Margherita Berini vd. Mazzu-chin, 87-letna Maria Lissiani. 79-letna Alojzija Cerkvenik vd Sai. 74-letni Nicola Consalvo. 78-let-na Marija Špehar vd. De Beck. 77-letni Emilio Fabiani, 45-letna Giuseppina Sarson por. Elleri. 90-letm Stefano Habjan. 52-letni Mario Ferluga. Maurizio Lenaz star en dan, 74-letna Maria Vit-tich vd Bertotto, 84-letna Ana Starc vd. Sancin, 76—letni Virgi-lio Berlot, 81-letna Tereza Majer vd. Dekleva. 75-tetna Cristi-na Sirtisa vd. Delpin. 78-letna Amelia Schimcic vd. Cucca-gna. 77-letni Ettore Canarutto. 67-let-na Ida Kante vd. Bacer. 82-let-na Antonia Svab vd. Pregarz, 60-letni Ca-nio Lorito. 65-letni Antonio Postogna, 74-letni Nico-16 Marin. 80-letna Enrichetta Rigo vd. Kriso, 52-letna Paola Fon. tanot vd. Vitassi, 87-letna Do-menica Furlan vd. Nicoll. 63-1 et-nj Francesco Mosetti. 91-letna Maria Teresa Cividino vd. Valil. 72-letna Renata Dernier vd. Pe-tronio, 63-letna Angela Paruta por. Panizut. TOREK, 11. decembra 1956 TRSI’ POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Predavanje; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture: 12.55 De Falla: Stavki iz baleta Čarovnikova ljubezen: 13.30 Olimpijski dnevnik; 17.30 Plesna glasba: 18.00 Mozart: Koncert za dva klavirja in orkester; 18.26 Vokalni kvartet Večernica; 18.45 Orkester Zacharias; 19.15 Zdravniški vedež: 19.30 Priljubljene melodije; 20.00 Šport: 20.05 Louis Armstrong: 20.30 Orkester Dražil; 20.51 Strauss-Tausig: Na modri Donavi: 21.00 Alberto Casel-la: »Tudi v Chicagu rasto vijolice«, igra v 3 dejanjih T R S T L 14.30 Tržaška kulturna kronika: 19.50 Gianni Zafred: 21.05 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije, dirigira Car-lo Zeechi. KOPER Poročila v slovenščini: 6 00 7.00. 7 15 13.30 14.15 15.00 19.00 22.00 Poročila v italijanščini: 6.30. 12.30. 19.45 23.00 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane: Ezcelsior. 13.30: «Vojna in h1**' A. Hepburn. H. Fonda. M Fenice. 15.00: »Očaranje«. K-vak», T. Povver. -n0 Nazionale. 15.30: »Mednarom« vohunstvo«. G. Page. J. T® Filodrammatico. 16.00- «Greh •> stosti«. G. Ralli, A. Supercinema. 16.00: »Z dovom njem, oče!«. A. Sordi. A. brizi . , »el« Arcobaleno. 15.30- »Carski >c‘ (Mihael Strogov). C. Jur*elu’ S. Koscina. _.nlu Astra Rojan. 16.00: »V znan)«"* Venere«, S. Loren. V. De M Capitol. 15.30: «Jokala bom " tri«, S. Hayward. ,r Cristallo. 16.00: »Veter Iz nih krajev«, G. Ford. E-gnirie n, Grattacielo. 16.00: «Gaby»- Caron. J. Kerr. Alabarda. 16.00: «Ob času P05 nic«. V De Sica, G. Ral'1- A, Ariston. 16.00: «Bosa grofica*' ? Gardner. H. Bogart. Ml"®0 nim prenov. -u. Armonia. 15.00: «Okrvavliena " ščica«. C. Heston. n Aurora. 15.30: «Krall in JaZ*' Kerr. J. Brvnner. Garibaldi. 16.00: «Gola ostro*« J. Stewart, J. Leigh. wac Ideale. 16.00: «Wichita». J- ** Crea. V. Miles. Impero. 16.00: »Bil sem Dokumentarni film o sveto vojni. ... Italia. 16.00: «Operacita Norm • dlia«. R. Tavlor. D. Wvmer-S. Marco. 16.00: «Nanš». M. rol, C. Bover. Mladol<*"“ Kmoe[>ob morju. 16.00: «P°lido trka na vrata«, C. VVild*. Conte. Mladoletnim prepoj*- , Moderno. 16 00: «Zaliubljene)*- " Lualdi. F. Interlenghi. ,en-Savona. 16.00: «Iluzija». M ren. C. Raius. ~t. Viale. 16.00: »prepovedana sem«, C. Villa Vitt. Veneto. 16.00: «23 kora«®, od zločina«. V. Johnson. Miles. . -o. Belvedere. 15.30: »Plemenski f nos«. J. Russell, J Chandie*-Marconi. 16.00: «Največ.la. *' S. zen na svetu«. A Sheridan. Cochran Massimo. 15.30: »Veter iz aJ:r. nih krajev«, G. Ford E-gnine. , , „»[- Novo cine. 16.00: »Veltki ček«. Odeon. 16.00: »Zlata kuga«. w doletnim prepov. , „..n», Hadio. 16.00: «ZIočin in kaz®n R Cavedo. L. Prado. ij-SkedenJ. 18.00- »Zver črne gune«. NOČNA SLUŽBA LEKARN Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul. RevoltelJa 42; Depangher, Ul. S. Giusto 1; AUa Madonna del Mare. Largo Plave 2: Zanettl - Testa d’oro. Ul. Mazzini 43: Harabaglia v Barkov-ljah in Nicoli v Skednju. Mal# oglasi GOSPA SAMA ODDA SOBO z dvema posteljama z uporabe kopalnice ln kuhinje. Naslov na upravi lista Ul. sv. Frančiška 20 Pri MOTO GUZZI - RAZSTAVA: Cardelllno 73 kub., Zlioli 98. Galletto 192, poltovorniki nosilnost 350, tovorniki z napravo za avtomatsko razkladanje 1300, brušenje Avtomotodiesel, ureditev glav, bati, nadomestni deli, pritikline. Delavnica Cremascoli, Fablo Severo 10. ČITATELJI I Naročitn se na PRIMORSKI DNEVNIK zu leto 1957 že sedaj in ne čakajte novega leta. Vsak nov naročnik bo tako prejem8^ list od dneva naročila do 31. decembr8 1956 zastonj. Poleg .tega dobi za nagrado še lep0 slovensko knjigo. NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE! Uprava PKUVKIKSKHfi/l »NHINIKA S potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, nas je v nedeljo zvečer za vedno zapustila nas« predraga mama in stara mama OLGA KARIŠ vd. SOSIČ Nepozabno pokojnico bomo spremili k večne""11 počitku danes popoldne ob Iti. uri iz hiše zalo«*1' Narodna ulica 35, na domače pokopališče. Žalujoči: hči Cvetka, sinovi Milan, Andr«1 In Branko, neveste, vnuki, sestra Ljudm1 tn ostalo sorodstvo Opčine, Trst, Zagreb, 11. dcc. 1958 Odgovornost socialdemokracije Da bi mogli vprašanje socialistične združitve, ki je še vedno ključno vprašanje italijanskega političnega življenja, postaviti s potrebno jasnostjo, ga je treba ločiti od dveh nasprotujočih si, a prav tako negativnih razpoloženj. Razpoloženje, ki bi ga mogli imenovati sentimentalno (ki svetuje združitev brez skupne o-rientacije glede bistvenih vprašanj), vodi do prevare, da zadošča združitev, da bi mogli tešiti zapletena vprašanja, ki se postavljajo pred onega, ki bi hotel povesti delavski raz-lea, v demokratičnih borbah, na vodilno mesto v političnem ?n gospodarskem življenju dežele. To razpoloženje se je razširilo po sestanku v Fra-lognanu, in proti namenom cbeh voditeljev. Huda kriza, ki se v nji nahaja komunistični svet po tragičnih madžarskih dogodkih, pa more Po drugi strani privesti do drugačne kapitulacije. Ce zamenjamo stalinizem s socializmom, internacionalizem s politiko sile SZ, načela in ideale socializma s kompromisi stalinskih voditeljev, izgubimo zaupanje v avtonomno funkcijo delavskega gibanja pri preobrazbi družbe, in tedaj se išče izhod v podpiranju hegemonije te ali one Pclitične sile, tuje socialističnemu gibanju. Zdi se mi, da moramo iskati vir poslednjega sklepa sedanje desničarsko cenfristične večine PSDI v razpoloženju take vrste. Kakšno smernico moremo izluščiti iz ugotovitve (kt se stalno pojavlja v Sara-gatovih člankih), da je imel prav? (Glede te ugotovitve ne mislimo diskutirati sedaj). To smernica se glasi; okrepitev atlantizma; voditi vedno hujšo križarsko vojno proti komunistom; utrditi centrizem vas V španskem mestecu Lodo-sa je prišlo pred kratkim do bude nesreče, ki je skoraj v celoti uničila naselje s 4000 prebivalci. Med prebivalci sicer ni bilo žrtev, ker so ti Pravočasno opazili nevarnost 'n zapustili domove. Omenjeni kraj leži ob vznožju visokih skalnatih sten, deli skalovja pa so se zaradi zemeljske erozije v hipu odkrušili ter v kosih po nekaj sto ton tako rekoč bombardirali hiše Pod seboj. Rasna diskriminacija v spori u V ameriški državi Louisiana je začel pred kratkim veljati zakon, ki razširja rasno diskriminacijo tudi na športno dejavnost. Po tem novem zakonu se ne bodo smeli več Pojaviti na športnih prireditvah in tekmovanjih skupaj beli in barvasti športniki. Zakon pa se ne nanaša le na amaterske in poklicne športnike, marveč tudi na gledalce. Kdor se bo pregrešil zoper ta zakon, bo kaznovan z denarno globo do 1000 dolarjev ali z zaporom do enega leta. Zakon je soglasno sprejela zakonodajna skupščina države Louisiane. Na osnovi tega zakona so morali odpovedati več rugby tekem, ki so bile že prej dogovorjene. (ki predstavlja specifično formulo velikapitalistične hegemonije). Sedanja večina PSDI ponovno poudarja, da je rešitev v krepitvi ameriškega bloka proti sovjetskemu bloku; strinja se z liberalci glede likvidacije klavzule «giusla cau-ša»; ni se uprla zakonu o civilni obrambi. Samo kdor je izgubil vsakršno zaupanje v delavske in demokratične množice more pristati na opustitev socialistične avtonomije. na to, da se socialisti spremene v podporne stebre me-* ščanske vlade. Videli smo kam je taka taktika privedla Mol-leta, toda ne zdi se, da so se v zadostni meri zamislili nad to izkušnjo. Vprašati bi se morali, zakaj bi delavgi moral* izbrati tako usmerjeno socialistično stranko, če obstajajo celo demokrščanske socialne struje, ki obsojajo prav-tako odločno stalinske zločine, a so — kar zadeva družbeno reformo — mnogo radikalnejše v svojih zahtevah. Kapitulantsko razpoloženje socialistov se mora izraziti tudi tako, da se nadaljuje s sprejemanjem svoje podrejene vloge v odnošajih do KPI. Za tovariše, ki tako mislijo, se razredna solidarnost nujno spremeni v neko razredno e-notno formulo, ki priznava prevladujočo vlogo KPI. Fron-tizem, ki se zanika z besedami, se tako sprejema z dejanji. Očitno je — in to nam dokazujejo iz preteklosti — da bi tajni frontizem (kar bi, če upoštevamo sedanje usmerjanje KPI, bolje imenovali stalinizem. ki se skuša zakrinkati z upravičeno zaskrbljenostjo, da ne bi povzročili prepira v delavskem razredu, zelo otežil borbo proti na- sprotni napaki, namreč proti kapitulaciji pred meščansko hegemonijo. Govor, ki ga je imel pred kratkim senator Lussu v senatu, govor ki izzveni kot odločna obsodba diktatorskih in policijskih metod v zvezi z madžarsko tragedijo, nam jamči v ostalem, c.a tudi tisto krilo PSI, ki mu pr.pisujejo domotožje po prejšnji politiki, ne pozna negotovosti, kadar je treba ločiti metodologijo in cilje socialistov, od metodologije in ciljev, ki jih predstavlja KPI. Diskusija o socialistični e-notnosti, ki se tako otresa prvotne čustvene reakcije, se danes že vodi na stvarnih političnih postavkah. Tudi mimo različnih odtenkov, se že vidi široka fronta, ki gre od socialdemokratske levice, do o-gromne večine PST, do NSZ n do Unita popolarč. Popolna avtonomija socialistov je izven diskusije, ampak izven diskusije je za vse tudi obsodba centrizma in blokovske politike; stališče socialistov, ki naj predstavlja alternativo sedanje večine, trajna zahteva po razredni solidarnosti, v strogi ločitvi in najbolj odprti in odkriti polemiki s komu mstičnim sektorjem glede tistih točk, glede katerih obstaja različnost v političnem gledanju. Menimo, da resolucija, ki jo je 25. novembra caobrilo vodstvo NSZ, izraža v nekaterih jasnih bistvenih tcčkah politično linijo, ki se oblikuje v zavesti socialistov zgoraj omenjenih skupin. Nasprotovanje vojaškim blokom postavlja italijanske socialiste v najdoslednejši položaj, da morejo podpreti vse miroljubne pobude in prispevati k obnovi dejavne mednarodne solidarnosti med delavci. U-stvarja se konkretna povezava med borbo zapadnih socialistov in borbo poljskih, jugoslovanskih in madžarskih delovnih množic. Enotnost ne bi imela smisla, če ne bi vključevala ponovnega ofenzivnega poleta socialistov v italijanskem političnem življenju. Ne gre za iskanje stranpoti; gre za to, da najdemo novo pol nepremični italijanski politiki, in ta pot zahteva razbitje demokrščanske hegemonije in odklonitev komunistične hegemonije. Jalovo zadovoljstvo, da smo imeli prav, je treba zamenjati z odločno odklonitvijo meščanskega pokroviteljstva; pasivnost in občutek manjvrednosti pa z delom med delovnimi množicami in z aktivno in odločujočo prisotnostjo v borbah. Samo tedaj bo socialistična enotnost — na edinih pozicijah, ki pomenijo pobudo in obnovo socializma — postala odločujoči element novega političnega razdobja. VALDO MAGNANI (Iz nRisorgimento socialista».) ?/*:: v* r - 17-letni Ymmy Blackinon je tako navdušen nad raketami, da je spremenil podstrešje očetove hiše v mehanično delavnico in tam gradi medplanetarno raketo. Neka ameriška družba mu je dala 1000 dolarjev podpore za njegovo delo Pri vprašanju Srednjega vzhoda se interesi ZDA in zaveznikov ločijo V svetu, ki ga je zajela vrsta novih kriz, je ponovno prišla do izraza stara teorija, da se vse — pa tudi v politiki — hitreje ali počasneje, toda stalno menjuje Ta nepisan zakon ne prizanaša nikomur. Najnovejši dogodki v zvezi s Srednjim vzhodom so menda najbolj prepričljiv dokaz, da je temu tako. Ti dogodki so imeli velik odmev tudi v Ameriki in izzveneli kot nekako opozorilo, ki siili Američane k novemu načinu mišljenja, k ponovnemu razmišljanju o bližnji in daljni preteklosti, k novemu ocenjevanju «meglene» bodočnosti. — Kako to, da je prišlo do tako naglega zapleta? Kako to, da sta nam dva do včeraj najbližja zaveznika in prijatelja, obrnila hrbet in se lotila o-rožja na Srednjem vzhodu, ne da bi nas prosila za odobritev in celo ne da bi nas sploh na to opozorila? Kaj je ostalo od naše «vodilne vloge«, od naših vojaških zvez? Končno, kaj se dogaja z našimi evropskimi partnerji, ki niso že vnaprej vedeli, kaj vse tvegajo s svojim vojaškim posegom? Ako so vedeli, kot to KOLIKŠNO NEVARNOST PREDSTAVLJAJO ZA ZEMU0 PLANET0IDI? Doslej se je plaaetoidHermes najbolj približal naši Zemlji v 9 Čeprav je planetoidov okoli 40 tisoč in jih je že več padlo na Zemljo, je dejanska nevarnost pred njimi izredno majhna Naša zemlja že milijone let mirno kroži po svoji poti okoli Sonca. Na tej poti pa se vsak dan sreča z neštetimi drobnimi telesci, ki drvijo po sicer praznem vsemirju. Pri enem takem «srečanju» človek v najboljšem primeru vidi, kako preleti preko nebes meteor in ali kako se nad njegovo glavo močno zasveti. To so pač tako imenovani Utrinki. Le redkokdaj so ta nebesna telesa, ki se «srečajo» z Zemljo, tako velika, da bi lahko bila nevarna. Velikanski meteorji pa včasih napravijo tako velikanske lijake v zemlji in ponekod na Zemlji imamo lijake, ki nam pričajo o katastrofi, ki jo je padec velikega meteorja povzročil. En tak lijak imamo n. pr. v Arizoni, na polotoku Labrador pa so šele po drugi svetovni vojni odkrili največji tovrstni krater na svetu, ki meri v premeru tri kilometre. Se leta 1947 je v bližini Vladivostoka treščil velikanski meteor, ki je napravil velikansko brezno. A- stronomski računi kažejo, da je ta meteor prišel 5 področja planetoidov, to se pravi malih planetov. Iz tega lahko zaključimo, da se je Zemlja srečala z drobnim nebesnim telesom, ki je priletel iz vse-mirja. Cesarstvo takih malih planetov se razprostira med krožno potjo Marsa in Jupitra. Na tisoče, povečini drobnih nebesnih teles kroži, .tudi okoli Sonca. Od teh posamezni merijo v premeru komaj kakih sto kilometrov. Eno od teh teles — Vesta — je 28. aprila letos prišlo v opozicijo proti Soncu in smo ga z Zemlje lahko opazovali. Vesta je edini planetoid, ki ga lahko vidimo s prostim očesom in se zaradi tega — seveda če vemo točno za njegovo pot — na jasnem nebu, ko ni lune, more videti kot zvezda. Toda Vesta ne predstavlja nikake nevarnosti za Zemljo, ker kroži po poti, ki je na milijone kilometrov oddaljena od nas. Z izpopolnitvijo astronomskih Heinrich Heine: Izbrane pesmi Letošnja stoletnica smrti velikega nemškega pesnika Hein-richa Heineja je po vsem sve-tii vzbudila veliko zanimanje zanj. Spominu Velikega pesnika smo se oddolžili tudi Pri nas. V slovenskih revijah se je pojavilo večje število Prevodov Heinejevih pesmi. Slovensko Matica pa je v svoji zbirki Vezana beseda izdala izbor Heinejeve lirike, ob-segajoč približno šestdeset pes-mi, ki jih je izbral in prevedli pesnik Mile Klopčič, ki ga Poznamo kot tenkočutnega prevajalca Puškinove poezije in nemških pesnikov. S knji-0o Heinejevih pesmi je Slovenska Matica obogatila svoje izdaje, in se obenem oddolžila spominu velikega pesnika. Razen tega je velikemu delu naših ljudi, ki ne obvladajo toliko nemščine, da bi pesnika brali v originalu, približala umetnost velikega nemškega mojstra vezane be-rede. Mile Klopčič 'je iz obširnega dela Hemricha Heineja izbral sorazmeroma majhno šlevilo Pesmi, tako da izbor ni obsežen. Vzel pa je Heinejeve pes-1 mi iz njegovih različnih zbirk. Tako predstavlja sedanja knjiga Heinejeve lirike nekak prerez pesnikovega ustvarjanja, saj so v njej pesmi, ki so nastale v najrazličnejših obdobjih Heinejevega življenja in pesniškega ustvarjanja. V n^e) najdemo vse, od prvih, mladostnih, ljubkih ljubezenskih Pesmi, pa do zadnjih, predsmrtnih umotvorov, prežetih s temno mislijo na smrt. Na tl način izpolnjuje najnovejša knjiga Heinejevih pesmi v slovenščini nalogo, ki si jo je zastavil prevajalec: dati slovenskemu bralcu, neveščemu nemščine, čimbolj zaokroženo Podobo Heinejevega ustvarjanja, obenem pa prikazati vso raznovrstnost in umetniško moč njegove lirike ter s tem Heinejev prispevek nemškemu pesništvu. Je pa seveda urednik in prevajalec dal večji poudarek pripovedni in politično satirični poeziji, kot pa Heinejevim ljubezenskim pesmim. To pa je tudi razumlji-i o. saj je Heine posebno pomemben kot bojevit, politično satirični pesnik in manj kot ljubezenski lirik. » Mile Klopčič se je s svojimi dosedanjimi prevodi iz tujih pesništev izkazal kot dovršen prevajalec, s tenkočutnim posluhom za pravilno presaditev tuje lirike v domač jezik. Zato je kritika priznala Klopčiču dovršenost tudi njegovih prevodov Heineja in pri tem poudarila zvestobo izvirniku, čut za natančnost in lepoto besed, skrb za formalno dognanost, zlasti za ritem in čiste rime, čeprav je prevajanje Heineja marsikdaj trd oreh. Zaradi vsega tega smemo biti Heinejeve knjige, ki jo je Slovenska Matica izdala v skrbni in okusni opremi, samo veseli. Čeprav po obsegu bolj skromna, pa predstavlja knjiga dostojno predstavitev Heineja slovenskemu bralcu in najprimernejšo počastitev velikega pesnika. Zato gre hvala posebno prevajalcu Miletu Klopčiču in Slovenski Matici. S. R. Emil Zola: Beznica Francoski pisatelj Emil Zola (1840—1902), najznameni-teljši romanopisec naturalistične smeri, je slovenskim bralcem dobro znan. Nekaj njegovih del smo v slovenščini dobili že pred vojno. Po vojni pa so pozornost naših bralcev zbudili njegovi trije romani Lurd, Rim, Pariz, ki sestavljajo znamenito trilogijo. Veliko bralcev je deležen tudi roman Človek zver, ki je izšel v slovenščini lani. Zdaj pa smo v založbi Slovenskega knjižnega zavoda v njegovi zbirki »Svetovni romani» dobili novo delo Emila Zolaja v slovenskem prevodu. To je roman Beznica, eden izmed de-ict ogromnega, dvajset knjig obsegajočega cikla romanov o družini Rougon Marguart. Ta ciklus romanov predstavlja Zolajev program, obenem pa uresničitev njegove zamisli o eksperimentalnem romanu. Zolaju je namreč naprede,: naravoslovnih ved v drugi polovici preteklega stoletja, po sebno teorija o dednosti, tako prevzel, da je sklenil ta spoznanja človeškega duha utrditi tudi v literarni obliki. In pruv v romanih o družini Rougon Macguart je na osno* dednost ne teorije prikazal, kot je sam zapisal v svojem uvodu k delu — nravstveno in socialno zgodovino družine pod drugim cesarstvom. Roman Beznica je pretresljiva podoba življenja pariškega proletariata 19- stoletja. Je na to ena najtemnejših podob pariškega predmestnega življenja ne samo med Zolajevimi deli, temveč tudi v francoski književnosti sploh. Kot pravi pisatelj sam, je v romanu Beznica hotel naslikati žalosten propad pariške delavske družine v okuženem zraku pariškega predmestja. Zaradi pijančevanj se začno rahljati zakonske vezi, piše Zola, pokažejo se umazanije zakonolom-stva, človek postopno izgublja cbčutefc za poštenost, dokler navsezadnje ne zagazi v sramoto in smrt. In tako je tudi s Coupeaujem, glavno moško oseba romana Beznica in nje govo nesrečno ženo Gervaise. Alkohol je tisti, ki ta dva dedno obremenjena človeka premaga in povzroči, da ju usoda, potem ko se v začetku svoje skupne poti srečno prebijala skozi življenje, poteg- ne v enega najhujših vrtincev, v katerem obadva žalostno propadeta. On konča v blaznici, ona pa v pijanosti, tako rekoč zaradi lakote, zapuščena od vseh, tragično konča. Poleg njune usode pa pisatelj prikaže bralcu usode cele vrste likov, samih malih ljudi pariških predmestij, peric, šivilj, kovačev, obrtnikov vseh vrst, ki se pehajo v življenju za koščkom kruha in trohico zadovoljstva, pa navadno prav tako tragično propadejo. Med temi ljudmi je tudi Nana, hčerka obeh glavnih oseb, katere mladost opisuje Zola v romanu. Sicer pa je tej pariški metresi posvetil samostojen roman Nana. Zolajevo pripovedovanje v romanu je seveda naturalistično, današnjim časom nekoliko tuje. Odlikuje pa se po svoji iskrenosti in plastičnosti, tako da osebe, ki jih bralcu predstavi, docela zažive pred njim. Razen tega je njegovo pisanje za bralca privlačno, razgibano in živo, vseskozi spretno fabulistično oblikovano, tako da knjiga bralca o-svoji in pritegne. Ni dvoma zato, da bo tudi ta knjiga kot ostala Zolajeva dela, našla med našimi ljudmi dosti bralcev. Skrben prevod je o-skrbel Ivan Skušek, založba po je knj igo izdala v skrbni opremi. H. R. metod za opazovanje in posebno z izpopolnitvijo fotografskih naprav za snemanje neba, se je število odkritih teles v cesarstvu planetoidov močno povečajo. Ta majhna telesca iz vesoljstva pa. so postala prava «grožnja» in, ker jih je izredne mnogo, astronomi ne morejo več izračunavati njihovih krožnih poti. Zato se danes znanstveniki zadovoljujejo s tem, da jih le iizabeležijo«, to se pravi, da jim določijo elemente krožne poti in da jih nato «pustijo», da «gredo svojo pot«. In tudi ta store samo v posebnih primerih, seveda tedaj, če je primer za nje zanimiv. Takih zanimivih primerov pa je bilo doslej zelo mnogo. Astronom Weit je leta 1898 iz berlinskega observatorija s fotografsko ploščo odkril planetoid, ki je na fotografski plošči zapustil sled svoje krožne poti. Ko se je lotil računanja m proučevanja te poti, je prišel do senzacionalnega rezultata: to malo vsemirsko telo, ki je vtem že dobilo svoje ime — Eros, bi se moglo približati Zemlji na razdaljo 20 milijonov kilometrov, to se pravi mnogo bliže kot sta nam Mars ali Venera. Pozneje so ugotovili, da ima Eros nepravilno obliko, obliko podolgovatega vretena — in da se vrti okoli svoje osi. Najbolj senzacionalno odkritje pa moramo pripisati astronomu Reymonthu iz opazovalnice pri Heidelbergu. Do odkritja je prišlo leta 1937. Pri tem opazovališču so se astronomi že od leta 1892 «vadili» v fotografskem lovu na male planete. Dr. Reymonth je na neki plošči naletel na posebno dolgo črto. Premik ali pot pla-netoida po nebu pusti na fotografski plošči «odtis» v obliki dolge črte. Zvezde pa se na plošči pojavljajo kot točke, posebno dolga črta pa odraža vedno nekaj posebno nenavadnega, povečini to, da je objekt bliže fotografski celici. Določanje poti temu objektu je pokazalo, da je 30. oktobra 1937. leta to nebesno telo, ki so mu takoj nadeli ime Hermes, šlo »mimo« Zemlje v neznatni raz* dalji komaj kakih 670.000 kilometrov. To sicer prav gotovo še ni pomenilo, da je bila Zemlja tedaj v nevarnosti, toda v tako bližino, ki je komaj poldruga razdalja med Zemljo in luno — v kolikor je zna no, doslej še ni prišel noben planetoid. Računa se, da je planetoid Hermes majhen, da v premeru meri komaj kilometer in pol do dva kilometra. Kljub temu pa znaša njegova masa okoli tri milijarde ton. Sunek z Zemljo bi prav gotovo ne pomenil konec sveta, na vsak način pa bi izzval strahovit potres in pa zelo močno povečanje tempera* ture na Zemlji. Tudi drugi majhni planeti, kot sta Apolon in Adonis, lahko pridejo zelo blizu Zemlje, toda po dosedanjih ugotovitvah in računih se zdi, da nosi zaenkrat »svetovni rekord« že omenjeni planetoid Hermes, Ze prej smo rekli, da je teh malih nebesnih aeles ali bolje planetoidov zelo mnogo. Po dosedanjih opazovanjih in računih se ceni, da jih jc nad 40.000. Pretežna večina teh nenavadnih nebesnih teles je zbrana v prostoru ki jim ga je dodelila priroda in sicer med krožnima lokoma Marsa in Jupitra. Tu smo navedli nekaj podatkov o planetoidih in tudi nekaj «kozmičnih nevarnosti«, ki gredo, včasih, precej blizu nas in ki jih mi niti ne opazimo. Čeprav obstaja nevarnost, da bi med Zemljo in temi planetoidi moglo priti do »karambola«, ali z drugim sodobnim izrazom povedano do «prometne nesreče«, je ta nevarnost vendarle izredno majhna. zatrjujejo, zakaj so se ustavili na pol poti, kaj jih je privedlo do tega, da so se «u-strašili lastne hrabrosti«? in, kar je najbolj važno, po vsem tem, kar se je zgodilo, kakšne so perspektive zapadne koalicije in ali je mogoče razpoke zapolniti in kako. Taka in podobna vprašanja vznemirjajo ameriško javnost in predvsem ameriške i oiitič-ne delavce. Določene že zdavnaj ustaljene navade to zmešnjavo v mislih še povečujejo in zdi se, da otežkočajo pravilen odgovor. Ze dolgo je veljalo mnenje, da so Američani v svojih političnih potezah emotivni in nestrpni ljudje, da se lotevajo naglih potez in ukrepov, da jih njihova materialna moč pogosto sili v brezobzirnost in da tudi v najbolj zapletenih razmerah brez vsake potrebe padajo v skrajnosti, da se poganjajo v ogenj, ker se jim tudi pri najbolj zapletenih in kočljivih zadevah vedno mudi. Johnu Fosterju Dullesu se je mnogokrat pripisovalo, da je tako politiko podpiral ali celo spodbujal s svojimi teorijami o «množičnih represalijah«, «sramotni nevtralnosti« in o liniji na »robu nove vojne«. Britanska diplomacija pa si je bila ustvarila legendo, po kateri naj bi bila popi no nasprotje ameriški nestrpnosti in neuravnovešenosti. Kadar koli je prišlo do kakih preizkušenj, se je vedno govorilo, da britanska diplomacija, za razliko od ameriške, deluje taktično, umirjeno, z vsemi potrebnimi in ustreznimi obziri do okolnosti in do mnenja in ocen svojih partnerjev. To je bila legenda. Ko pa so na Srednjem vzhodu zagrmeli topovi, je dejansko stanje to legendo demantiralo; Britanci so skupno s Francozi v trenutku »izgubili potrpljenje« in se odločili, da si z orožjem ponovno vzamejo to, kar so — celo po ameriških ocenah — dokončno izgubili. Na prvi pogled so se vloge kar čez noč spremenile; Američani so obsodili britansko «nestrpnost», zahtevali -o mirno rešitev, potrpljenje in razumnejšo taktiko, ki bi naj olajšala postopno pomirjanje na čedalje bolj nemirnem področju Srednjega vzhoda. Vsi pozivi anglo-francoske coalici-je svojemu zavezniku v Ameriki, da se bo «močno preva-ril«, da je svet pred «novim Muenchenom« in da Edenova in Molletova vlada želi11 ’ samo, da svet «pravočasno rešijo«, so propadli. Eisenhotverje-va uprava je ostala na vse te V SV. KRIŽU PROSLAVILI Gregorčičevo obletnico Nastop pevskih zborov p. d. (Albert Sirk« in p. d. (Vesna« iz Sv. Križa na proslavi 50-letnice smrti Simona Gregorčiča preteklo nedeljo Skupni nastop obeh domačih orkestrov Sedmak Zora in Cotič Sergej sta zapela nekaj narodnih. Na harmoniko je spremljal Košuta Ljubo pozive onemoglih evropskih imperialistov nema. Namesto da bi Amerika to kolonialno vojno »blagoslovila«, je izkoristila Združene narode, . a je na čimbolj miren način in v najkrajšem času njeno razširjenje preprečila. Američani so torej bili bGlj »potrpežljivi« kot njihovi evropski zavezniki, ki so bili že nevarno «nervozni». Navada ali točneje naš do-jem o «nacionalnih navadah« v politiki se je v nenavadnem razpletu mednarodnih dogodkov torej menjal. Pod silo novih kriz so se stare politične dogme pokolebale. Toda v politiki je nekaj, kar se težko menja, ali bolje, kar se nikoli ne menja; gre za praktične interese. Teh niti najbolj krepki valovi časa ne morejo tako naglo spraviti iz ravnotežja. Ti so bili skozi stoletja tista trdna oznaka, skoz'i katero so se mogle vedno opažati dejanske gonilne sile za to ali ono politično smer. Ko pa se praktični interesi ločijo, ko ti pridejo med seboj v spor, mnogi tradicionalni obziri splahnejo. Vojna kriza na Srednjem vzhodu je to staro resnico ponovno potrdila. Tradicija, duhovna celovitost «zapadne civilizacije«, e-notnost zahodnega vojaškega bloka, vse to, so rekli Američani, je lepo in dobro in nikomur ne pride na pamet, da bi oporekal vrednost materialnih in drugih vezi, ki jih je zgodovina ustvarila, toda življenje gre drugo pot, naše poti se tu ločijo... In te poti se ločijo že od samega začetka. Cepijo se že glede Srednjega vzhoda. To, kar so Britanci in Francozi prikazovali kot «borbo za obstanek«, je za mnoge America' ne le «agonija britansko-fran-coske šibkosti«, je že vnaprej izgubljena bitka. V Ameriki si ne delajo utvar: evropske sile si ne morejo z orožjem ponovno priboriti tisto, kar je čas in razvoj obsodil, kar so v svojih bivših imperijih izgubile. Pa je ta izguba Francoze in Angleže prizadela, to Ameri-kanci dobro vedo in zato skušajo svoje partnerje razumeti, skušajo celo razumeti njihovo »razočaranje« nad Ameriko. Nočejo pa razumeti njihovega poziva v oboroženo borbo z arabskim svetom zaradi nafte in političnega vpliva nad Srednjim vzhodom, in to ne zaradi strahu pred tem, da bi se »mala vojna« spremenila v svetovno vojno. Tudi v primeru, če bi napad na Egipt uspel, bi bil po ameriškem mnenju anglo-francoski poseg v Egiptu le Pirova zmaga. Tu ne gre za to, da ima Egipt Naserja, ampak zato, ker je ves arabski svet proti evropski nadvladi. V takih okoliščinah so Američani prišli do zaključka, da Zapadu ne preostaja drugega, kot da se na neki način sporazume ali bolje sprijazni z novimi silami, ki so se na Sred' njem vzhodu povzpele na površje. Kajti to področje ;e tudi za nje izredno važno. In to zaradi nattnih področij in zaradi svojih strateških točk v borbi za svetovni vpliv. Praktični interesi torej Američanom nalagajo, da se uprejo vsakim vojaškim posegom evropskih sil v teh krajih, ker bi s tem uničile Ameriki vsako možnost, da pridobi večji vpliv v tem delu sveta. Strogo anglo-francoski interesi se pa v Ameriki sodijo drugače. Američani vedo, da je v vprašanju «življenja in smrti« na Bližnjem vzhodu dokaj resnice. Toda to velja le za določeno dobo in to predvsem za Veliko Britanijo, Ko bi bila Velika Britanija odrezana od naftnih virov v Aziji in v Afriki, bi s tem izgubila okoli milijardo dolarjev na leto. Ze itak nevarno obremenjena plačilna bilanca bi verjetno ne mogla preboleti take preizkušnje. Z drugimi besedami bi V. Britanija z izgubo nafte ne izgubila le slavo velike sile, ampak tudi vsako možnost, da bi še nadalje igrala vlogo vodilne sile v svojem imperiju. Umakniti bi se morala in se sprijazniti z majhnimi otoki ob evropski celini, praktično bi ne imela materialnih osnov za vojaška oporišča na drugih celinah in za obveznosti, ki si jih je v vlogi velike sile prevzela — pod okriljem atlantskega pakta in podobnih ustanov. Tako dilema glede «prvega zaveznika« deluje v ZDA kot alarmni klic in se končuje s prognozami o «razpadanju za-pednega bloka«, če Amerika ne pokaže več razumevanja za anglo-francoske potrebe. Pobudniki takih klicev in prognoz si zato postavljajo sledeče vprašanje: Ali mora Amerika dovoliti, da se razdor v zapadni koaliciji širi in ali sme pri tem držati roke križem? Toda drugi na to vprašanje odgovarjajo tudi z vprašanjem: Ali je iz tega izhod politični in vojaški pritisk Zapada na arabski svet in ali ni vojaška avantura na Srednjem vzhodu dovolj močan dokaz, da s tako taktiko evropske sile ne morejo doseči ničesar, pač pa da lahko izgube še to, kar so , si s težavo ohranile? Jugoslavija Poljska Madžarska BEOGRAD, december — Jugoslavija, Poljska, Madžarska — tri faze v razvoju (Ocia-lizma. Trije po načinu razl-ični revolucionarni sunki, niO manj važni od velikega oktobra. Razvoj socializma bo to nedvomno potrdil in pokazal bedno zaslepljenost nekaterih sodstev komunističnih partij, ki že vedno ne vidijo, odnosno nočejo videti pravih vzrokov ljudskega gibanja proti sistemu, ki je sebi prisvojil monopol nad socializmom in pod firmo socialistične demokracije skušal vsiliti, in tudi vsilil neenakopravne, nesocialistične odnose med socialističnimi državami. Komunistična partija Jugoslavije se je pod vodstvom maršala Tita prva uprla hegemonizmu Stalina in razkrinkala birokratsko-državno kapitalistični sistem stalinizma. V neenaki borbi z vsemočno KPSZ in ostalimi komunističnimi partijami, ki so uporabile proti Jugoslaviji vsa mogoča propagandna sredstva, najodurnejše cvetke hesedne-ga zaklada, gospodarsko blokado, diverzantske in teroristične akcije, je Jugoslavija edina visoko držala zastavo Marksa, Engelsa in Lenina in končno zmagala- Sovjetski vos ditelji so, po smrti Stalina, priznali, da so neutemeljeno klevetali Jugoslavijo. Da ni bilo hrabrega nastopa KPJ bi bili verjetno tudi sklepi 20. kongresa KPSZ popolnoma drugačni niti ne bi bilo po-tiebno krivico za vse vreči na mrtvega »velikega« Stalina. Po 20- kongresu KPSZ je bilo pričakovati, da bodo odgovorni faktorji SZ spregledali, da je v odnosih z Jugoslavijo, nemogoče izvajati politiko enakopravnih odnosov, v odnošajih z drugimi socialističnimi državami pa nadaljevati staro »stalinistično« politiko. Bilo je pričakovati, da bodo spregledali, da je nemogoče varati ljudske množice s praznimi deklaracijami o enakopravnih odnosih, o spoštovanju neodvisnosti in ne-vmešavanju v notranje zadeve drugih držav. Pričakovanja se niso izpolnila, in tako ie prišlo do Poznanja in Budimpešte. Pisali so se in še se pišejo številni komentarji o vzrokih, ki so prisilili delovne ljudi, da so posegli po orožju, tvegali življenje, da bi odločujočim činiteljem pokazali, da tako ne more več dalje. Govoril sem s številnimi jugoslovanskimi gospodarstveniki in novinarji, ki so obiskali Poljsko n Madžarsko neposredno pred degodki, ki so razburili svet. Na vprašanje, zakaj so delavci Poznanja pričeli s stavko in kakšno je sploh stanje *n razpoloženje ljudi na Poljskem, mi je eden od njih odgovoril: «Poznanj — to je Poljska. A Poznanj je: delavci mnogih podjetij tri mesece brez plače. Povprečna plača, 700 zloti, a par čevljev stane 800 zlotov. Povsod se javno govori, da mora Poljska prodajati Sovjetski zvezi premog po 6 dolarjev izpod svetovne cene pri toni in da ta isti premog SZ prodaja Madžarski po 2 dolarja iznad svetovne cene. Poljaki, skoraj vsi brez razlike, dolže Sovje-anglo-francoski teoriji o V petek zvečer so imeli čla-m ASK »Simon Gregorčič« na sedežu v ožjem krogu miklavževanje, ki je pri njih prišlo žc v navado. »Gregorčičevci« pa niso strogi tradicionalisti; pri njih Miklavž ni vsako leto enak, nimajo le običajnega razdeljevanja daril; pri njih je miklavževanje vsako leto nekaj novega in predvsem nekaj aktualnega. Letos je miklavževanje potekalo — zaradi mednarodnih dogodkov — v znamenju nacionalizacije Mlečne ceste na nebu in za- radi tega je Miklavž pritekel ves prestrašen v dvorano med streljanjem in pokanjem. Angelček, ki ga je spremljal, *e spadal med padalce, ki so Mlečno cesto napadli, hudič z brzostrelko pa je pripadal policijskim silam Organizacije združenih peklov. Miklavž je v svojem nagovoru povedal, da je v nebesih zaradi vojne zmanjkalo mleka in sorodnih proizvodov ter da ga ob nedeljah sploh ne prodajajo. Sledilo je običajno razdeljevanje vabil, izmed katerih jih ;e bilo nekaj zelo posrečenih. Hude Dosiedlce prometne nesiefie V nedeljo popoldne se je v Villanovi hudo ponesrečila 45-letna Alojzij« Klavčič por. Terpin iz Villanove. Zensko je povozil neki avtomobil, ko je hotela prečkati cesto. Pri padcu se je hudo udarila v levo nogo, si pretresla možgane in prejela več drugih poškodb. V bolnišnico v Gorico jo je pripeljal rešilni avtomobil Zelenega križa. KOŠARKA V GORICI Goriziana-Lib. Biella 93:57 Goričani so v soboto na domačem igrišču premagali gostujočo ekipo iz Bielle. Goričani so ta dan pokazali vse svoje zmožnosti, igrali so odlično; vsa ekipa je bila v dobri formi in visoki rezultat to tudi potrjuje. Punteri je popolnoma ozdravel in njegov renome je bil v tej tekmi potrjen. Izkazali so se o-bičajni Miliani, Bittori in Zol-lia Nasprotniki so tudi dobro igrali a niso mogli uspeti proti odločnim domačinom. Goriziana je po tej tekmi trdno zasidrana na prvem mestu. Ce bo šlo celo prvenstvo tako naprej bomo videli prihodnje leto Goriziano v višji kategoriji? Goriziana je nastopila v naslednji postavi: Picek (7), Punteri (15), Miliani (15), Zollia (21), Vittori (20), Tarantino (6), Jordan (4), Ficik, Brancati (5) Pričetek požara Zgorela sta dva površnika in jopa Goriški gasilci so morali tudi včeraj dopoldne na delo na Svetogorsko cesto 62, kjer se je zaradi neugašene žerjavice vnel ogenj v stanovanju Alojza Fogarja. Plameni so dosegli tudi dva površnika in moško jopo ter povzročili za 80.000 lir škode. Rojstva, smrti in poroke V goriški občini se je od 2. do 7. decembra rodilo 13 ctrok, umrlo je 8 oseb, oklicev je bilo 5 in porok 4. RODILI SO SE: Paolo Ma-rizza, Andrejina Tomšič, Car-lo Tosi, Roberto Travaglini, Edoardo Sambo, Gioachino C.odeas, Andrea Dalle Vedove, Emanuele De Lorenzi, Mario. Gregorat (rojen mrtev), Fran-co Di Lenardo, Mauro D’Ago-stini, Antonella Gaggioli, Lui-sa Ciprian, Ornella Guarneri, Mario Pellizon (rojen mrtev). UMRLI SO; 49-letni lastnik drogerije Vittorio Selva, 54-letna Marija Bizjak por. Pavšič, 73-letna Marija Ličen, 81-Irtna Amalija Bianchi vdova Cossi, 90-letni kmet Valentin Uršič, 58-letni Antonio Poca-rim, 25-letni pek Mario Cin-gerli, 73-letna Gisella Rangan. OKLICI: Guido Luciani in Ada Neumester, agent javne vernosti Leato Gonano in Ne. rna Zorzet, agent javne varnosti Domenico Giulio in šivilja Antonia Giudici, meha- DE2URNA LEKARNA Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Sv. J>ista, Korzo Italia 102, tel. 32-51. — KINO — CORSO. 17.00: «Piknik», W Holden, Kirn Novak, v teh-nikolorju. VERDI. 16.00: «Zadnja karavana«, R. Widmark, cinema-scop v tehnikolorju. VITTORIA 16.45: «Eksplozija zemlje«, cinemascop, v tehnikolorju. CENTRALE. 17.00: »Zavrže- na«, H. Remy. MODERNO. 17.00: »Ljubka sovražnica«, S. Pampanini. Italijanska reprezentanca je zmago zaslužila zaradi večje kvantitete igre, ki pa je bila na splošno zelo povprečna in ni mogla zadovoljiti gledalcev. Precej jo je oviral tudi močan veter, ki je pogosto onemogočil igralcem obvladanje žoge. Avstrijsko moštvo je ’-gralo daleč izpod svojih sposobnosti. poleg tega pa je ves drugi polčas igralo samo z desetimi možmi, ker je bil v zadnji minuti prvega polčasa hudo poškodovan Hanappi, katerega so morali odnesti z igrišča in ga prepeljati v bolnišnico zaradi poškodbe v kolenu. Avstrijski nogometaši so prikazali tipični dunajski nogomet toda v eni najslabših izdaj. Njihove kombinacije so bile le rtdko uspešne predvsem zato. ker so temeljile na kratkih pasovih s pogostim nepotrebnim manevriranjem nazaj namesto naprej. Spričo ostre začetne ofenzive Italijanov in zaradi nasprotnega vetra pa so se povrhu potegnili še v obrambo, tako da skoraj ves prvi polčas njihov napad takorekoč ni obs‘ajal, nekaj ugodnih priložnosti, ustvarjenih iz protinapadov, pa ni znal izkoristiti. Nasprotno pa so bili Avstrijci dokaj sigurni v obrambi, kjer so imeli najboljše moči v vratarju Engel-mejerju branilcu Stotzu ter srednjem krilcu Kollmannu. Proti rasprotniku potisnjenemu v obrambu tako zaradi kvalitetne inferiornosti kot zaradi danih okoliščin- (nasprotni veter, Hannappijeva odsotnost v drugem polčasu) bi italijanska reprezentanca morala s količkaj boljšo igro doseči večjo zmago. Toda če so Avstrijci igrali slabo, potem Italijani niso bili mnogo boljši in s tokratno zmago kriza italijanske reprezentance še daleč ni rešena. Italijanski nogometaši so sicer ustvarili določeno terensko premoč posebno v prvem polčasu, niso pa znali te premoči izkoristiti. Krivdo za to si delita napad in krilska vrsta. Njuna igra je vse preveč temeljila na špekulacijah in vse premalo na sistematičnosti. Krilska vrsta, ki bi morala igro graditi, jo je v resnici zavirala s kratkimi kombinacijami, napad pa je v kazenskem prostoru vse preveč ok'eval tako, da je avstrijska obramba imeia skoraj vedno dovolj časa, da se je rešila bodisi v polje bodisi v kot. Eden najslabših v napadu je bil zopet Montuori s svojo pretirano sebično in žonglersko igro. Slab je bil tudi Boniperti na sicer zanj neobičajnem mestu srednjega napadalca. Pandolfini, ki je v začetku obetal dobro, pa je bil poškodovan in je večji del tekme 'gral s polovično kapaciteto na levem krilu. Tako sta prepstala napadu praktično le novinec Longoni in prt-likavi Muccinelli na skrajnih krilih in le njuni odlični igri ter izrazitem smislu za gol se ima Italija zahvaliti, da je dvakrat porinila usnje v En- gemerjevo mrežo in večkrat kljub vsej okorelosti resno o-grozila avstrijska vrata. Tudi na račun obrambe ni mogoče povedati kaj posebno laskavega. Ghezzi je branil solidno, je pa na vsak način kriv za prejeti gol. Od branilcev je bil Magnini boljši Cervato pa se je več trudil. Kratka kronika: Začetna faza pripada Italijanom, ki igrajo z vetrom. Z močnimi napadi potisnejo Avstrijce v njihov kazenski prostor in v prvih 13’ izsilijo 4 kote. V 12’ je Engelmeier v krasni paradi odbil oster kazenski strel v kot. V 13’ zopet kot za Italijo, nato v 14’ dva zaporedna protinapada Avstrijcev. Poslej preidejo Italijani spet v protinapad in končno dosežejo v 37’ prvi gol. Boniperti poda Montuoriju ta pa takoj Muc-cinelliju, ki preigra dva nasprotnika in poda Longoniju kateri v polvisokem strelu zadene v mrežo. V 40’ se ena priložnost za Italijo, tik pred koncem pa izgubi Avstrija zaradi trdega napada Chiappelle svojega najboljšega moža Hanappija. Tudi drugi polčas se začne z napadom Italije, ki že v 4’ privede do drugega gola. Muccinelli preigra dva nasprotnika in poda Montuoriju. Ta se najprej osvobodi svojih varuhov nato pa s same golavt črte poda! Longoniju, ki v voleju stralja v vrata. Vratar žogo odbije s pestjo proti prečki od katere se odbije v polje in Longoni jo brez oklevanja ponovno porine v mrežo. Protesi avstrijskih igralcev so zaman. Gnid' pokaže na piko sredi igrišča. Poslej so prešli v napad Avstrijci. V 10’ je prodrl z žogo po levi strani Kohlhauser, preigral Cervata fn centriral. Ghezzi, ki se je vrgel prepozno, je žcgo samo odbil naravnost na noge Koernerju kateri jo je brez težav plasiral v mrežu. Italijani so po tem golu znatno popustili in igra ni nudila ničesar več razen naporov Avstrijcev, da dosežejo izenačenie. Toda tudi njihova ofenziva se je kmalu omirila in konec je zopet pripadal Italijanom. ja - Češkoslovaška, Avstrija -Švica, Češkoslovaška - Jugoslavija. Padova-Rijekc 3:3 REKA, 10. — Včeraj je gostoval na Reki član prve »talij ancke nogometne lige Padova. Srečanje med njiim in domačo Rijek.o se je končalo neodločeno 3:3 (2:1). PLAVANJE Stavni stolpec Italija-Avstrija 1 S. Margherita-Ivrea 2 Casalec.-Sarom Rav. 2 Ponziana-CRDA Monf. X Empoli-Jesi 1 Federconsorzi-Gallura 1 Monteponi-Terracinese 1 Perugia-Montevecc. 1 Torres-Frosinone 1 Sangiorgese-Barletta 1 Aerfer-Marsala 2 Matera-Enna X Trapani-Ercolanese X Zmagovalci s 13 točkami prejmejo po 3.233.000 lir, zmagovalci z 12 točkami pa po 108.400 lir. V Trstu sta dva anonimna igralca dosegla 13 točk, 31 pa 12 točk. Nov evropski rekord holandske zenske štafete HAAG, 10. — Holandske plavalke so v nedeljo v Zwol-lu dosegle nov evropski rekord v štafeti 4x100 m meša-! no s časom 4'53’T. Prejšnji rekord je pripadal prav tako neki holand‘(fci štafeti in je bil dosežen 19. nov. letos. C asi posameznih pla valk, ki so dosegle novi rekord, so naslecnji: 100 m hrbtno; Koke de Korte 1’14”9; lOOm prsno: Ada den Haan 1’20”; 100 m metuljček: 1’14”3; 100 m pro-sito; 1’03”9. ITALIJANSKO PRVENSTVU M KUSARKl OBE TRŽAŠKI VRSTI VODITA V A SERIJI KOLESARSTVO PARIZ, 10. — Dvoboj v zasledovalni vožnji med svetovnim prvakom Messino in Francozom Bouvetom je bil prekinjen v šestem krogu zaradi padca Messine. Dotlej je bil Bouvet v vodeitvu. V dirki dvojic sta zmagala Švicarja Koblet in Von Buren. Dvojica Coppi-Darrigade je bila šele četrta. V devetem kolu italijanskega košarkarskega prvenstva je prišlo do spremembe v vodstvu, kjer je doslej vodeče moštvo Simmenthala moralo po porazu odstopiti mesto moštvu Virtusa. Obe ekipi imata sicer skupno z ekipo Ignis Varese isto število točk, toda loči jih razlika v koših, ki pa je tudi malenkostna. Rezultati zadnje nedelje v glavnem košarkarskem prvenstvu so bili naslednji: Reyer - Vela Viareggio 77:51, Roma - Favia Necchi 65:49, Stella Azzurra - Motomorini 70:60. Virtus Mmganti - Sim-menthal 71:64. Ignis Benelli 78:64, Preti - Oransoda 63:58. LESTVICA Virtus Ming. 9 7 2 637 518 14 Simmenthal 9 7 2 626 519 14 Ignis 9 7 2 647 570 14 Moto Moiini 9 6 3 638 547 12 Roma 9 6 3 543 517 12 Benelli 9 6 3 539 565 12 Stella Azzurra 9 5 4 601 630 10 Preti Gira 9 4 5 575 565 8 Oransoda 9 3 6 552 573 6 Pavia Necchi 9 2 7 449 557 4 Reyer 9 1 8 587 669 2 Vela Viaregg. 9 0 9 456 625 0 V A seriji sta tako v moški kot v ženski skupini tržaški moštvi krepko v vodstvu in po šestem kolu nista izgubili še nobenega srečanja. V moški skupini so bili v 6. kolu doseženi naslednji rezultati: Ginn. Triestina - Riv. Tori- no 76:58. Burrogiglio - Bala 60:47, Tosi Legnano - Junghan* 35:30. Gallarate - Ravenna 70:67. Lestvica Je naslednja: G. Triestina 6 6 0 401 320 12 Burrogiglio 6 4 2 362 315 Riv Torino 6 4 2 432 365 Junghans 6 4 2 307 297 Gallarate 6 2 4 340 378 4 Tosi Legnano 6 2 4 255 289 Itala 6 1 5 265 313 2 Ravenna 6 1 5 325 374 V ženski skupini pa so bdi rezultati 6. kola naslednji: Udinese - Standa Milano 57:37, G. Triestina - 0msa 60:51, Autonomi - Maurohco 67:38. Fiat Torino - C.M. Merc. 63:56. Lestvica je naslednja: G. Triestina 6 6 0 424 262 12 Auton. Torino 6 5 1 302 233 1 Omsa Faenza 6 4 2 313 268 Udinese 6 4 2 313 297 Fiat Torino 6 3 3 287 283 6 Standa Milano 6 1 5 240 300 •_ Maurolico 6 1 5 202 352 C.M. Mercant. 6 0 6 265 351 Šahovske novice Na Rosenwaldovem turnir-, ju v New Yorku je prvo mesto osvojil Reshevsky z točkami iz 11 partij. Drugi j® Bisguier 7 itd. 099 OLIMPIJSKI ZM V Bevervvijku na Nizozemskem bo od 10. to 20- januarja 19. tradicionalni mednarodni turnir, kn se ga bodo udeležili Jugoslovan Matano-vič, Belgijec 0'Kelly, Sved Stahlberg, Spanec Toram ’dA- Lestvica za mednarodni pokal Po tekmi Italija-Avstrija je lestvica za mednarodni pokal naslednja: Madžarska 8 5 2 1 25 15 12 Češkoslovaška 5 4 0 1 16 9 8 Avstrija 7 2 2 3 12 17 6 Jugoslavija 7 1 3 3 10 10 5 Italija 4 1 1 2 3 8 3 Švica 5 0 2 3 8 15 2 Na programu so še naslednje tekme: Italija - Madžarska, Madžarska - Švica, Italija - Švica, Italija - Češkoslovaška. Češkoslovaška - Italija, Jugoslavija - Italija, Avstrija - Italija, Švica - Jugoslavija. Češkoslovaška - Švica, Avstri- ATLETIKA Moški — 100 m: Morrotv (ZDA); 200 m: Morrow (ZDA); 400 m: Jenkins (ZDA), 800 m: Courtney (ZDA); 1500 m: De-laney (liska); 5000 m: Kuc (SZ); 10.000 m: Kuc (SZ); 110 m ovire: Calhoun (ZDA); 400 m ovire: Davis (ZDA); 3000 m ovire: Brasher (V.B.); maraton: Mimoun (Francija); 4x100 m: ZDA; višina: Dumas (ZDA); palica: Richards (ZDA); daljina: Be!l (ZDA); troskok: Da Silva (Braz.); kopje; Danielsen (Norv.); kladivo: Connolly (ZDA); krogla: 0’Brien (ZDA); disk: Oerter (ZDA); hoja na 20 km: Spi-rin (SZ); hoja na 50 km: Read (N. Zelandija); deseteroboj: Campbell (ZD). Zenske — 100 m: Kuthbert (Avstral.); 200 m: Kuthbert (Avstral.); 80 m ovire: Strick-land (Avstral.); 4x100 m: (Avstralija); disk: Fikotova (Češko, slovašKa); kopje: Jaunsene (SZ); krogla: Tiškevič (SZ); daljina: Krzesinska (Poljska); višina: McDaniel (ZDA). KOLESARSTVO Zasledovalna vožnja za moštva: Italija 1000 m na čas: Faggin (It.); tandem: Avstralija; hitrostna vožnja; Rousseau (Fr.); cestna dirka: Bal-dini (It.), ekipno: Francija. PLAVANJE Moški — 100 m prosto: Hen-ricks (Avstral.); 100 m hrbtno; Thiele (Avstral.); 200 m — deska: McCormick stolp: McCormick Zenske (ZDA); (ZDA). MODERNI PETEROBOJ Posamezniki: Hal' (Sved.); ekipno: SZ. VESLANJE Skiff: SZ: double-scull: SZ; dvojka brez krmarja: ZDA; dvojka s krmarjem: ZDA; četverec brez krmarja: Kanada; četverec s krmarjem: Italija; osmerec: ZDA. KAJAK 10.000 m K-l: Švedska: K-2: Madžarska; C-l: Romunija; C-2: SZ; 1000 m — K-l: Švedska; K-2: Nemčija; C-l: Romunija; C-2: Romunija. Zenske — 500 m K-l: SZ. DVIGANJE UTEŽI Bantam: Vinci (ZDA); peresna: Berger (ZDA); lahka: Ribak (SZ); srednja: Bogda-novski (SZ); srednjetežka: Kono (ZDA); poltezka: Vo-robjev (SZ); težka: Anderson (ZDA). SABLJANJE Moški - floret: ekipno: Italija); posamezno: D’Griola (Francija); meč — ekipno: Italija; posamezno: Pavesi (Italija); sablja — ekipno: (Madžarska); posamezno: Karpati (Madžarska). Zenske, floret — posamezno; Sheen (VB.). STRELSTVO Pištola: Linnosvuo (Finska); glinasti golobi: Rossini (It.); bežeči Jeleni: Romaoenko Grško-nmski slog — mušja: Solovjev (SZ); bantam — Vi-rupajev (SZ); peresna — Ma-kinen (Fin.); lahka — Lehto-nen (Fin.); tvelter: Bayrak (Tur.);srertnja: Kartoza (SZ); poltežka: Nikolajev (SZ); težka: Parfenov (SZ). BOKS Mušja: Spinks (V.B.); bantam: Behrendt (Nemčija); peresna: Safronov (SZ); lahki' Mc Taggurt (V.B.); poltvelter: Engubanan (SZ); vvelter: Linča (Romunija); polsrednja: Papp (Madžarska); srednja: Catkov (SZ); poltežka: Boyd (ZDA); težka: Rndemacher (ZDA). JADRANJE 5.5: Švedska; dragon: Švedska; zvezda: ZDA; sharpie: N. Zelandija; finn: Danska. NOGOMET: SZ. KOŠARKA: ZDA. HOKEJ: Indija. VATERPOLO: Madžarska. Velemojster Vasja Pirc !e povabljen na Dunaj, kjer bo od 26. dec- do 4- januarja novoletni mednarodni turnir. U" deležilj se ga boč« še Keller (Švica), Dietman (Vzh-Nemčija) in avstrijski Mojstri. Na tradicionalnem turniirju v angleškem mestu Hastings" bodo sodelovali Gligorič, Szabo, Belgijec 0’Kelly, Larsen (Danska), Spanec Toran, ts-landec Olafsson in angleš^ mojstri. oaaovorni ureanm STANISLAV RENKO Vlska Tiskarski zavod ZTT - f*** KINO SKEDENJ predvaja danes 11. t. ib-ob 18. uri pustolovski film: «Zver črne lagune» metuljček: Vorzyk (ZDA); 200 m prsno: Furukava (Jap.); 400 m prosto: Rose (Avstral.); 1500 m prosto: Rose (Avstral.); 4x200 m: prosto: (Avstralija). Zenske — 100 m prosto: Fra-j Quellette (Kanada), ser (Avstral.); 100 m hrbtno: ROKOBORBA Greenham (V.B.); 200 m prs- Prosti slog — musja: Cal (SZ); silhuete: Petrescu (Ro-j munija); težka precizna puška j Borisov (SZ); malokalibrska j precizna puška — trije polo-1 žaj: Bogdanov (SZ); leže no: Happe (Nem.); 100 m metuljček: Mann (ZDA); 400 m prosto: Crapp (Avstralija); 4x100 m prosto: Avstralija. SKOKI V VODO Moški — deska: Klotworthy (ZDA); stolp: Capilla (Mehika). kalamanidzc (SZ); bantam: Daginštanli (Turčija; peresna: Sasahara (Japonska); lahka: Habibi (Iran); welterska: Ike-da (Japonska); srednja: Nikolov (Bolgarija); poltežka: Takhti (Iran); težka: Kaplan (Turčija). a 'frutnaVncinnh predvaja danes 11. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film: Zločin na obrez ju» 0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000050000000000000000000000000000°' DOBRIČA ČOSIČ omet k Treba se je tolči, pa čeprav bi bilo zelo tvegano. Tveganje... pravo tveganje je to, kar hoče Pavle; to je kockanje z odredom. Ostati na Jastrebcu in se bojevati v najugodnejših razmerah je najmanjše tveganje in kocka. Naj ga zamenjajo Komandant, ki ni pripravljen, da bo tudi samo vojak, ta m vreden, da bi bil komandant. Boril se bo ne glede na vse. Treba je Pavleta prepričati, čemu dela tako? Uču je zadrhtela roka. V odkrušenem ogledalčku se je zagledal v slabo obrit, bled in od razočaranja podaljšani obraz. Ta hip je v kolibo stopil Vuk: ♦Pravi čas si se obril! Po pobočjih so opazili nemške in bolgarske kolone. Kaže, da gre neka večja skupina Nemcev naravnost proti nam.» ♦Naj gredo! Danes se bomo tolkli, veš! Doseči moramo čimprej vsaj eno zmago.« ♦Vem. Pa kaj potem? Sem mar jaz rekel, naj bežimo.« ♦Dobro. Ukaži strogo pripravljenost in pošlji še eno desetino v zaščito. Takoj bom prišel.« Vuk je odšel, Uča pa je prebudil Pavleta in Gvozdena. Pavle je v omotici boječe izrekel misel, da bi bilo najbolje, . če bi se takoj umaknili, toda Uca se mu je odločno uprl in Pavle se je uklonil njegovi odločnosti in avtoriteti, kljub temu, da je dvomil v srečen izid tega boja. Čeprav se mu je zdelo, da ima za dvom tehtne razloge, se ga je le ustrašil: morda sam preživlja krizo, pa je izgubil trdnost in odločnost? Učova samozavest ga je vznemirjala in mu hkrati dajala poguma. Uča se je, kakor da bi razumel Pavletova čustva in misli, neodločno ustavil na vratih kolibe in ga pogledal. Pavletu je udarila rdečica na lica. V rjavih, pisanih očeh so se zalesketale rumenkaste iskrice. Uča je spreletela senca dvoma. Za umik se mu je zdelo zdaj že prepozno. Boreč se proti Pavletovemu in svojemu dvomu, je še bolj trmoglavil, da se bo trdo prijel z Nemci prav na tem položaju, v strastni želji, da bi jih premagal tako zaradi odreda kakor zaradi Pavleta. Ko so bili prišli iz kolibe, je Uča naročil Gvozdenu, naj razvrsti čete, sam pa si Je odšel ogledat položaj. Z Gvozde-nom je stopil tudi Pavle. Partizani so prihajali iz kolib, se stiskali v gručo okrog tistih, ki jim je bilo uspelo, da so 3l vsaj okadili in ogreli košček kozjega mesa, ki jim je bil odmerjen za danes 'n jutri. Štiri težke ranjence so prinesli ven na nosilih; stokali so in mrmrali ter preplašeno pogledovali tovariše. Lažs ranjeni so stali nekoliko ob strani in spraševali za sovražnika. Uča se je naglo vrnil ln povedal Pavletu o položaju, ki ga je treba zasesti. Pavle se je strinjal. Pozvala sta komandirje in jim določila naloge, smer in zbirno mesto v primeru umika. Ranjence sta poslala z eno desetino na vrh pobočja v gozd. Niso še dosegli položaja na obronku gozda, ko so pod njimi z dolgimi rafali zaprasketali mitraljezi. «Tu sf>!» je dejal Uča kakor sam zase in pogledal Pavleta. V tem hipu se mu je zazdelo, da je položaj za boj zelo nepripraven. Partizani so naglo stopili v zaklone za bukvami ter se vkopavali v sneg. »Ne streljaj brez povelja!« je ukazal Uča, medtem ko se je vkopaval v sneg za debelo prevrnjeno bukvijo. Po močnem ognju, ki so z njim Nemci tolkli zaščito, Je bilo Uču jasno, da vedo za njihovo taborišče in se skušajo prebiti skozi gozd na pobočje. ♦Koliko je ura?« se je obrnil k Pavletu. ♦Devet!« mu je ta odgovoril, ne da bi ga pogledal. Uča je vstal in stopil navzdol ob strelski vrsti. Spotoma je dajal poguma partizanom, ki so ga, tako se mu je zdelo, gledali z očitkom in nezaupanjem v srcu. «Ne streljaj, dokler ga ne vidiš od glave do nog in dokler se ne zravna! Spusti ga na sto metrov! Danes jim bomo poravnali ves račun!... Vsak naboj mora zadeti! Razumete-Po boju naj mi desetarji prineso poročila, koliko nabojev je potrošenih in koliko Nemcev ubitih.. Ti, Stanko, udari s posameznimi streli samo po oficirjih... Zakaj si zabil glavo v sneg? Kvišku glavo!« je hodil Uča od borca do borca in mimogrede vsakemu dejal kakšno besedo. Okrog njega so frčale krogle; hodil je namenoma brez kritja, zravnan-Ko je obšel strelsko vrsto, se je vrnil na svoje mesto. Kmalu nato se je pojavila zaščita, ki se je naglo umikala. Uču se je v rokah tresla brzostrelka. Strah se mu je še močneje oglasil. «Počasi! čemu bežite?« je zakričal tistim iz zaščitnice> ki so se jim v teku zadihano bližali. «Mnogo jih je... Več kakor tri sto!« je odgovoril nekdo od njih. n ♦ Ce ti jih je uspelo prešteti z zadnjico, a-a?! Kam hočeš dalje? Lezi tu in čakaj!« Je zmerjal Uča, a čeljusti so mu šklepetale. »Kaj neki mu je danes?« je z grozo pomislil sam pri sebi in pogledal Pavleta. Pavle je sedel ob bukvi in mirno opazoval gozd. ♦čemu se vendar ne prikažejo...« je ušlo Uču, tako da Sa je Pavle slišal. ♦Takoj se bodo! Ne skrbi...« je ravnodušno odgovoril Pa vi® in strmel v gozd. .Hladnokrvnega se dela, je užaljeno pomislil Uča; drget ga ni popustil. Spomnil se je sinočnjih sanj... .Zatrdno bom danes padel... Tudi živali slutijo vnaprej smrt, čemu je ne bj slutil človek... Da, danes bom prav zaser padel,’ je pomism bolj z ogorčenjem kakor z žalostjo. V gozdu se je pojavila gosta strelska vrsta Nemcev, ki s° pred seboj sipali ogenj, (Nadaljevanje »ledi).