Natisov 15.000. te ali roj rc ico U za-340 te •)v udi za-20, so ino se Si7 me belo rima bele nko. sino- iSčf- ZbQ, ink© u za enar «78 bc" izhaja vsaki jldsliran z dnevom jelednje nedelje. ina velja za Av-za celo leto ime, za pol m četrt Jnzmerno; za Ogr-J4 K 50 vin. za celo j; za Nemčijo stane leto 5 kron, za o pa 6 kron; ic'rago inozemstvo se li naročnino z ožina visokost pošt-Naročnino je pla-inaprej. Posamezne iprodajajopočv. lišlvo in uprav-se nahajata v gledališko poslopje štev. 3. 42. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za '/j strani K 32, za '/i strani K 16, za .»/» strani K 8, za >/n strani K 4, za .'/»i strani K 2, za '/•» strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se ,' cena primerno zniža. V Ptuju t nedeljo dne 16. oktobra 1910 XI. letnik. ■JD] I ne je >e, ri-ie TO O-:ih In :e) le Lažniki, krinko doli! l$j vi navdušeni slovenski voditelji vseh Bst, — ali se še spominjate septemberskih dnij k 1908 ??? Edini ste si bili takrat v ne mo brezvestnem, marveč tudi neumnemu huj- iDja proti nemštvu in Nemcem in nemški šoli nemškim trgovcem in nemškim hranilnicam ijercijancem", sploh proti vsemu, kar ni :dečo-plavo-belo zastavo delalo škandale po Btah... Ej vi slavni, širokoustni „narodnjaki", I [kako se vam danes godi? Komaj dve leti je nolo od tistih žalostnih in smešnih časov in I i se je vse spremenilo! Mi se takrat nismo jezili in se tudi danes i jezimo. Ali — napravimo obračun: Kakšne so bile vaše narodnjaške .aktive"? 1.) Slovenski voditelj začasa „dogodkov" v I iju je bil hofrat P loj. On je celo v držav- I ii zboru trdil, da se je v Ptuju slovenske I lete napadalo, da se je romarjem križ iz- ■alo in pod noge poteptalo itd. itd. v'oditelj ljubljanskih „dogodkov" je bil ii Župan Ivan Hribar. On oziroma njegovo ipisje je vpilo, da je vlada slovenskim tolo-im in pobijalcem v Ljubljani krivico delala, niso imeli vojaki prav, ko so na bombardi-je s kamenji končno s puško odgovorili, da Nemci ustrelili dva slovenska fanta, da so enaki „narodnjaki" najboljši avstrijski pa-itd. itd. 3.) »Odgovor" slovenskih .narodnjakov" je gospodarski bojkot nemških trgovcev, obrtni-, šparkas in denarnih zavodov... To so slovenske „aktive" v tem obračunu. e so pa slovenske „ pasi ve"? Ad 1.) Pri Nemcih v Ptuju je sodnija dola, da ni nobeden zločina izvršil. Razni slo-iki voditelji pa so bili zaradi zločina obso-. Hofrata Ploja se je imenovalo zaradi ujeli trditev javno „lažnika" in do danes ni na očitanje odgovoril. Ploj nima danes nobenega ja. Dr. Jurtela, vodja starih „prvakov", za tič več ne briga. Klerikalni Slovenci dol-Ploja, da se je vladi zaradi tega prodal, [Je ta ustavila proti njemu kazensko po-lanje zaradi zločina oskrumbe. Liberalni Slo-ici mu očitajo hinavstvo, ker je na grdi na-pri zadevi Hribarja sodeloval. Lažnjivi Ploj torej danes od vseh strani zapuščen in iz pga je razvidna vrednost njegovih nekdanjih iditev. Odločno trdimo, da je tudi takrat s »to zadevo glede romarjev in križev neresnico lil... Ad 2.) Ljubljanskega agenta Hribarja cesar »hotel več za župana potrditi. Med tem ča-m so slovenski klerikalci sami javno v svojem wpisju povedali, da deluje med slovenskimi Bodnjaki tajna srbska agentura, ki širi vele-dajstvo. To smo tudi mi že stokrat dokazali. \tj bo se pa tudi slovenski „narodnjaki" sami seboj sprli. In list „Slovenski narod" trdi ij, da je „mladi" dr. Oražen ljubljanske sep-iberske dogodke le zaradi tega napravil, da potem svojo pivovarno Nemcem prodal, to še enkrat tako drago, kakor je bila vredna. la mladeniča sta bila torej v Ljubljani ustre-la samo zaradi dobičkaželjnosti slovenskih slovenskih „ narodnjakov" narodnjakov. .. Dokazano je pa tudi v stoterih slučajih veleizdajstvo slovenskih „narodnjakov". Ad. 3.) Od nemških šparkas ni nobena poginila. Nemški trgovci zaradi .narodnjaškega" bojkota niso zaprli štacun.s: Slovenskih trgovcev pa je le v Ptuju več „na kant" prišlo in slovenske „posojilnice" so danes nevarnejše kot prvi led... To so .pasi ve' od leta 1908 sem.. . In zdaj napravimo 8bilanco"! Edino „na-rodna" hujskanja je vsega kriva! Kriva je, da so bili .narodnjaki" v Ptuju mesece dolgo v ječi, — kriva je, da se je v Ljubljani na tucate .narodnjakov" zaprlo, — da sta bila dva neumna mladeniča vsled napadanja na vojake ustreljena! Krivi so, da je šlo vse gospodarstvo na spodnjem Štajerskem in Koroškem nazaj.. . Kje so nemški vinotržci ? 'Kje so podpore ? Kje je napredek? Tako j e končala slovenska politika zadnjih dvjh let z velikanskim deficitom. Žalostno pri t*gu je le to, da mora nedolžno slovensko ljudstvo ta od narodnih huj-skačev narejeni deficit plačati.. . Ej, vi narodnjaki, kje ste ? Govorite!!! Ali menimo, da vas je sram, — raz obraza smo vam iztrgali hinavske krinke! To je naš obračan! Žalostne novice. Že v zadnji številki smo nakratko omenili prve posledice brezvestne obstrukcije v štajerskem deželnem zboru, ki so se pojavile v ptujskem okraju. Naj danes to zadevo še natančneje popišemo. Okrajni odbor ptujski imel je namreč dne 4. oktobra sejo, na katere dnevnem redu je bilo prav mnogo važnih in zanimivih točk. Med drugim razpravljalo se je tudi o sledečih zadevah : Posestnik Ožbalt Trentnra iz Lešja je prosil za podporo, da bi razširil in izpopolnil svoje čebelarstvo. Okrajni odbor gotovo rad vsakemu kmetu v gospodarskem ozira pomaga. A1 i vsled slovenske obstrukcije nima odbor denarja in je moral prošnjo odkloniti. Glede regulacije Pesnice je deželni stavbeni urad z dne 24. avgusta t. 1. vložil prošnjo, da naj okrajni zastop za stavbene troške 1. sekcije, stavbeni del II plača svoj donesek ; istotako je prosil za 5%>ni donesek za po povodnji leta 1908 poškodovane varstvene zgradbe (sekcija 1—8, stavbeni del IH) v zneska 6.000 kron. Zaradi slovenske obstrukcije v štajerskem deželnem zboru okrajni odbor tej prošnji ni mogel ugoditi. S tem je regulacija Pesnice ustavljena in celo že preje izgotovljena dela tega potoka so v nevarnosti. C. k. okrajno glavarstvo ptujsko je prosilo okrajni odkor z dne 3. septembra 1910 za podelitev štipendij učiteljskim kandidatom. Z a-radi slovenske obstrukcije v štajerskem deželnem zboru okrajni odbortej prošnjini mogel ugodi- t i. Revni in lačni učiteljski kandidati, ki so večidel slovenske narodnosti in ne bodejo podpore dobili, naj se pri slovenskih poslancih zahvalijo. . . Občina Klapovce (Klappendorf) je prosili, da naj se na ljutomerski okrajni cesti 2. razreda v ondotno dolino tamošnji grič prenese. Cesta je za prebivalstvo velevažna. Gotovo bi se tudi prošnji ugodilo, ako bi bile navadne razmere. Ali zaradi slovenske obstrukcije v št aj erskem d eže In em zboru je moral okrajni odbor prošnjo odkloniti. Ta sklep se je tudi dotičnim občinam pismeno naznanil. Obravnavalo se je nadalje prošnjo za preložitev rogaške okrajne ceste 1. razreda pri griča pod Ptujsko goro. Tudi to delo bi bilo velepomembno za tamošnje prebivalstvo. Ali zaradi slovenskeobstrukcije t štajerskem deželnem zboru seje tudi to prošnjo moralo odkloniti. Knpčič, Gojkovič, Klemenčič, Topolovec o com-pagnia bella, to so posledice narodnjaške slovenske politike! Seveda z vami vred pa trpi tndi prebivalstvo, ki je nedolžno... Nadalje se je pečal okrajni odbor s službo cestarjev (Strasseneinriiumer). Ptujski okraj ima 53 cestarjev. Doslej so 3 dni na teden delali, kar je bilo tudi potrebno. Zaradi slovenske obstrukcije v štajerskem deželnem zbora pa delajo od 1. oktobra naprej le en dan na teden. 53 družin je zgubilo vsled slovenskih poslancev dve tretini zaslužka. Okraj ni kriv, kajti brez denarja se ne more plačevati. Cestarji, zahvalite se pri Ozmecu in Mešku!!! V ptujskem okraju je 8 okrajnih hebamk, ki so dobivale od okrajnega zastopa podpore. Zaradi slovenske obstrukcije v štajerskem zboru seje te podpore s 1. oktobrom na polovico znižalo. Istotako so se znižale plače osobja okr»jne pisarne. Vse to je posledica obstrukcije. Kajti zaradi slovenske obstrukcije v štajerskem deželnem zboru izgubil je ptujski okraj 30.000 kron deželne podpore. Ako se k temu še računa, da se je vsled po suši nastalega davčnega odpisa zmanjšala svota okrajnih doklad za 32.000 kron, potem se vidi daje okraj izgubil 62.000 kron dohodkov. Iz tega je razvidno, da mora vsa važnejša gospodarska dela ustaviti. Vse nove cestne zgradbe, vsa popravila, vsa regulacija, vse podpore, vso delo za pospeševanje živinoreje, vse je ustavljeno. Slovensko prebivalstvo ptujskega okraja, zahvali se zato pri slovenskih deželnih poslancih. .. Kmalu bodemo prisiljeni, da poročamo še žaloatnejše novice. Vbogo nesrečno ljudstvo! Politični pregled. Nova republika Portugal. Ze v zadnji številki smo poročali, da je izbruhnila v Portugalu revolucija. Uporni ki so vsej državi z magali in p r o glasi 1 i republiko. Tako ima torej Evropa enega Pri hladnejšemu Vremenu 8e PriPoroc» Straschill'Ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno trnplo in prepreči prehlajenje. kralja manj. Boji so bili hudi ali z ozirom na drnge punte se je ta revolucija mirno in brez posebnega krvoprelivanja izvršila. Kralj je z vso svojo družino na neki taji barki pobegnil. Ustanovila se je neka provizorična vlada, ki hoče red napraviti. Posebno razburjenje vlada glede jezuitov in menihov, ki so raz kloštrov bombe na ljudstvo metali. Vsi redovniki so iz Portugalske izgnani in premoženje samostanov je zaplenila država. Kralj je baje 30 milijonov dolga zapustil. Zmagujoča ta revolucija ima veliki pomen tndi za sosedno Špansko, kjer so razmere precej podobne portugalskim. S svojim grozovitim izkoriščevanjem so klerikalci diskre-ditirali kraljevstvo: In zdaj pada sad za sadom . . . Velika tožba. Rusinskim dijakom, ki so na univerzi z revolverjem v roki branili svojo »pravico", izročila se je zdaj obtožnica, ki obsega 55 tiskanih strani. Toženih je 101 oseb. Prič je povabljenih 72. Sodišču je predloženo 15 revolverjev,Jci jih je policija razgrajačem vzela. Razprava se bode vršila sredi novembra. Tržaški župan Valerio je odstopil. Nekateri trdijo, da je to storil zaradi svojega iredentov-skega mišljenja, ki gaje celo tako daleč spravilo, da je na cesti demonstriral. Drugi zopet pravijo, da je zapleten v bankerot „ banke popolare". Proti škofu. Člani katoliške občine Arvo na Ogrskem so zagrozili, da bodejo k protestantizmu prestopili, ako škof njih župnika ne pusti pri miru. Dotičnega župnika so namreč za državnega poslanca izvolili, škof pa mu je zapovedal, da mora odstopiti. Oj ti politika, koliko duhovnikov izneveriš božji službi! Umrl je dr. Anton P e r g e 11, eden naj-odličnejših državnih poslancev avstrijskih. Bil je ustanovitelj in vodja nemške napredne stranke. Češki ..patrioti". Vlada razpustila je češko društvo anarhistične mladine v Pragi zaradi hujskanja proti vojaštvu in proti državi. Več oseb je bilo zaprtih. S temi ljudmi se bratijo slovenski »narodnjaki". Ljubljanski Hribar, imenovan »Žane iz Lublane" hoče baje novo stranko ustanoviti. To bo „bec"! Mož še vedno ne razume, da je položen a.d acta. fPojdi spat, spat, na Rusko b kozakom ... Vbogi cesar! Poroča se, da bode novope-čeni črnogorski kralj Nikita v kratkem obiskal našega cesarja. Take obiske naj bi se utrujenemu našemu cesarju raje prihranilo! Saj vendar vemo, kdo in kaj je ta Nikita! Prvaška brezstidnost. (Izvirni dopia.) Nedavno smo poročali o grozni blamaži šoštanjskih prvakov. Znano je pač javnosti, na kaki način so ti čudni poštenjaki postopali z ljudskim denarjem, katerega so si revni kmetje prislužili in ga naložili v šoštanjski posojilnici. Nad dvestotisoč kron naloženega denarja je zginilo in posojilnica nima sredstev, povrniti vložnikom denarja. Poročali smo o slavnem umotvoru še slavnejšega dohtarja Kukoveca, ki je kar na mah hotel spraviti posojilnico in ž njo tudi šoštanjske prvake iz vsake zadrege. Denar, katerega so prvaki pokradli, mora povrniti nemški Woschnagg, tako se je glasila parola in velikansko veselje se je razneslo po prvaškem brlogu. Poročali smo, da se je pred 28 leti, ko so še v posojilnici (takrat Vorschussverein imenovani) složno skupaj delovali Nemci in Slovenci, vsled sklepa občnega zbora razdelil med člane rezervni sklad, kar ee sicer ni po vsem s takratnimi statuti strinjalo, kar pa tudi ni bilo protizakonito, ker je razdelitev ravno sklenil občni zbor članov. In gospod Franz Wochnagg sen., kateri je kot ud načelništva le izvršil sklep občnega zbora, ni od tega sklada ničesar druzega dobil, kakor postavno mu pristoječi delež, kakor vsaki drugi član, namreč primerni delež. Slavni jurist Dr. Kukovec pa je iztuhtal, da mora sedaj gospod Franz Woschnagg povrniti celi rezervni sklad — in ne morebiti samo delež katerega je on dobil — ter tudi 28 letne obresti. Ta premeteni jurist namreč ne ve, da se vsaka odškodninska terjatev in pa obresti zalotijo v treh letih, kar sicer ve že vsaka dekla na Pohorju. Vložil je toraj v imenu posojilnice zoper gospoda Woschnagg tožbo. A s to neumnostjo še ni imel zadosti. Vložil je namreč tudi za Jakoba Volk, Martina GorŠek in čevljarja Tavzes odškodninsko tožbo, glasečo se na 60.000 K. Ti trije brihtni gospodje, kateri pred 28 leti sploh še v Šoštanju bili niso, kateri sploh nikoli niti 1.000 K. lastne gotovine posedovali niso, kateri so šele v zadnjih letih vstopili kot člani posojilnice, se čutijo oškodovani za 60,000 K. Človek ne ve, ali naj bi se bolj neumnosti takih ljudi smejal, ali naj bi se jezil črez njihovo brezmejno predrznost. Cujte in strmite: gospod Franz Woschnagg mora posojilnici povrniti denar, katerega so drugi vkradli, poleg tega pa mora še plačati Volku, Goršeku in Tavzesu 60.000 K. Ideja teh gospodov je res imenitna. Sleherni prvak, ki ni nikpli imel in nima ničesar v žepu, se čuti naenkrat oškodovanega in najdi na sodnijo tožiti premožnega Nemca na odškodnino. To je najkrajša.'pot, priti do premoženja brez vsega dela in truda. Jasno je, da je sodišče vse tožbe zavrnilo. A gospodom in dohtarju Kukovecu ta blamaža ni zadostovala. Rekurirali so zoper razsodbo na višje sodišče v Gradcu, katero pa je seveda tudi tožbo moralo po postavi zavrniti. Jako zanimivo in značilno je bilo nastopanje dohtarja Kukoveca pred nadsodiščem. Mož ni morebiti utemeljeval tožbo poglavitno s zakonitimi vzroki, temveč je zahteval obsodbo gospoda Woschnagg-a milo javkajoč, da mora posojilnica poginiti, če gosp. Woschnagg ne bode obsojen. Ker šoštanjski prvaki polagoma vendar uvi-devajo, da z denarjem ne bo nič, začeli so v svoji ostudni jezičnosti in hudobnosti gosp. Woschnagg-a napadati v zakotnih lističih, zlasti pa v zloglasnem Narodnem dnevniku. Prepbaci- Naš prestolonaslednik z družino. Današnja slika nam predočuje bodočega avstrijskega cesarja, prestolonaslednika nadvojvodo Franc Ferdinanda v krogu svoje družine. Kakor znano, živi nadvojvoda že 10 let sem v najsrečnejšem zakonu z grofico Sofijo Cho-tek, vojvodinjo Ho-henburško. Temu zakonu izšli so trije otrcci v S. razven 1. 1901 rojene knežinje Sofije še dva sinova : knezMaksimilijan (rojen 1. 1902) in princ Ernst (rojen 1.1904). Nadvojvoda Franc Ferdinand je danes 45 let star. vajo mu nmazanost, ker se je kratkomalo sel nekaterih sorodnikov svoje rajnke žene. so imeli preveliko poželjenje po denarju in vili neutemeljene zahtevke. 0 tem pa prvaki popolnoma molče, ki tisočakov je gospod Woschnagg daroval za ji blagor. Še lansko leto je otvoril ubožnico, I teri imajo večinoma slovenske ubožne rodi zavetje in sploh celo oskrbo. Velik del šol skih prebivalcev živi od Woschnagg ove tovarni In sedaj pa poglejmo, kaj so šoštanjski ft vaki storili za javni blagor? Odgovor je jih žalosten. Ivan Vošnjak, bivši deželni in nekdajni šoštanjski župan ni samo zaprati skoro 200.000 K. kmetskega denarje, ki gaj kot načelnik posojilnice pobral, temuč je prišel v konkurz in s tem svojim upnikom pravil ogromno škodo. Veleposestnik Franc! šter, tudi nekdanji prvaški župan v Šošta je istotako prišel v konkurz. Jakob Volk, na;-zagrizenejši hujskač, si je, seveda s tujim dinarjem, otvoril kemično pralnico, katero je posedoval komaj leto dni, ker mu je bila dolga prisilnim potom prodana. Martin bivši občinski tajnik v Šoštanju, je v blagajni zakrivil z Rajšterjem vred različne rednosti in sta se oba rešila kazni le s tem,iU sta škodo pravočasno povrnila. Vsi ti narodni voditelji in žalibog še sedaj zastopniki. slovenskega življa v Šoštanju, še ni vinarja niso dali ali darovali za javni blagu] Živeli so ne morebiti od žuljev svojih rok, ti« več na tuje stroške, od denarja, katerega! kmetje s svojimi žuljavimi rokami prislužili, K veli so nadalje od narodnih in političnih hujskft-j rij — in ti ljudje hočejo še gospodariti v § stanju. Gospodarili so žalibog veliko predola celi okraj čuti to gospodarstvo, a sedaj je raj dar prišel zasluženi konec. Skrbelo se bode, ^ se časi z koli več ne bodo vrnili. Lasciate ogni sperann DerosferreichischeThronfolgcrmttF^mitie. V vsaki hiši naj bodejo „Štajereeve" užigalice! Sv. Trojica v Slov. gor. Dopisi v M Gospodarju" izgledajo, tako, da si mora mislit, da bode z nami skoraj zapelo, ja oW nam da pridemo v neki vrtinec, kjer poženknali. Ako bi pred nekaj stoletji na bili, bi morali gotovo na ognjenem odra storiti in to le zato, kur nočemo za našimi prvaki letat in kčr se starega in dobrega da mo. Sedaj nam seveda druzega ne morejo, k: nas po časnikih denuncirati. Pa zakaj le »liberalni" gospodje samo v »Gospodarju" piž< Bi ja lahko v svojih časnikih Trojičarje kaj kinčali; pa tistih nihče pri nas ne bere in zategadelj se morajo pod »Gospodarjevo skrivati. Poskušajo tudi. naše častite ; za-8e pridobit, ker dobro vedo, da bi izgledali proti nam kakor muha proti slonu. Dj pa dokaj dobro ne ide, pa morajo nekoga i: da zanje kožo drži. Tako je moral na izi občinskih volitev usmiljenja vredni Roškar kriv biti, ker je baje za občino storil. V drugi vrsti pa klerikalci. Da bode ® pet volitva, je pravil eden tistih liberalnih gospodov, bodo ti liberalci sami agitirali, ker | potem je mogoče zmagati. Tisti bodo tedaj zmagali, katerih je tako veliko, da jih na prstki lahko prešteješ, tudi če bi ti ena roka manjkali Okinčat se pa znado tako lepo, da tem laiei kar sami ne morejo verjeti. Pišejo da Trojičagij samo radi tega zmagajo, ker terorizirajo; praf| za prav pa z našim županom nihče ni zadoifr| Ijen. O ti figura, tak se ti je že tvoj trebki| napel ? ! Ali si tak slabe pameti ? Vendar si poj zabil, kako se vam je pri volitvah godilo, kako žalostno je za vas bilo po pooblastila hoditi, ker ste pri vsakem hramu slišali: le za Goloba] damo pooblastilo! Ste pozabili, da ste takrat radi ali neradi morali lagat, da tudi le gospoda Goloba hočete za prestojnika, ker drugače k enega pooblastila ne bi imeli ?! Še se znat« spominjat, da so častiti gospod Puntner Tam t oči povedali, da dajo svoj glas le gospoda Golobu? Žalostno za vas, da ste morali takrat sami to obstati, sedaj pa bi radi lagali!! Tedaj J drugokrat samo toliko pišite, kar je resnica, drugače vam kaj več povemo. — Terorizirali stol tudi samo vi in samo pred vami so se volila! na dile ali k sosedu skrivali itd ser izn var lar boc pla čil, sSl Ti dni žup čar pon naš odb (seč klac niki vsej 13-1 naj\ Van 13 zače gost mor Pfeji nem resn cuch tndi dete šlo 1 je k: w krm in p. |jo Sicer nobe da b potre vor i rane. verja: kelcu poten teri r še do njeno So oi pravi] staja : Naprc darju' ga rom Hrib agentu otre- ». ki sta- oliko javni v ka-Ibine tanj-arne. i pr-jako ianec navil 2a je tudi i na-Raj-anju, naj-de-i po-rsled ršek, in ski s ne-3, da sedaj j niti igor. tem-a so , ži-jska- Šo-olgo, ven-s, daj ni-nza! slov, .k. lemo veta 3rart i pr: drži-akor ;ejo na-. za met, izidu anec malo ; zo- go- Sr le zrna-rstih kala. ižem carji prav lovo-ebuh ': po-kako , ker >loba ikrat poda i še mate im v Go-ikrat Tedaj niča, li ste olilci e pri j vsakomur znane stvari zategadelj, da vam pominn ostane, ker drugače še se bodete prev-i (Prihodnič dalje.) -Fram. Dragi „Štajerc"! Bila je 15. avgusta občinska komisija pri cerkvenem in zraven en gospojnem vinogradu zaradi neke ma-is-j v navzočnosti klučarjev, župnika, mene, Jicarja in gospe. Tedaj se pa nekaj zgodi; naš k namreč Tebe in vsakega tvojega naroč-sovraži. Zavpije nad menoj „Ti si štajer-c, ti nimaš pravico blizo mene priti!" in i pestjo s tako silo v prše sune trikrat, da tudi trikrat padel na hrbet. Vso stvar sem ijil sodniji, zakar je bil tudi župnik kazno-Pred poldrugim letom je tudi mojega šoja pretepel in naročil drugim, da naj, ako Tebe s pošte nesel, list vzame in raztrga; za lo bode dobil desetico. Moji gospej je naro-mora mene proč spraviti iz službe, ker pajercom celo faro pokvarjam. Zaradi tega bodi tako dober ter to stvar objavi, da bodo še hgi izvedli in spoznali miroljubnost našega Kika, na tako velik praznik pa suva z vinilnem po vinogradu — ne svojega, sosedovega - kje je ponos ; zakaj trpi župniški stan na bbosu ? — Dobje pri Planini. Kakor zamorci se perejo iši slavni voditelji, župan, župnik in občinski nor, v „Slov. Gospodarju", češ da niso oni edajni obč. odbor) krivi- visokih občinskih do-lid, ogromno zvišanih plač obč. županu, taj-h, slugi itd. Po farizejsko zavijajo, da bi bil tega kriv predprejšni župan kateri je pred ■tirni leti županoval. Oj neumneži, pa še celo ijveči neumneži, kako je pa mogoče, da bi kdo verjel, da bi se občinske doklade za let naprej zvišale? Pred 13-timi leti seje Mo plačevati za novo šolo in se je takrat ipodarilo z 50°/o občinske doklade, in sedaj ramo plačevati 110%; pa je tega kriv pred-jšni župan ? Na celem svetu ne najdete tako ^nmnega človeka, da bi Vam to verjel. Je pač mica, kakor prigovor pravi: Kadar se stopi " a na rep, takrat zacvili. Ja dragi! tisti v katerih kmet ni vedel, če plačuje obč. in ni vedel kje občina denar dobiva, ininnli. Le pecite se, pa z lažmi in farizej-zvijačam se ne bodete oprali nikdar, če li greste v varaždinske toplice. Bolj ko bo-» zavijali in lagali, več Vaših luparij bo pri-v javnost. Župnik zavija in poprašuje, kdo kriv da se mora staviti nova kaplanija? Na vprašanje je pač lahko odgovoriti, daje tega a t prvi vrsti neumnost župnika Vurkelc-a pa njegovih podrepnikov, ker stavijo kapla-za tistega kaplana, kateri se še ni rodil. r pa sedajna nova stavba v Dobji itak ni Aena kaplanija, to je le razširjenje farovža; i bi bila to kaplanija, katera se celo nič ne itrebnje, je le samo pesek v oči in pa izgo-i sapnika, V. da ložej farba in oškoduje fame. Le nekaj takih neumnežov ima, kateri mu ijamejo, da bi bila to kaplanija. Duhovske dieti pa tudi niso tako neumne da bi Varilen pošiljale kaplana, menda zato da bi on item ložej lenaril in se pečal s kšeftami, kari ne spadajo v njegov prevzvišeni stan. Ni i dolgo, ko je neko žensko nagovarjal, da bi eno poslopje proti požarni škodi zavaroval. b on hoče biti tudi agent. Opekarno si je na-»vil itd. Vse to dokazuje, da mu časa preo-pa bi še potem kaplana imel ? Zakaj pa ? 5 za majhen prostor t »Slov. Gospo-Bn" in povejte še kaj, odgovor dobite gotovo. Schicht Stearin-sveče LEDA najfinejša vseh mark I Apartni, elegantni zavoj Na tečejo! Ne kadijo I Ne dišijo I Ne delajo saj! Gorijo s svetlim, mirnim plamenom. 872 ravnatelj tega češkega zavoda. V prvaških listih je objavljal inzerate, v katerih se je z velikim ropotom za češko „banko Slavija" rogovililo. Ti inzerati so bili obenem grozno hujskajoče vsebine in so seveda v prvi vrsti naglašali geslo „Svoji k svojim". Po Hribarju se namreč to geslo tako-le tolmači: Slovenski denar od slovenskih kmetov v nenasitno češko malho !... V teh svojih inzeratih pa je Hribar odnosno »banka Slavija" trdila, da se porabi dividendo izključno za zavarovance in da daje „ banka Slavija" poleg tega večje svote „v narodne" (to je narodnjaško-huJ8kajoče) namene. K temu zadnjemu »banka Slavija" niti pravice nima. Njen denar se ne sme nikdar v politične namene porabiti, ker je to protipostavno! Ali kaj se brigajo češko-slovenski hujskači za postavo! Sicer je pa bila v dotičnih inzeratih »banke Slavije" tudi grda neresnica povedana. Kajti že junija meseca je Ivan Hribar zavarovancem od njega samega podpisano pisemce pošiljal. V tem pismu je povedal, da je „banka Slavija" na svojem občnem zboru sklenila, da dividendedo preklica ne bode več izplačevala. Do preklica se morajo torej obroki v polni svoti plačevati, brez da bi se dividende odpisalo. Do takega preklica sovoda do danes še ni prišlo. Kako hudoben je ta š v i n d e I, bode vsakdor priznal, kateri le količkaj ve, kaj je zavarovanje. V svojih inzeratih trdi torej Hribarjeva „banka Slavija", porabi dividendo edino in izključno v korist svojih zavarovancev. Ako se pa kdo potem zavaruje, dobi od Hribarja nakrat pismo, da se dividendo ne izplača... Cujemo, da se je to celo nekaterim Ljubljančanom preneumno zdelo in da so stvar državnemu pravniku naznanili. Takoj nato je c. k. državni pravnik dotične Hribarjeve inzerate konfisciral. Morda jih bode Hribar zopet v državni zbornici prečital, da jih sme potem neovirano tiskati in razširjati.. . Na vsak način pa bodejo naši čitatelji izprevi-deli, s kakšnimi nerednimi in nepoštenimi sredstvi lovi »banka Slavija" kaline... _________^_^____—_——_ Noviee. [ako „banka Slavija" kaline lovi. Odkar naš cesar ni hotel potrditi rusko-srbske-jiomarja in bivšega ljubljanskega župana Ivana lib ar, vrgel se je ta zopet z vso močjo na Jpntnro. Kakor znano, je Hribar ljubljanski Zahtevajte Iz Spodnje-Stajerskega. Velikansko razburjenje povzročilo je naše zadnje poročilo glede dosedanjih posledic slovenske obstrukcije v ptujskem okraju. Ljudstvo je naravnost obupano. Pa tudi ni čuda! Letošnja žetev je slaba. Poljski in njivski pridelki so malenkostni. Mnogo je kmetov, ki niti toliko ne pridelajo, kolikor potrebujejo za lastno hišo. Gorice izgledajo grozovito slabo. Ni je vinske bolezni, ki ne bi obiskala letos naše vinograde. In tudi toča, ta „šiba božja", jih je obiskala. Hlevi so prazni. Dve leti smo imeli sušo in s težkim srcem se je moral naš kmet od svoje živine ločiti. Zdaj bi bil čas, da si preskrbi mlado živino. Letos smo imeli vsaj nekaj krme. AH kaj pomaga krma — brez živine. Takšni je torej gospodarski položaj naših kmetov, takšni in še žalostnejši. Ni torej čuda, da je kmet obupan! Edina njegova nada je še bila, da bode dežela nesrečnemu ljudstvu na ta ali oni način na pomoč skočila. Ali tudi ta nada je splavala po vodi. Prvaški slovenski poslanci, ki seveda ne poznajo in nočejo poznati ljudskega trpljenja, so iz golih političnih vzrokov, katerih živ krst ne razume, razbili deželni zbor. Preprečili so torej sleherno gospodarsko delo v prid ljudstva, vzeli so slovenskemu ljudstvu vnajvečji bedi zadnje upanje. Pomislili niso v svoji brezvestnosti, kakšne rane biji to politično divjanje slovenskemu ljudstvu na spodnjem Štajerskem. In zdaj, ko se pričenjajo pojavljati posledice obstrukcije, ko je n. p. ptujski okrajni zastop moral vstaviti plače cestarjem, moral vstaviti zgradbenovih cest, moral odkloniti vse podpore in nakup mlade živine, zdaj ko ima edino ptujski okraj vsledslovenskeobstruk-cije v deželnem zboru Škode Čez 60 tisoč kron, — zdaj se zvijajo prvaški listi, kakor kača pod nogo, zdaj skušajo vso krivdo — Nemcem naložiti. Hudo neumen mora biti človek, ki tej prvaški hujskariji veruje! Položaj je vendar tako jasen, kakor beli dan : Nemci niso v Tseh trgovinah „Štajereeve delali obstrukcije v deželnem zboru, marveč delali so jo slovenski poslanci. Vsled obstrukcije pa je vlada deželni zbor zaključila in ga bode bržkone razpustila. Vsled tega zopet je moral deželni odbor vsled pomanjkanja denarja vse za naše kraje pomembnejše podpore in izdatke črtati. Vsled tega je n. pr. le ptojski okraj najmanje 30.000 kron deželne podpore izgubil. Ako se k temu še prišteje svoto 32.000 kron, ki jo je okraj vsled dveletne suše pri do-kladah izgubil, potem pridemo do svote 62.000 K. Ta velikanska svota je prebivalstvu v ptujskem okraju vsled slovenske politike izgubljena. Ni človeka, ki bi imel srce in bi to odobraval, — razven slovenskih hujskačev, katerim je blagor ljudstva deveta briga. Tako stoji stvar! In nekaj koristnega imeli bodejo tudi žalostni dogodki; — to namreč, da bodejo naši kmetje pričeli misliti in svoje prave sovražnike i z-poznavati. Na Koroškem so klerikalci vboge kmete s svojo velikansko sleparijo spravili na rob propada. Na Štajerskem pa so storili to slovenski poslanci s svojo obstrukcijo. Ali svaka sila do vremena! Odgovor priprostega kmeta na »žalostne novice v ptujskem okraja" (štev. 41 »Štajerca"). Kmet nam piše: Dragi „Stajerc"! Dostikrat se zdaj čuje in bere o brezvestnosti naših prvaških poslancev. Po mojem mnenju je brezvesten človek od Boga zavržen in ni vreden da ga zemlja nosi. Brezvesten človek drugo ne misli in na to dela, da le njemu dobro gre in da je njegova r . . . polna in taki so naši brezvestni slovenski poslanci Ozmec, Meško pa tudi dr. Korošec ; na miljone je že bila in bo Še Vaša brezvestna obstrukcija prekleta. Ste Vi božji namestniki, ki uboge kmete in delavce v obup ženete ? ! Znate brezvestneži, kolikim ste z Vašo brezvestno obstrukcijo v deželnem zboru kruh odjedli? znate Vi brezvestni, koliko ste jih iz spodnje Štajerske od-podili s trebuhom za kruhom ? Ne zatirajte ubožcev in sirot! Razumite to ? Po shodih far-bate nas uboge kmete, da nam Nemci nečejo nič dati. Ja vraga, kako pa nam bodo dali, ker Vi brezvestneži jim nič ne date. Mnogo iu mnogo bi še bili slovenski kmetje zaslužili podpor in jih tudi dobili, pavi brezvestneži ste nam vse odjedli. General Korošec, Ti vboga duša, se bahariš da imaš vso slovensko ljudstvo za seboj; pridi, pridi enkrat k nam na Dravsko polje k Šentjanžu. Boš vidil, kako bo ljudstvo stalo za teboj. Znabit bi še naglo šlo za teboj, samo ti bi ga ne bi mogel gledati . . . Se brigate brezvestni prvaki za svoje volilce stem, da nam podpore, zaslužek in vse odjeste? Ozmec in Meško, pridita enkrat pred nas poštene razumne kmete in odkritosrčno razodejte Vašo brezvestno obstrukcijo; z Vašimi norijami se pa pojte solit. Kaj pomagajo kmetu v Gradcu slovenski zapisniki, slovenski deželni šolski svet in druge vaše neumnosti. Odkritosrčno povejte kmetom resnico. Potem bo malo zaupnic ; samo od slovenščine mi ne moremo živeti, pustite nam, naj se naši otroci nemško učijo, če bi Vi nemško ne znali, bi Vam gotovo slabo šlo, tako ko nam zdaj gre in Vi ne bi se tako mastili kakor zdaj ko take velike bobne pred seboj nosite. Kaj bi bili dr. Verstovšek, dr. Benkovič, dr. Korošec, dr. Jankovič, prof. Robič in vsi drugi, ko bi nemškega ne znali ? In nam kmetom ne privoščijo tega znanja! Mi naj vedno trpimo in le trpimo! Naše življenje ni druzega kakor trpljenje . . . Oj ti brezvestna prvaška politika ti! Volilni shod v hotelu „Oeutsches Haus" v Celju. Piše se nam : Danes v torek, dne 11. t. m. vršil se je v hotelu »Deutsches Haus" volilni shod, pri katerem je poročal deželni poslanec dr. Eugen Negri o nečuveni obstrukciji v štajerskem deželnem zboru s strani prvaških klerikalnih poslancev in o političnem položaju na spodnjem Štajerskem sploh. Mala dvorana je bila z volilci natlačeno polna in vladalo je med volilci splošno zanimanje za poročilo našega poslanca o vzrokih zadnje obstrukcije. Shod je otvoril vodja mestnega urada dr. Oton Ambroschitsch in prisrčno pozdravil vse navzoče volilce. Nato je podelil besedo gosp. deželnemu poslancu dr. Eugenu Negri, ki je v nad eno uro trajajočem, smotrenem govoru razmotrival vzroke in razloge nečuvene obstrukcije v našem deželnem zboru. ii užigalice! Govornik je predvsem povdarjal in razložil, kako brezmiselna je bila obstrnkcija prvaških klerikalnih deželnih poslancev. Dokazal je tudi, da se prvaškim poslancem ne gre za redno gospodarstvo v deželi, drugače bi ne bili obstruirali, ko se dežela nahaja v tako slabih gmotnih razmerah, ampak da so le politični razlogi za njih bili merodajni t. j. ker prvaški poslanci sploh ne marajo, da bi štajerski deželni zbor redno deloval. Razmo-trival je tudi neizmerno veliko škodo, ki je radi brezvestnega postopanja klerikalnih prvaških po-slaucev v celi deželi nastala. Ko je deželni poslanec svoj govor sklenil, so svi volilci s krepkim ploskanjem dolgo odobravali njegova izvajanja. Nato so sklenili navzoči volilci na predlog dr. Zanggerja rezolucijo, do obsojajo brezvestno obstrukcijov štajerskem deželnem zboru najstrožje in da pozivajo deželni odsek, da le zakonito določene izdatke dovoljuje in da naj pusti občutiti posledice brezvestne obstrukcije le tiste dele štajerske dežele, katere zastopajo obstrukcijonistični prvaški klerikalni poslanci. Ta rezolacija se je z velikim navdušenjem ednoglasno sprejela. Nato se je gospod dr. Ambroschitsch v imenu vseh navzočih volil-cev gospodu dež. poslancu zahvalil za njegova izvrstna izvajanja in shod zaklučil. — Od vseh krajev, prihajajo torej obsodbe političnega zločina slov. poslancev! Poslanec V. Malik imel je preteklo soboto v Rosvajnu volilni shod, ki je njegov govor z odobravanjem sprejel. Govornik se je pečal tudi z brezvestno slovensko obstrukcijo v štajerskem deželnem zboru in je omenil, da se zaradi te obstrukcije najnujnejšim željam in zahtevam spodnje Štajerske ne more ugoditi. Zbrani volilci so tudi povzročiteljem te obstrukcije (slovenskim poslancem) svoje nezaupanje izjavili. Povsod, kjer se zbirajo pošteni in neodvisni izobraženi kmetje, povsod protestirajo napram tej škodljivi odštrukciji! Proti nemški šoli v sv. Lenartu slov. gor. agitirajo še vedno nekateri prvaški hujskači z lažjo, da bodejo morale občine troške te nove nemške šole poravnati. Kakor se nam poroča, pa kmetje niso tako neumni, kakor bi jih ti hujskači radi naredili. To dokazuje sledeči dopis, katerega smo od nekega starejšega kmeta iz lenartske okolice dobili. Dotični kmet poštenjak nam piše: • Pred par dnevi bil je neki gospod pri meni, ki je zahteval, da naj svoje otroke iz nemške šele vzamem, ker se tam baje ničesar ne naučijo. Rekel sem mu takoj, da to ni resnica in da bodem vedno svoje otroke v nemško šolo pošiljal. Potem mi je go-spodek pričel praviti, da se v nemški šoli otroci verouka ne naučijo. Odgovoril sem mu : Kako je to mogoče, da vsi otroci pri odpustni izkušnji dobre note iz verouka dobijo. To odpustno izkušnjo pa morajo na tuji šoli pri tujih učiteljih napraviti . . . Prigovarjal mi je še nekaj časa. Ko mi je pa s prevelikimi laEni prišel, rekel sem mu, da naj mojo hišo zapusti. Kajti jaz hočem, da bi moji otroci naprej prišli, da pozneje ne bodejo mašetarja potrebovali, katerega mora neumni kmet plačati« . . . Ta dopis vrlega kmeta dokazuje, da naši kmetje iz slovenskih goric • niso na glavo padli in da se ne pustijo od nikogar za nos voditi. Ti kmetje hočejo ravno, da bodejo njih otroci po svetu naprej prišli, kajti n. p. pri vojakih zamore le tisti kaj postati, ki razume nemščino. To nemščino pa si zamore dobro le v nemški šoli naučiti. Tisti kmetje pa, ki so danes še neverni Tomaži, naj si zgorajšni dopis pridnega kmetskega očeta k srcu vzamejo! Zaradi volilne sleparije je bil v Celju šo-štarski mojster Martin Kolšek na 5 dni strogega zapora z dvema postoma obsojen. Ta prvaški zagriženec je grozil v njegovi hiši etanujočemu g. Al. Pistinšek, da mu bode stanovanje odpovedal, ako ne bi s prvaki volil. No, Kolšek si je pošteno prste opekel. S takimi lumparijami so „slovenaki" vodje v celjski okolici zmagali! Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznatno- v»ni z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama •*) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 14. oktobra v Gradcu (sejem z ro-gato živino). Dne 15. oktobra pri Sv. Duhu-Loče**, okr. Konjice; v Arvežu (sejem z drobnico); v Racah*, okr. Maribor; pri Sv. Lovrencu ob kor. žel.*, okr. Maribor; pri Sv. Križu**, okr. Rogatec; na Planini**, okr. Sevnica; pri Sv. Lenartu**, okr. Slovenji Gradec; v Brežicah (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z malo klavno živino). Dne 17. oktobra v Spielfeldu**, okr. Lipnica; pri Sv. Filipu-Verače*, okr. Kozje. Dne 18. oktobra v Vojniku*, okr. Celje; v Mozirju**, okr. Gornjigrad; v Trbovljah**, okr. Laško; pri Sv. Treh kraljih*, okr. Sv. Lenart; v Podsredi**, okr. Kozje; v Ormožu (svinjski sejem); v Radgoni*. Dne 19. oktobra pri Sv. Janžu pri Spodnjem Dravogradu*, okr. Slovenji Gradec; v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; na Ptuja (sejem s konji, govedom in ščetinarji). Dne 20. o k t o b r a na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 21. oktobra pri Sv. Petru**, okr. Kozje ; v Sevnici**, pri Mali Nedelji*, okr. Ljutomer; v Gradca (sejem z ro-gato živino). Dne 22. oktobra v Brežicah (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z malo klavno živino). Dne 24. oktobra v Ernovžu*, okr. Lipnica; v Velenju*, okr. Šoštanj ; v Bibnici*, okr. Marnberg. Dne 25. oktobra v Lem-bergu*, okr. Šmarje pri Jelšah; v Lipnici*; na Gornji Sašici**, okr. Brežice ; v Ormoža (svinjski Umrl je v Ptuju c. k. podčastnik gospod Peter I v i č. Kruta smrt je vzela mladega moža v 30. letu njegove starosti. Pokojnik zapušča vdovo in otroka. Lepi pogreb je bil dokaz njegove priljubljenosti. Žemljica mu bodi lahka! Pes najdel in iz zemlje skopal je pri Rosvajnu monštranco, ki so jo neznani tatovi pred kratkem v sv. Petra pri Maribora ukradli in tam zakopali. Ropar. V Maribora je neznani ropar ponoči napadel knrjača Miho Dobnikar, ga pobil na tla in ukradel težko ranjenemu uro. Roparja še niso vjeli. Zastrupil se je baje neki infanterist 87. polka v Celju. Našli so ga zutraj mrtvega v postelji. Bil je nadomestni rezervist. Iz Drave rešil je v Mariboru kontrolor g. Mensei posestnico Worsche iz Pobreža. Revica je po nesreči v Dravo padla in bi gotovo utonila, ko bi slučajno Mensei ne prišel. Denar delati zna Hrvat Andrej Turniski, ki je drugače tudi svinjski manšetar. V Vodencah pri sv. Jurju je posestnika Jožefa Pungerček s to trditvijo za nos vodil, da ga je za 215 K osleparil. Goljufa so dali pod ključ. Na cesto Streljal je iz hotela v Celju rudar V. Sternad. Pravijo, da je slaboumen. Grda sleparka. Mi smo gotovo vedno zagovorniki tega, da zahteva kmet za svoje pridelke toliko, kolikor so vredni. Ali nekateri posamezniki pa sleparijo. Ti brezvestneži ne pomislijo, da človek s pokvarjenim jedilom lahko zdravju za celo življenje škoduje. Marija Futovič iz Be-dnje na Hrvatskem je n. pr. v Ptuju z mastjo sleparila, katero je z raznimi dodatki popolnoma pokvarila. Sleparki bode že sodnija pomagala! Rudarska nesreča. V Hrastniku je pri streljanju premoga rudar Franc Zorko ponesrečil. „Susmajster" Strader je baje pozabil znamenje dati. Zorko, ki je v bližini delal, je bil težko poškodovan. Sleparil je v brežiški okolici neki Johan Vučajek. Rekel je, da mora mrvo kupiti in da mu je denarja zmanjkalo. Na ta način je oškodoval razne osebe za okroglo 300 K. Goljufa so dali pod ključ. Orožnikom uprl se je pri aretaciji agent Andrej Dervenšek v Zidanem mostu. Orožnik ga šele potem so ga je z bodalom v stegno sunil. ii ukrotiti. Iz Koroškega. Klerikalni „popravkarji" nadaljujejo svojo grdo gonjo proti našemu listu in sploh proti resnici. Vedno naprej nam pošiljajo svoje B popravke", čeprav se jim že vsa Koroška smeji. Črni gospodje, kaj ste dosegli s tem popravljanjem", bolje rečeno zavijanjem? Nič manj in nič več, kakor to, da ljudstvo z vsakim dnevom bolj zaupanje do vaših »posojilnic" izgublja. Kajti noben ^popravek" ne pomaga čez dejstvo, da so koroški klerikalci kmetskemu ljudstvu več milijonov denarja oropali in da so tudi razne slovenske posojilnice pri temu polomu udeležene. Sicer pa vodi bankerotno ncentralkaso" slovenski prvak monsignore P o d g o r c . . . Torej čujmo staro litanijo teh „popravkarjev": „ Gospod Karol Linhart; odgnvorni urednik »Štajerca" v Ptjjil Na podlagi § 19 tiskovnega zakona zabteni so e glede na članek „ Velikanski klerikalni poloi'. Pred „Milijoni kmetskega denarja zapravljeni', i lica, javljen v Vašem listu z dne 28. avgusta ti fova da objavite na postaven način nastopni popu imet vek. Ni res, da so v Weissovi centralni ta osta: (Centralkasse der landwirtschaftlichen Genoa* Abra schafteii) združene tudi vse slovenske posojilni«, vidir in ni res, da bodo te posojilnice vse svoje Jr qnar narje izgubile. Nasprotno je re3, da podpisal tofu slovenska posojilnica ni članica nemške centa- kaše, ter da s to nemško central« ured kašo, kateri načelnik je bil Nt Radi mec monsignor Weiss, nima prti pocu nobene niti najmanjše zveze it na. zato tudi vsled poloma v n e c- ga p škem taboru podpisana posojil žilo niča ne more niti vinarja zgt njajc biti. Posojilnica za župnijo : Škofiče Logav« Frar St. Ilj in Otok, dne 13. sept. 1910. Mtittj ftova Broban, načelnik. Stefan Singer, tajnik. — Ofr pri ; spod Karol Linhart, odgovorni urednik „ Štajerci1 rla \ v Ptnju. Na podlagi § 19 tiskovnega zakon zika zahtevamo glede na Članek „ Velikanski klerikali dovc polom". „Milijoni kmetskega denarja zapravljeni' drug objavljen v Vašem listu z dne 28. augustat.l da objavite na postaven način nastopni popra |erc' vek. Ni res, da so v Weissovi centralni kis Hirt (Centralkasse der landwirtschaftlichen Genoa- miši, schaften) združene tudi vse slovenske posojili' kaln ce, in ni res, da bodo te posojilnice vse sv;; denarje izgubile. Nasprotno je res, da podpisani goljt slovenska posojilnica ni članica nemške cental- nim; kasse, ter da s to nemško centralni prav kašo, kateri načelnik je bil Neme: ijem monsignor Weiss, nima prav n obem da niti najmanjše zveze inzatotnii 6plo vsled poloma v nemškem t a bon črna podpisana posojilnica ne mori bre niti vinarja zgibiti. Hranilnica in po» Pros jilnica v Črni, dne 8. sept. 1910. Alois Boi< kak načelnik. Karl Kirchmayer, tajnik. Josef Oaojj ban načelnikov namestnik. — Gospod Karol Lil odgovorni urednik „Štajerca" v Ptuju. Najfl ljuds bau. delo rika miri v la Ant nkn žinc lagl § 19 tiskovnega zakona zahtevamo na članek »Velikanski klerikalni polom". joni kmetskega denarja zapravljeni", ol v Vašem listu z dne 28. augusta t. L, d vite na postaven način nastopni poprav res, da so v Weissovi centralni kaši (Centrali! der landwirtschaftlichen Genossenschaften) n žene tudi vse slovenske posojilnice, in ni rs da bodo te posojilnice vse svoje denarje Nasprotno je res, da podpisana slovenska pol jilnica ni članica nemške centralkasse, tea Wn s to nemško centralno kašo, k ate: pol n ačelni k j e bil Nemec monsig Weiss, nima prav nobene nitim] majnše zveze in zato tudi vsle loma, v nemškemtaboru podpisa) posojilnica ne more niti vinarji zgubiti. Hranilnica in posojilnica na Suhii Koroškem, dne 1.0. sept. 1910. K. Krištof, rti. jan Piško, Fr. Uranšek. — Radovedni smo, liko teh „popravkov" bode še prišlo. Ali pride čas, ko se bode pred sodnijo vsa ta] razkrinkala. Kmetje ne potrebujejo „ marveč svoj krvavo prišparani denar zaj. Tako stoji stvar! Napredna zmaga. Pri občinskih volitvah; Arnoldsteinu so zmagali v vseh razredih nai njaki. Le tako naprej! Prevalje. Piše se nam : Kaplan plakati, katere je pustil nabiti po noči na udi kotih, ne pomagajo nič. Ljudstvo vzdiga pri pt sojilnici svoj denar, in bode vzdigalo do ti časa, da bode vse vzdigneno. Razburjeni eo tjj gatelji, ko pridejo po denar, črez tega žegnanega Štritofa; prav lepi jih. Ljudstvo tirja svoj denar, in ko ga no je skrb še večja, posebno pa pri tistih ženskah. Zaletel se je kaplanček tako daW,H je tirjala ena ženska svoj denar in ga ni doft godrnjala je na to, in ta žegnani kliče : kaj pa hoče ta baba 1 Poglejte kranjS] kultura! Taki človek, kateri sam ni kulture, kaj bo govoril druzega kakor o anioS sti, katere se je naučil. Postopanje črnnborj prav dobro; pokazali so v Celovcn, 1 dali so si sami sebi takšno klofato, katera ^ dar ne bode več izginila. Tudi pri nas oboi nek ratb [bacl stit; Le etal | ob|j gači štor zah/ Rut tins žila umi pok da Wn I Pec Zda Idoi v p prit" in mas nal; Kupujte „Štajerčeve" užigalice! Glavna zaloga firma Slawitsch t Ptuju. y da zri;« letr ;era i I zap s obala I rav: [T: varno, »lom , ob-t. L, >opra- ini spoštovani. Kdo pa hvali? nŠmir"! kratkem se je vršila v neki gostilni vese- katera je pokazala, kako je kaplan Strito- a priljubljena. Ta žlahta je hotela i oi gostilničarja en sodček pive, potem *jo pri njemn. Gostilničar je pa odgovoril »mu: dva sodčka pive plačam, da vas ne eč. Na to je pobegnil Abraham e tutti lati. Pivo so pa popili tisti, ki kažejo Štri- hrbet. Iz Možice (Miess) se nam piše: Gospod ik, prosimo še nam dajte malo prostora. bi namreč našega fajmoštra malo za ušesa Ta Francek Premro so strašno hudi Štajerca". Nam hočejo denar povrniti, če imo, in nam ponujajo tisto celovško stra- ali aŠ-mir". Bolj pa ko „Štajerca" prega- več je naročnikov. Kakor se sliši, so n»k k višku zlezli, so postali duhovni sve- Pa mi se ne čudimo, če je res, kar so prejšni birmi tiste nesrečne babure govorile, yam je uradne knjige tista lepa v . . . Li- gala napisati; so bili škof lahko za- :iu z vami. Pustite „Stajerca" pri miru, Btgače bodemo hudo zaropotali' sana tral-I no nec ene adi >r u >re >žič, nik, art, )od- )ssen-lnice, e deli sana ntral-l 1 no Nora v e i n e m-)j.l- aves, thias Go-*rca«! kona valni a»W» --------- r------- t. 1., Glasovi 0 polomu. Piše se nam: Dragi „Sta-)pra- it*,tadi iz okrajev Pdckstein, Zwischenwiissern, kaši H, Treibach in Althofen ti poročamo tvoji so-isen- sljenui naše mnenje čez ta grozoviti kleri-' i 1 n i- alni polom na Koroškem, o katerem listi po ivoje li Evropi pišejo. Povsod se naznanja klerikalne 1 Kofije, katere so „dušni pastirji" vodili. Žaba nas tukaj pa najbolj to, ker ti toliko »popkov" pošiljajo. Mi si te „popravke" z vese-| w notiramo. In zakaj ? Ker vsak človek zna, I mačka zacvili, kadar se ji na rep stopi. V Rosnem so pa vsi ti „popravki", katere ti ta klerikalna druhal pošilja, nič druzega nego jrezu8pešno umivanje zamorca. ^^^osimo, natisni prihodnjič zopet nam v smeh i klerikalni „popravek". Svojih lumparij črna {ada e tem ne bode zakrila! Lavamiind (Kmetski shod). Piše se nam z dno ^^D. t. m.: Včerajšni kmetski shod je bil prav ede utro obiskan. Govoril je deželni poslanec Gross-pner o vzrokih draginje življenskih sredstev, o vanju v deželnem zboru koroškem in o kle-Inemu polomu na Koroškem. Shod se je [nirno in dostojno izvršil. Klerikalci so pač tudi labudski dolini izigrali. Spodnji Drauburg. Piše se nam: inton Korath vulgo Tratnik v sv. padlo se je iz odprte hiše, ko je Ido na polju, sledeče predmete: mašina za lase striči, 1 srebrno ;ol hlebca kruha, 4 K denarja. Tatvine se dolži pekega 23 letnega fanta, ki je 8 dni pri Ko-lathu služil. V Bistrici V Rožu bil je g. dr. K. Klim- vrli naprednjak, za župana izvoljen. Ce- i Lippitzbach. Piše se nam: „G. Valentin leitgeb je tukajšnemu zavodu „Suppenan- jtalt" zopet radovoljno odpadši les svoje žage jrtljobil. S tem je vbogi deci, ki bi morala dru- ob suhem kruhu obedovati, veliko dobroto toil. Dobrotniku otrok se izraža najprisrčnejšo ivalo. — Al. Koch, šolovodja." Nesrečni iznajditelj. Kleparski pomočnik idolf Schiffl v Beljaku je iznašal novo aceti- iko svetilko. Ko jo je poiskusil, se je razpro- iila in ga tako težko ranila, da je kmalu nato nmrl. Njegov oče bi vsled žalosti skoraj zblaznel. Izgubila se je 22 letna hčerka vrtnarice na ^kopališču v sv. Rupretu pri Celovcu. Pravijo, ^la je pri Rožeku v Dravo skočila. Zgorelo je p. kr. v sv. Martinu pri Beljaku ije iVrannovo poslopje. Pri temu je našel tudi hla-bec Prntz svojo smrt. Njegovega mrliča so našli. (Zdaj pa so našli na požarišču še drugo zgorelo floveško truplo. Baje je to požigalec, ki je tudi | t plamenih svojo smrt našel. Požar. V občini Gortschach v Zilaki dolini pričelo je pri Kaučiču goreti. Pogorele so hiše J in postranska poslopja Kaučiča ter sosedov To- jmasa in Erahnija. Pravijo, da je neki zločinec nalašč zažgal. Svinjarji. Pri Beljaku je neki neznanec 9 [letno delavsko hčerko M. zlorabil. V Rožu so - -™^Prli tesarja Kolenca zaradi zločina proti na-5a I ravi. V Arnoldsteinu pa so zaprli Miho Privšek 1 : Posestniku Sebaštjanu bil z dru-1 revolver, žepno uro, bi, iih m J340H -| feunrj *i|aeq|auilM 'S «|BHnlB-sqaj)| •oiomoj^s l os iqop 'of[§od feidBu — 'g 3 98 osjv ■AefjBUjA os 'euinj eOojqop bj;]| 'iil cz 3[nTsopež n\ 'acnguiai^s euao •nnuis osi nu mcAaiqsz efjuAoSpo Bfioizoduio^ vl 'IVP ofpizodraon O18T0. ui ojqop os ep '|}soupiA3Jd foqosod 39 df eqaj] qBauaso qiuqoi)od ud i[V 'ofuvAoiapzi ou)sv[ qiSoaq qiSoiioi a af oicjiusaiii 'urni id)8iAzi niqop 'afuštimojis •B[pizoauio)[ uomm m Oznanilo. Posestnik Fritz Anton v TerSci in Pobrežah na Vogrinče-vi-Mi mlinu, novi gospodar in stari mlinar šikolski, se Vam uljudno priporoča da bi mu obilno lesa na žago pripeljali in zrnja za mleti; želi vsakemu po volji sloriti in hitro kar je mogoče; ludi vsaki šnil par krajcarjev cenejše kako kjer drugod. S spoštovanjem Fritz Anton. 9 zemljišče O tri četrt ure od Maribora v kat. občini Vodo le (Wadlberg) občina Leitersberg v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala hoste, njive, travniki in lep sadonosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudba na Karola S ar k, c. kr. uradnik v pokoju, Maribor, poštna ul. 9. OSa»nvovavn«avO»DO a a □ o a O a O a O a O a O a O I □ O a <> pri gihtu celo t zautarelih slučajih ima na- mazanje z «* o ^ <£*■ od SPY pozna že vsakdo!ž o □ o D O D O □ o D oiris-tkanje23 m d Permanent cefir g 18 cm za 6 srajc 2 Recordia Kanevas ? ♦ 23 m K 10-60 o O <> ^ Gorska tkalnica a ° Storek & Machane □ § SPY, št. 4, Orlova gora o ° (Češko.) 800 o D O ODynvOvllvOOOvDOOvO Ekonom, 86° zmožen nemščine in slovenščine, z večletno prakso in lepimi spričevali, iSče službo. Nastop je takoj mogoč, Vprašanje poste restante (postla-gernd) A. EM Maribor. presenetljivi uspeh. 500 zahvalnih pisem. 6 steklenic franko K 6-—. 10 steklenic franko K 10—. Edina razpošilja-tev potoni ces. svetn. in apotekarja S. Etlelmann, Sambor Rlnflplatz Nr. 39. 852 Suhe gobe kupuje Hans Sirk, Maribor, Hanptplats._____720 Epilepsija, Krči, Nervozno stanje. Izredni uspehi potom „Epileptikom" ist. varov. Cena K 7-—. itevajle zdrava isko razpravo št, 36 zastonj od glavne zaloge. Apotkeke Pridni 834 pekovski učenec se sprejme pri Antonn Gott- hardt, parna pekarija, I.anku- witz b. Kiillacli. Delavci 809 dobijo posebne cene v trgovini z rezanim blagom, perilom in obleko Wesiak, Maribor, Starejši hlapec se takoj sprejme. Vpraša se pri g. Jotefu Goriupp, v Ptuju. 898 Dekleta, ki zna tudi šivati sprejme se za trajno službo pod dobrimi pogoji F. Stross. .rgovina v Ptuju, Farbergasse. 897 Izgubilo se je, v nedeljo 9. okt. t Ptuju na poti od Ornig-Kai do kolodvora z biseri štikano denarnico z vsebino čes 66 K. Pošteni najditelj naj jo odda proti dobremu plačilu v Milile-retovi hiši, AnasUsius-GrUu-893 Strasse * v Ptuju. Krojač! Iščem si prostor samostojen postati v mesti ali na deželi, trgovec ni izključen; grem tudi za BGeschaftsleitera'' k vdovi, vstopim tudi v kompanijo, tudi za potnika grem kar se tiče krojaške obrti. Pisma prosim pod naslov »Krojač* na „ Štajerca". 894 Edina mašina za govorenje na plate, ki igra b*OE igle. Izdelek Bvetorae firme Pathfc Frfcres. To je na vsak način p^f" najboljše. ''W FVekosi vse drage zieteme. Plate se ne obrabijo, se ne praskajo ; cuje se resnično muziko. Cenike zastonj in franko. Predstavi brez da bi silil k nakupa. Bs3 C. ACKERMAHN urar v Ptuju (teater.) Ptujske obrtniške orga-— nizacije —— uresničile so si prodajalno (..Gewerbehalle") t kateri se bode pod najugodnejšimi pogoji najboljše obrtniško blago (zlasti pohištvo, obleke, obuvala, peči itd.) domačega izdelka oddajalo. Vsakdo si oglej lepo zalogo! "S88 Priporočamo to novo podjetje najtopleje. Obrtniška prodajalna Rossmannova hiša Postgasse 14 v Ptuju. ■ase zdrayje dobite t!»». aVo r»V>ite Vaša slabost in bolečine izginijo, Vaše oči, pravi Fellerjev fluid z. zn. „Elsafluid". Poiskusni tucat 5 živci, muskeljni in žile bodejo krepki. K franko. Izdelovalec samo apotekar 708 Vaše spanje zdravo, zopet se dobro poču-E. V. Feller, Stubica, štev. 241 (Hrvatsko). — 6 — f=>. Ceno pemsko 765 perje za postelj! to. 5 ki!.: novo slišano K 960,boljše K 12—, belo, daunom podobno slišano K 18'—, K 24'—, snežno belo slišano mehko kod daune K 30'—, K 36-—. PoMje franko po pouvzetju. Izmenjava in vrnitev proti poplačilu poštnina dovoljeno. Benedikt Sachsel, Lobes št. 89 pri Plznu, Češko. Pridni, krepki kučijaž se išče. Praša se pri g. Otmar Leposcha, Ptuj, Špecerijska trgovina, Florianigasse. 801 Heinrich Lanz Mannheim. Največja fabrika lokomobilov tega kontinenta. Avstr. razprodajalna Krnil Honigmann Dunaj IX, Ltfblichgasse i. = Lovska razstava, Dunaj 1910 -------- najvišje odlikovanje 184 ===== državni častni diplom. ===== Lesni trgovci pozor! ^^m V jako prijazni vasi pri okrajni cesti, 5 minut od železniške postaje, 1 uro hoda od mesta Maribora, je novo moderna Žaga, dobro obiskana. Zraven je trgovina 2 čreslom in lepa zidana hiša s primernim stanovanjem in lepim vrtom. Ker je vodena moč še večja in primeren prostor za mlin, kovačijo ali sploh kako drugo obrt, katera potrebuje vodeno moč. Se poceni proda. Naslov pove upravništvo tega lista. 830 W* Po zelo znižanih cenah! -W bi? Ivan Berna v Celju, gospodska ulica štev. 6 priporoča svojo bogato zalogo obural za pomladansko letno in zimsko sezijo, vse vrste moških, damskih in otroških torijev lastnega in tujega izdelka, (»umi za pete, vrvice, zaponke, vedno v največji izberi. Priporočam tudi Specialistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja naročila proti po-____vzetju. 10 kron na dan! Lahki zaslužek za vsakogar, na deželi in v mestu tudi v čisto malih krajih. Pošljite svoj naslov le na poštni karti na firmo Jak. Kdnig, Dunaj, VIL/3, Postarat 63. 8« št. 00 po kg. 3G vinarjev, moka za kruh 22 vin., in vse drugo špecerijsko blago dobi se najceneje pri Hans Sirk, Maribor 719 Hauptplatz. Hlapec h konji z 240 K letne plače, 1 hlapec h> kravam z 300 K letne plače, 1 dekla z 200 K letne plače z vso oskrbo in z moštom, sprejme: ekonom Schmidt, Sinihof, Statteg bei Graz. Več pove uprava „Štajerca". 888 Krasno posestvo v Celju, 10 minut od mesta v nežni legi, okrajna cesta I. razreda, ki obstoji iz 4 stanovnih hiš, med njimi 1 elegantna vila 1 nadstropje visoka, 1 nova elegantno urejena restavracija z lepim ba-jerjem in ribarstvom, vožnjo s čolni in po zimi drsališče, 4 oralov prima travnika, za vile stav-binski prostori, se prav po ceni (tudi posamezno) proda. Ponudbe pod „Gute Zukunft 12", Celje, poste restante. 889 Dobro idoča gostilna in trgovina I mešanim blagom se zaradi družinskih razmer poceni proda na spodnjem Štajerskem. Vinograd 14 polovnja-kov ima na leto, veliki sarlonrunik, gospodarsko poslopje, vse zidano in z opeko krito, hiša obsega 2 sobi ja goste, trgovina, kuhinja, 2 spalnici, vse brez konkurence, 15 minut od farne cerkve, zadnja cena 8.000 K; 6000 K lahko ostane , vknjiženih — Tudi v Mariboru (Herrengasse) se proda cinžno hišo zi 34.000 K; ena gostilna pri Mariboru, 1 uro oddaljena, 6 oralov zemlje, gozd, tobak-trafika za 15.000 K za prodati. Več pove 899 g. Franz Kokol, Maribor, Pobreschstrasse 17. Proda se valčki, cilindri, kar se zraven potrebuje, večidel vse novo. Več pove upravništvo ..Štajerca". Hiša v trgu Ljutomer se takoj proda, je zidana, v dobrem stanu, ima 4 sobe, 2 kuhinji s šparherti, pri hramu V« orala vrta s sadnim drevjem in vrt za zelenjavo, vodnjak na pumpo, hiša je za rokodelca ali za pen-zijonista sposobna. Cena 7800 kron; več se izve pri Antonu Vrablu, trgovcu, pošta Križevci pri Ljutomeru. 83s Oznanilo. Mi vam naznanimo, da imamo veliko zalogo zimskega blaga po prav nizki ceni še kupljenega. Priložnost vam je tedaj dana, da si izberete dobro blago po nizki ceni. Naša postrežba je zanesljiva in poštena, to vsaki lahko priča, kateri je naš kupec. S tem vas pozdravimo in vabimo na kup IH teli s trgovci v Ptuju. 882 Učenec iz boljše hiše se sprejme v trgovini z mešanim blagom Adolf de Costa v Brežicah. 88i Kot 876 magacinski delavec se sprejme krepki hlapec. Odlikuje se izslužene vojake. Veletrgovina Ed. Suppanz V Pristovi. Proda se poceni posestvo, ki leži na državni cesti Velikovec, spodnji Drauburg na ravnem v najboljšem stavbenem stanu. Hiša ima 2 sobi za tujce z balkonom, stanovalno in gospodarska poslopja zidana, njive in travniki arondirani i. e. njiv 18 ha, travnika 3 ha, gozda (mladega) 42 ha. Več povti g. graščinski oskrbnik 890 Domnig, LavamUnd (Koroško). HKHXKXXKKXJOttOOO Izjava. pose na i Vprs Lose Nt m* tega Na i Lena Firma „Mammntwerke" K. v. burger, Dunaj, Gradec, Celovec, ptij naša tem potom v splošno znanje, m njeni dosedanji zastopniki gospodjj Karl Winter, Ednard Perstl in Hea rich Seifer niso več v njeni službi Vsled tega tudi niso na noben naSif opravičeni, da bi sprejemali naro^| ali kakšna plačila za firmo K. v. burger! „Mammutwerke" K. v Wilbarger Dunaj, Gradec, Celovec. 1.200 otroških pique-odej| okroglo 100 x 100 cm. prodam zar malih, komaj vidnih t kalnih napak pol smešni ceni K 1*50 za vsak kos. so najboljše kakovosti s vtkanim sibl stinskim angeljem in imenitnimi) okraski. Josef C. Mikota, 891 Koniginhof a/E. Otroška dekla (Kindermadchen) i se sprejme. Več pove Pridni konjski hlapec, ki zna dobro voziti, se sprejme.] pove upravništvo »Štajerca"! sp (Lohn Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. Čas za kopanje: na delavnikih od 12. are do 2. ure popoldne (blagajna je od 12. do 1 nn{ saprta); na nedeljah in praznikih od 11. do 12, ure opoludne. t kopelj z vročim zrakom, paro ali ,bran8ebad' z rjuho K —-60; postrežba K —10. KKftftKXXXftttK)mKXX*KX^ Ustanovljeno 1853. Ustanovljeno 1853. G.Topham&O g družba z n. z. fabrika mašin in livarna železa Dunaj XI, Gudrunstrasse 159 izdeluje kot špecialiteto: „Uoligatter" vsake vrste za žage na paro in vodo. Vse mašine za obdelovanje lesa. Kreis-žage, band- žage, mašine za oblati, Friis-mašine, Fournier-Schiilmašine, mašine za pripognjeno pohištvo, Fass-mašine, transmisije. Prospekti, proračuni troškov, obiski inženerjev zastonj. stiok-o kakor kh; pi šitjenu : Iščeta se* m\- pri-, da odje lein-ižbi. ačin o čila a zanesljiva majerja, kaznovana, z dobrimi spričevali na velike ve, najmanje 4 dobre moči za delo, enega vce, enega na Slemen pri Mariboru. — se pri lastniku Johann Made, podomačem mg, veleposestnik na Slemenu, pošta Zellnitza. d. Drau. 868 Meščanska parna žaga. msm lentnem trgu (Lendplatz) v Ptajj« m ilalnice in plinarske hide postevljeet«, J« Bova parna Saga vsakemu v porabo. fcffla Be les hlodi, itd. po sahtevi t*k«j r&i-y Y»kdo pa sms tudi aam oblati, Trtati is •pahati i. t. d. Zelo ugodna kupčija! idaj je v nekem mesta na spodnjem Štajerskem ia ...ji, 5 vozov, 3 sani, več parov konjske te, lepa hiša, stala in gospodarsko poslopje. 119.000 kron. Zamenja se tudi za gostilno. VpraSa se v npravništvn ,Štajerca". 662 Proda se gostilna in trgovina l posestvom na deželi v okraju Slov. Bistrica. — gospodarsko poslopje je zidano in z opeko krito. i je lepi vrt, studenec z dobro pitno vodo, sado-; mali vinograd z novim nasadom, nadalje trav-l njive. Lahko se redi 5 glav živine in dosti svinj; o meri 6 oralov. Hiša stoji kake 2 minute od ! ceste. Cena vsega skupaj 8000 kron. Kje pove upravništvo >Štajerca«._______________871 i vimcar rejme pod jako ugodnimi pogoji. Več pove upravništvo „St,a je r g a". 869 ©.". ■ unci Mautvermahlung), ter izmenjava vseh !ufi? $!$$■$}■ M'J?.'Ar,§le A? .n^JP.en^i? valčni mlin V RuŠah (Maria-Rast) pri Maribora. t urar T Ptuju priporoča svojo bogato in dobro Sortirano zalogo v [ prancijo v Mjiinstnejši izpeljavi. Vse v mojo "» spadajoče blago dobi se pri meni po istih cenah, r jih razglašajo veliki razpošiljevalci v svojih ceni- — pri meni se dobi vse po lastni izberi in prej •trnu ogledanju, obenem pa v boljši izpeljavi in kakovosti. «o Wenzel Schramm |delovatelj godbenih inštrumentov Celje, Grazerstrasse 14 iČa svoje priznano dobre in cene izdelke |«. Sne šolske violine, citre, gitare, harmonike, inštrumente za trobenje iz lesa in pleha, prečja izbira v violinskih lokih, koncertne 1«IB (quintenrein), Strune za Citre z luknjami. i reparature se takoj izvršijo in najceneje ra- tijo. Stare, čeprav defektne violine in cello ■izmenja. K vsakemu inštrumentu dam eno „šoIo" zastonj. 738 w* Najcenejši in najboljši nakupi fepo posestvo'na Koroškem |i 84 ha sveta, 2 obokana hleva, za 4000 K iza prodati, dobro ohranjeno polje poldrugo | od Velikovca, čisto pri državni cesti je na ij. Več se izve pri npravništvn tega lista. 32.000 K. (Se more tudi razdeliti, ker ste Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg. sivih slišanih 2 K; boljših 2 K 40 h; na pol belih 2 K 80 h; belih 4 K; belih mehkih 5 K 10 h; 1 kg. najfinejših, frhrženo-belib, slišanih 0 K 40 h, 8 K; 1 kg. flnuniB (Dau nert) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 5 K, potem franko. Mt> Gotove postelja -s^j iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, 1 tihmt. 180 cm. dolg, 116 cm. širok, z 2 glavnim* blazinama, vsaka 80 cm. dolga, 68 cm. Široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in ilavmastim perjem u poitelje 16 K; pol-danne 20 K; ilmne 24 K; posamezni tahenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; g avne blazine 3 K, 3 K 60, 4 K. Se pošlje po povzetju od 12 R naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena, Kar ne dopada denar nazaj. S. Benisch, Desehenitz Nr. 716, B6 hmerwald. Cenik gratis in franko. pri Mariboru n. D. priporoča od svojih izkuSenih, kobranih (gekollert), proti vremenu trdnih izdelkov iz ilovičnegs materijala mašinsko, stensko, dimniško opeko, nadalje rekontra Zackenziegel, Preasfalz-, (izdelano po originalu Wienerberg), Strangfalz- (zistem Stadler in Steinbrock) in Eibeisehwaiizziogel. 15 kosov moje „Doppel-Preflfalz" in „StrangfaU"-opeke krijejo en kvadratni meter strešne plošče. — V 10 tonskemu vagonu se naloži 6000 kosov Biber, 5000 kosov Strangfalz in 4000 kosov PreBfalz, Razpošilja se na nevarnost spremljevalca. — Z velespoštovanjem ■MtiiniflpHnli "t^kinski mojster IPlI lllll ŠSPK *" fabrioni posest iti IIU^lilij 11, nik. Telefon it. 18 Biberschvranz 1. razreda K 48-—, Strangfalz I, razreda K 74-—, Pressralz I, razreda K 84-—, Biberschwanz U. razr. K /, K 520, Vi K 280, V« K 150, ■/, K —80. Coffeolwerke Olmiitz. Najhitrejša in najcenejša naprava izvrstne kave! PV* Oznanilo. ^ Prodam svoj mlin in žago na stanovitni močni vedi, kjer je zmirom dovolj mletja in žaganja. V mlinu je novi železen werk na štiri pare kamnov, vse močno zidano in z opeko krito, žaga je tudi v dobrem stanu, nese na leto 1000 do 1400 kron zaslužka. Zraven je toliko zemlje, da se lahko redi ena krava in do 20 svinj. Zraven je en vrt in vinske brajde. Pol ure od Polčanske postaje. Unter-Lasche-Plankenstein. Kupci, kateri želijo kupiti naj si ogledajo, bo prav po ceni. Več pove upravnižtvo »Štajerca". 863 ,Ella" ^m*. pomada varjena Strogo solidno. mnogo izboljšana, vpliv« hitro, pospeši rast obrvi, lasja in brade, ozdravi plešavost, odstrani Supe. Premiiran* Paris 1909, zlat* medajla, častni diplom, častni križ. Se dobi pri gospej Kamilla Mitzky, Maribor, GoethegassB 2/3. Naročbe le proti povzetju ali naprej plačilu. Cene: 1 posodic* K 2 — ____________in K 3 50, 2 posodi K 5-— in K 8-50. 828 Dva *™ čevljarska pomočnika (gsela) dobita takoj trajno delo. Tedenska plača 20 K. Ako treba, se denar za potovanje posodi. Naslov: Anton Orač, čevljarski mojster, Laški trg. j— u„u:\ Garantirano originalna naturna vina. Štajersko deželno vino................K 4i-— atajersko vino iz gore.............■ ■ ■ „ 48— jSaiersKo' slieT-vTHo", n"ajifrB))iflf............ . „ 49— Terrano, rdeče krvno vino..............„ 48-— Silvanec, beli, fino namizno vino...........„ 52-— Risling, beli, fino namizno vino............„ 56"— Velefina bi'la, stara namizna vina...........„ 60'— pri 100 litrih prodaja in razpošilja od vinske kleti v velikem poslopju sparkase. ||sW Vinske sode "7K ravno izpraznjene iz hrasta od 200^700 1, fcer 300 Startinov, močne, zelene, ajhane, prima sode iz kostanja, se poceni proda Otto Kuster. Celje na Štajerskem. '521 JTH 'f aM^ittU azglas. Pri šparkasi mestne občine Celje se od 1. augusta 1910 naprej vloge vsaki dan obrestujejo. Ravnatelj stvo. sy»5sisj ■■ Ilir? \\m Lis ...:' ',.."■. . , oitmfclstii "nn 721 5114 47356� Josef Murschetz kamnosek in trgovina 8 stavbenim materijaiom v Ptuju (pri železniškem prehodu) priporoča svojo veliko zalogo lepih nagrobnih kamnov po najnižjih cenah. Nadalje apno in cement (prvorazredno blago). Cementne cevi vsake velikosti se najceneje oddaja. sic Na pravočasno naročilo Tomaževe moke za gnojenje in ool se tem potom opozarja. Mi garantiramo za čisto in polnovredno Tomaževo moko in oddajamo izključno v plombiranih vrečah, ki imajo varnostjo znamko in naznanilo vsebine. fcr. Fabrike Tomaževih Muk. •^ fosfatov z. z 0. z. BERLIN W 35. Zaradi ofertov naj se obrne na znane prodajalne ali direktno na preje imenovano firmo 692 Cementne cevi, plate za tlak, truge za svinje krmiti, truge za napajati, ter vse drugo cementno blago in cementne izdelke, nadalje apno, Portland- in roman-cement, ter vse vrste strešne opeke ponuja najceneje 678 F. rogatsgh, izdelovanje ceraentneia slasa ii tigoriH t Mlin fluteiiialeii. Maribor h Dr., Reistntiasse 26. Jos. Kasimir trgovina s špecerijo, semenom, barvami in z mešanim blagom nasproti W. Sirk's Nil. in filijalka nasproti minorit-ske cerkve v PTUJU priporoča svojo bogato zalogo najfinejše surove in žgane kave, ruski čaj. kognak, rum, slivovka, najfinejše kandite, župne kocke, mineralne vode, najfinejše namizno olje, bučno olje, jesihova esenca in za izdelovanje žganja itd. Klaino apno, Lukulus, najboljša svinjska krma, karbolinej, teer, strešna papa, Portland-cemBnt i. dr. mn. 360 Varstvena marka »Anker" Liniment Caspici comp. nadomestilo za anker-pain-expeller je maao kot edpeljajsoe, Izvrstne Ii keleilai odstranjujoč« sredstvo pri areklaleaji itd. Dobi te t neb apotekah po 80 h, 1-40 in K t-—. Pri nakupa tej. priljubljenega domačega sredstva naj w jmii na originalne steklenice v Ikatljah z našo varstveno aaanke „Asksr", potem se dobi pristno to sredstvo. Č*Ci Dr. KJchter-Jen apoteka „ilatl ki" V Pragi, Elisabetstr. It 6 nov. Razpoiilja se vsak dan. 637 so vendar najboljši. IDobio© se povsod. Otročji vozički ▼ «elo velikem i«-biru se dobirajo že od 12 kron naprej t novi veliki ma-nufakturni trgovini lobann Ko$$ Celje ■a kolodvorskem štoru. pro- Ha sahtevanj« se polije cenik poštnine prosto. Svetovne mojsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno! s?6 Prevzetje edine razprodaje me spravi v položaj, za le K 4'90 oferiniti elegantno, ekst-a ploico amerik. 14 kar. ziate-dable Švic. žepno uro. Ista ima dobro idoče 86 urno Anker-kolesje premirane znamke „Speciosaw in je na električni poti s pravim zlatom prevlečena Garancija za preciznost i leta. 1 k. K 4 «0 z k. K 9 30 VsakiTuri doda se fino pozlačeno verižico zastonj. Brez rizike, ker izmenjava dovoljena, ev. denar nazaj. — PoSlje po povzetju E. HOLZER, (trakova, Stradom I8|2B. 40—45 metrov restov Z316 kron. Resti So 3—12 metrov dolgi od dobrega flanela, barhenta, kanevasa, oksforda, platna itd. Garantirano zelo solidna postrežba. Posije po povzetju. Pri naročbi naj se natančno naslov napravi. Wenzel Prousa, Hertin št. 15 b. Eipel (Češko). 728 2Iagreb.ški zrn 0000000000000000000000 /cof lovarniškc znamko priporočo/emo ■fT/rjfFj/f^ffČf Pr'd3^e^ f kot priznano /lU/l/UJ/^l za kavo! kotpriznano Brata Slawitsch v Ptuju priporočat« izvrstne šivalni ■troje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 C — h Singer Medium90 , — Singer Titanial 20 , - Ringschifchen ........140 , — Ringichifchen za krojače .... 180 , — Minerva A..........100 , — Minerva C za krojače in čevljarje 160 , — Howe C za krojače in Čevljarje . 90 , — Cylinder Elastik za čevljarje . .180 , -Deli (Bestandteile) » vsakovrstne stroje. Najim cene »o nižje kakor poviodi in se po pogodb; plačnje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. Krmilni stroj („Futterdiimpfer°) transportable peči s i dilnim kotljem, surove emajlirane, rezalni stroj za krmo (Hiickselfatterschneider), stroj za r> zanje repe, šrot-mlini, pumpe za ter vse druge kmetijske mašine v n in najboljši konstrukciji Ph. Mayfarth & Co., Dunaj II., Taborstrasse štev. 71. Zahtevajte natančne cenike zastonj in franko. — lite K , stopnike in naprej-prodajalce. Fabrika kmetskih in vinogradniških mašin n. v (Steycrsko) pe Na sir 31 lci sk lci za Ai za ra ro ni Ca št. U: ni Pl M ste K ka-kr pa pa zac no ob: gre kle Wi ke 6V( j« j« zol priporoča najnovejše vital« mlatiln« stroje, »troji za rezanje krme, irot-mline, z« rezanja rep«. rebler za koruzo, sasalnice ssa gnojnico, tri-jerje, stroje za mah, grabi j« za mrvo, rocot grablje (Handschlepp- und Pferdeheurechen) za am obrača.«, stroj za koinjo trave in žiya najso-vejše gleisdorfske sadne mlina v kamenitih valfkit zacinane, hidravlične prsi«, preie za sadja h vino. lOrig. Oberdruck Differential Hebelpresswakti patent „Dučhsclier", daje največ tekočine, se dobije le pri meni. Angleške nože (Gusstabi), razervni dele, prodaja ma šin na 6as in garanoijo. -Cenik zastonj in iranko. i mlin 1 gosti 3 sobe, 2 kuhinji, klet, hlevi za govedo in svinj 7 oralov travnika, na glavni cesti proti Ptujo, se da takoj v najem. Vpraša se pri upravniŠtVS „Štajerca". Kari Kasper trgovina z mešanim blagom in zaloga smodniki = PTUJ = priporoča svojo bogato talogo špecerijskega blaga, nadalje smodnika za lov in razstrelbe, cindžnore ter predmete ntnnicije za lov kakor patrMJ, kapseljne, šrot itd , imd»Ije glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Tomažova moka, kajnit itd., nadalje raffia-bast in bakreni vitrijol itd. po najnižjih cenili ne na ne so ud kl< v ka go Pisk me ki m ni s k str za: zn Pl to žabo mi ko vit "'J ter se po kri pr. Vs va ak nil pr. in Veliko mamifakturno trgovino Johann Koss, Celje na kolodvorskem prostoru na voglu (Stadt Wieo) 1 priporočamo zaradinj ene soiidnoati in nizkih cen najtoplejše. ——-. Iadajaielj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blanke v Ptuju.