Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-iiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-žamo. Telefon uredn. 312. UČITELJSKI TOVARIŠ Stanovsko politiSko glasilo UJU. - PoverieniStvo LJubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1*50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek po-sebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Resolucije prihvačene jednoglasno na proJjetnoj ekupštini Učiteljskega društva „Jedinstva' za grad Zagreb i okolico u Vugomselu od 33. maja 1936. Brzojavni apel N i e g. Veli« čanstvu Kraliu: Učiteljsko društvo »Jedinstvo« za grad Zagreb i okolicu sa svoje brojno posječene redovne Droljetne skupštine u Dugomselu. danas. podnoseči pred slavni priiesto Karadjordjeviča i ovajput uvjerenje o prokušanoj i nikad ne poko-lebanoi odanosti i liuhavi svo.iih članova prema Vašem Veličanstvu i cijelom uzvi-šenom Kraljevskom Domu kap i prema našem državnom i narodnom jedinstvu, u najistinski.ioj lojalnosti primorano je da svoga uzvišenog *Vladara u m o 1 i za u s t a v n u z a š t i t u il s p r e d: t o t i -k i h progonstva za državu i narod n a i z a s 1 u ž n i'j i h članova Udruženja Jugoslaven-s k o g a U č i t e t j S t v a1 Hrvatske i Slavonije, a posebno ; mnogih članova o v o g a druištva, što su u posljednie vrijeme izvršena u Ministarstvu Prosvjete ibezrazložino i bez ikakve potrebe a na silnu štetu t poniženje ogromnoga broja oduviiek na-ciionalno i domoljubno opredijelieniih po-rodica. što je u a n i i e 1 o hesum-niivu i osietliivu štetu o r o -s v j e t n o m u i n a c f i o n a 1 n o m s r e d i i v a n i u u ovira k r a i e -v i m a. II. Naša orosvietna politika pošla ie u posljednje vrijeme outem, koji se udalju-ie od onih ideia. na kojima ie naša država izgradiena i na kojima treba da se "> dalje prema garancijama Ustava razvija. Takav pravac prosvjetne politike vodi. sudeči po pojavama, što se očituju u narodu, do nesumnjive prosvietne i nacijonailne klesorgainizacije. • Stručno je utvrdjeno. da ie naše osnovno školstvo u kraievima. gdie se ta prosvjetna politika naročito i forsira-no orovodi. na svom moralnom nivou, pa u svom uzgojnom i nacijonalno-obra-zovnom utiecaju u iednoi godini vrlo mnogo izgubilo od svoje nekadašnje vri-jednosti. i opče ie uvjerenje. osobito u * Na željo poverjeništva UJU Zagreb priobčujemo gornje resolucije, ki iih ie osvojil ožii sosvet pov. UJU Zagreb. a k dopisu pripominjamo, da se stališče hrvatskega učiteltistva ne krije novsem z naziraniem in stališčem ki ga zavzema novi pokret slovenskega uči-tel.istva Uredn. širokim narodnim slojevima našiega grada ; sela. da če ovo stanje, ako mu se zavremena ne stane na out. dovesti do narodnoga nepovjerenja n državno školstvo. Dosebno do neoovieren-a u na-šu duhovnu unifJkaciiu. koia čini Drvi I bitni osnov bolv budučnosti zemlje. Učitelistvo Zagreba i okolice udru-ženo u Udruženiu Jugoslavenskoga Uči-teljstva i prožeto oduvijek iskrenom ' prokušanom željom i nastojanjima 7a rea* lizovanjem istinskih i dobro shvačenih interesa države i naroda, skreče ioš u pravo vrijeme oažniu svim 'državnim faktorima i cijeloj našoj javnosti na svc teške pojave, kole na nekim mjestUna več dobivaiu karakter holiševizirania naše narodnp sredine u nrosvietnom i soci-jalnom pravcu. Ovom prilikom se ujedno ukazuje na unravo škandalozne postup-ke ? učitelistvom UJU. posebno sa članovima ovoga društva, gdje se — na užas i sramotu pred cijelom zemljom i svim kulturnim svijetom — udarilo na stotine naiboliih prosvietrih radnika i najodanijih i ihalisigurnEiih stupova naše državne misli i to na način koii dosad nije zapamčen ne samo u našoi narodnoj državi, nego ni za naireakeiionarnijih režima nekadašnie tudjinske vlasti. Naročito ie pred svom sviietlom orošlosti ' najidealnijirh interesima našega naroda za sva vremena neopravdano i neshvat-liivo. da su toliki najsposobniii i najina-predni.ii naši prosvjetni radnici morali sa svojim porodicama da podnesu strada-nia od strane državne vlasti zato. što su kao članovi U.IU nviiek. hez obzira na Svoje lične interese odlučno stajaii na braniku državne misli i propagirali liubav prema našem uzvišenom Vladaru i "edin-stvu naroda. III. Kod ¡napriied pomenutih orom.iena u prosvjetnoi oolitici i kod svih gonienja članova UJU. i ovoga društva, koii su potresi i i samim osnovima našega Udruženja, centralna uprava Udruženja u Beogradu nije mogla ne samo da zaštiti svoje članove, ma j u naiskromnijoi mJe-ri. nego niie o pravoi svrsi takva vodiie-nja prosvjetne politike obaviještena do-volino ni naša javnost, niti su na svu pogubnost ovih dogadjaia na vriieme upo-zoreni bili glavni mjerodavni državni faktori. t i. Njegovo Veličanstvo Kral.1. državna vlada i Narodna Skuoština. a što se moglo i moralo učiniti. ako ne drugim načinom, a ono sazivom vanredne skupštine Udruženja u prestonici. Naročito ie žalosno po ugledu i itieologiju U.IU, da se bez krainiega otpora dopustilo Dre-uzimanie svih Položaia u orosvietnoi hi-ierarhiii liud.nia kois s» naiveči orotiv-nici našega Udruženia i prokušani nePri-jatelii njegove ideologije. iednake u sve-ttiu samoi ideoIcg;ii našega državnog biča. Skuoština smatra na osnovi duboko-ga razmatranja da se ovüm ubiia eiiena i samoga opstanka U.IU. IV. Ovo učiteljsko društvo drži. da ie upravo s razloga navedenih u orediaš-niim tačkama a naročito ooradi obrezovanja radne snage i sposobnosti Udruženia za usniešnu odbranu orosvietnih interesa pa i za opravdanu zaštitu njegovih članova potrebno: 1. Uredienie naše. staleške organizacij da se u prvotne redu oodvrgne te-meliitu študiju i svestranomu raspravlja-nju, kako bi se moglo pristupiti rješenju, koie če potpuniie zadovoljiti naše nacionalne. prosvjetne i staleške potrebe. S obzirom na to. što ioš prosvjetne prilike naše države niiesu normirane iednim ie-dinstvenim školskim zakonom držimo, da ie danas .ioš preuranjeno kazati defi-nitivnu riječ o reorganizaciji našega Udruženja. K tome dielu moči če se sa sigurnom nadom u uspjeh pristupiti istom onda, kad se normiraiu prilike i s njima rad našega Udruženia. s današn.ie njegove osnovice: kad niegova predstavništva u pojedinim krajevima naše države do kraja izvrše privodjenie učiteljstva u opču stalešku organizaciiu i. naposljetku, kad se jasno pokažu pravci niegova dje-lovania za budučnost 2. Reorganizaciji Udruženia moči ce se pristupiti definitivno istom onda kad se naše ooče coHtiČke nriliko toliko srede, da se hude moplo govoriti o iednom stat-nom praven prosvietne nolitike koga danas nema niti s obzirom na nastavil n?t! s obzirom na učiteljstvo. Današnje nas iskustvo ooučava jasno. da pojedini predstavnici najviše školske vlasti, čiia ie riieč odlučna za či-tavu državu imadu obično pred očima samo iedan dio niezin i prosvjetne prilike u niemu. dok sve ostale nuštaiu s vida. Pored toga i samo učitelistvo oojedinih krajeva gleda isto ovako oarcijalno na naše prosvietne prilike pa vrlo rijet-ko smatra opčom staleškom stvari ono. što se dogadja u posvieti i u učitelistvu drugih kraieva. Potre'bno ie. dakle. da naše Udruženie svojim sredstvima obra-zuie učitelistvo naše države u duhu nro-Svietnoga i staleškoga iedinstva. tako da svaki član staleža osieča iednako sve. što se dešava na nodručju prosvietnom bilo na kome miestu naše države, na da to uzima svakiout i ka« svoin stvar « da prema nioi zauzme objektivno staialište. Da se ovai znameniti zadatak izvrši do kraia. potrebna su ioš Predstavništva Udruženia u pojedinim kraievima države, sa zadatkom, da učiteljstvo svoga kraja uvode u stalešku cjelinu i obrazuiu u je-dinstvenome staleškom duhu. 3. U najužoi vezi s ovim zadatkom naše organizacije tražimo. da se naše Pov.iereništvo u Zagrebu oa i izvršni kao i glavni odbor našega Udruženia zauzmu na svim odlučnim mjestima za one naše članove koii su upravo ooradi ovakve nejedinstvejie školske politike postradail pretrpjevši neopravdane dosad nečuvene moralne i materiialne udarce. Za njih tražimo potpunu zadovoljštinu, ier su se oni na svoiim mjestima u školstvu i učiteljskim organizacijama založili za onaj pravac prosvietne politike, koji je naše Udruženie. u saglasnosti s duhom i zahtjevi-ma naše državne misli, od prvoga dana propagiralo, a koii su i naše prosvjetne vlasti j njihovi predstavnici priie isticali, zastupali i provodili. Izvršni odbor našega Udruženia neka nastoji. da prevlada u prosvjetnoi oolitici iedinstvenost. prema našim opčim narodnim potrebama i ct-lievima. oa neka tim svojim radom za-uvijek spriieči ovako neiednako i prema tome nepravedno vodlbnje prosvjetne politike. Radi toga ie potrebno da Udru-žen"e nostane iaktorom. koii če biti Dravi prosvietni. stručni i stalan autoritet u našoi nacijonalno1 držav5. Dotle pak neka one ponižene i uvrijedjene. koji su se založili na svakome mjestu našega lav-noga života za ovu osnovnu ideiu vodi-liu. šta se ističe u Jedinstvu naroda, njegove prosvete i države, povrati na one položaie i na ona mjesta koja su do svo-me radu i po svojim sposobnostima, a naročito i Po svojim naciionalnim osie-čajima zauzimali i zavrijedili j time pridoniieli sa svoie strane sredjivanju prilika u našoi državi. Njihov rad treba bar naknadno da se nagradi, a pretrpljena moralna i materijalna šteta da Ini se reparira. V. S navedenih razloga na.iodlučniie se osudiuie zlcupotreba autoriteta državnih vlasti. naročito ornsvjetnih u svrhe or-ganizovania separatističkih učiteljskih društava u Hrvatsko? i Slavoni ji, v? isio-vremena Drogonstva organizacija U.IU u ovim krajevima. pa se uPozorava iavnost i svi merodavni faktori. da ie takvo die-lovanfe vrlo oDaSno nn sanrn našu držav-nu misao i narodnu konsolidaciiu. LISTEK. Organizacija mladine in delo učiteljstva pri isti. (Dalje.) 45. Grosuplje, osnovna š o-1 a: Priredili so dve igri. — Porabili so 472.25 Din za nakup knjig za šolarsko knjižnico. — Napravili so izlet na Tabor. 46. Preska, osnovna šola: Sodelovali so pri Sokolu in pri Prosvetnem društvu. — Napravili so izlete v Žlebe in Gorice. 47. Vič, osnovna šola: Članice so nastopile v igri »Trnuljčica«. — Napravili so izlete k slapu Peričnik in na Rožnik. 48. Vrhnika, osnovna šola: Na Vidov dan so priredili igro »Kralj Matjaž in peli »Vino in voda«. — Delali so izlete v gozd in okolico. 49. N o v o mesto deška o s n. šola: Priredili so v ianuaiiiu 1925 trikrat igro »Petrčkove poslednje sanje« s Detiem in plesom. Čisti preostanek nad 5000 Din se je porabil za šolarsko knjižnico. ki šteje nad 400 vezanih knj;g V aprilu 1925 je Podmladek priredil cvet- čisti dobiček 1529.50 za nabavo šolske le- lični dan. koiega Din se ie porabil karne. nogometa in krdkera. — Predavali so ob priliki razdelitve ameriških daril. Sodelovali so pri Družbi sv. Cirila in Metoda, pri Kolu iugoslov. sester in pri Sokolu. Delali so izlete v bližnjo okolico. 50. Novo mesto, dekliška osnovna šola: Priredile so tri igre. Za denar, ki so ga donesle te igre. so kupile knjige za šolarsko knjižnico. Dalje so sklenile kupiti veliko žogo in vrv za skakanje. Sodelovale ori Sokolu. Družbi sv. Cirila in Metoda. Jugoslovenski Matici in Kolu Jugoslovanskih sester. Napravile so izlete na Gorjance, v Šmar-'ietno. na Toško goro in v Hmelnilk. 51. Novo mesto, trgovska šola: Sodelovali so pri različnih društvih in napravili izlete v okolico. 52. Novo mesto, državna realna g i m n a z i i a: Priredili so igro »Mogočni prstan« in predavanje o Espe-rantu. — Nabavili so dijaku suknjo. — Ustanovili so sekcijo nogometa, hazene in tenisa. — Poslali so dopise nekaterim gimnazijam v Jugoslaviji ki so bile na-venede v »Glasniku«. — Napravili so izlete v bližnjo okolico. 53. Š m i h e 1 pri Novem mestu. zasebna dekliška osnovna šola ubogih šolskih sester de No-tre Dame: Priredile so tri predavanja, sklenile pospeševati protialkoholno giba-niie in skrb za telesno zdravie. — Napravile so izlete po Sloveniji 54. Šmihel pri Novem mestu. zasebna dekliška meščanska šola ubogih šolskih sester de Notre Dame: Imele so tri predavanja. Sklenile so pospeševati protialkoholno ribanje in skrb za telesno zdravje. — Napravile so izlete po Sloveniji. 55. Lesce, osnovna šola: Ogledali so si v Tržiču čevljarlio. ore-dilnico. papirnico in fužine. Napravili so zlet v Ljubljano 56. Celiie. deška osnovna šola: Priredili so božičnieo. eno preda-vanie za Podmladek in tri skioptične predstave. 57. Celje, dekliška osnovna šola: Priredile so božično obdaritev. pet predavani s skioptičnimi slikami, cvetlični dan in deklamaciie na Vidov dan. — Dopisovale so s Koorivnico in Ptujem. — Napravile so izlete na gri' če v bližnji okolici, n. pr k razvalinam na Grad. na Tolsti vrh. (Dalje prih.) f Ivan Košar. Da. še nebo ie plakalo. ko ie spremila dne 8. maia t. 1. dolga vrsta žalujočih našega dragega nam tovariša-vete-rana g. Ivana Košarja. upokojenega nad-učitelja pri Veliki Nedelji na zadnji poti iz Ormoža k Veliki Nedelji. Veličasten sprevod, kakršnega že dolgo ni videla Velika Nedelja, re pričal, da je umrl mož, ki ni bil čislan samo v vrstah svojih stanovskih tovarišev in tovarišic. ampak je imel tudi nebroi hvaležnih čestilcev(k) v naiširjih plasteh naroda svoiega delovnega okoliša. V dobi svoiega tridesetletnega plodonosnega učiteljevanja Je vzgojil pri Vel Nedelii dva roda. Koliko ie danes v velikonedeliski žuoniii dobrih in naprednih gospodarjev, ki so dobili od pokojnika trdno podlago za na-daljno izobrazbo in delovanje v oošolski dobi! Koliko ie inteligentov. ki zavzemajo danes odlična mesta v državni, duhovski in privatni upravi, katerim ]e bil umrli Ivan Košar učitelj, buditeli in blagonaklonieni podpornik! Vsi. vsi so iz srca hvaležni svojemu dobremu učitelju in izgovarjajo njegovo ime s spošt-ljivostjo. s Ponosom. Blagopokoinik ni bil smotreno delaven samo v svojem razredu, njegova glavna naloga, 'njegovo prvo vzgojno VI Poziva se uČiteljstvo Hrvatske i Slavonije, udruženo u UJU da svim zakonskim sredstvima spriječi svakoga. koii dira u idejne i onravdane stvarne interese ovdašnjih naših organizacijai '¿i njihovih članova. Da da izdrži junački i do kraja svaku borbu s nesavjesnim progoniteljima. nesumnjivo je. da ie ko-načna Dobieda naša. U nvoi borbi udruženo učiteljstvn ovlh krajeva očekuje ounn solidarnost i iskrenu Dotorr« sveea udruženoga učiteljstva zemlie ier se bu-dučnost stvara sa»~~ na moralnom pravilu da i drugi diielov; narodna zaiedni- V 26. številki »Učit. Tov.« Diše tov. B. Medvešček med drugim tudi sledeče1 »Kdo ie kulturni pionir narodov? Menda 1 e tisti ki ie ž niim ki razume njegove težnje in ie njegov organizator in vodnik v boiu za niegove pravice. In to me le z besedo, ampak z dejanji.« In v zadnjem odstavku svoiega odgovora zanimiv stavek: »Je pa v nas vseh resna težnia. da to postanemo.« (Namreč kulturni pionirji). Prišel sem 7. dežele kier ie bila ogromna večina učiteljstva istih nazorov in ne tajim, da s e m bil tudi sam takšnega mišljenja in spoznal da učitelj ne more biti in ne sme biti »kulturni pionir« na ta način kakor se kulturno pionirstvo dandanes kai rado poimule. In baš zato sem se oglasil pri debata o kulturnih pionirjih. Ugotovitev, da ie ogromna večina naroda v taboru ustvarjajoč h. manjšina pa da živi na rovaš izkoriščanih — je točna. Vse to podpišem tud; jaz podpišem tudi procentualno razmerje (95% proti 5%!) — izkoriščanih ih izkoriščuiočih. Povedati Pa moram, da naših današnjih ljudi ne moremo deliti na izkoriščane in izkoriščuioče. pač pa smemo reči. da le 5% ie srečnih — ki druge lahko izkoriščajo. Povdarek leži na besedici 1 e. kaiti naša današma genera" ciia (vso čast iziemi!) se ne bri'ga veliko za izkoriščanie. čuti oa da ie le malo srečnih, izkoriščevalcev in baš zato se kliče na boi od vseh kraiev in koncev, kličeio tudi tisti, k' goiiio edino srčno željo: biti izkoriščevalci. Kdor tega ne verjame nai se le zanima za ootek boliševiškega ookreta na Ogrskem in bo imel dejstva in statistične podatke, ki bodo govorili glasno in nešzpremenljivo! Ne znamo kako bi bilo treba reči — hvala Bogu ali — žalibog. da spadam med one ki so videli in ki so se prepričali. da narodno pionirstvo. kakor se da razumeti iz članka tov. Medveščka (t t. kulturno o onirstvo idealistov) človeški družbi več škoduie nego koristi. ... Spominjam se na dneve, ko so pokali obroči tkzv meščanske družbe, videl sem. kako so se zganile velike mase izkoriščanih Videl sem. kako so odpadali večstoletni okovi videl sem kako so oogazili v blato vse — tudi izkori-. ščanim potrebne zakone. Slišal sem. kako ie pel mrtvašk? zvon privatni lastnini« Videl sem nepregledno množino dotlej izkoriščanih z orožjem v roki širiti staro pravdo. Brezobzirno ie bilo T ------"-J —I... . - --a— načelo ie bilo delovanje na prosvetnem polju med narodom. »Učiteli mora iti med ljudstvo«, tako ie vzpodbuial svoje mlajše tovariše pri vsaki priliki. Pokojni I. Košar ie ustanovil pri Vel. Nedelji bralno društvo, ki je bilo pravo ognjišče in žarišče ljudske orosvete Bralno društvo. čigar knjižnica ie bila nastanjena v šolskem poslopju, ie bilo zbirališče domačih kmečkih fantov in deklet, dijaštva velikoniedeljskega okoliša in sosednih krajev. Izposojevale so se pridno knjige, vršila so se razna predavanja in uprizarjale pogostoma gledališke igre. Voditelj vsega duhovnega pokreta je bil nadučiteli I. Košar. Kakor ie iskal pokojni Košar vedno stike z ljudstvom, tako ie imelo ljudstvo pri njem vsak čas neovirano in dobrodošlo zatočišče. Vsakemu ie ustregel z nasvetom in dejanjem Njegova pisarna je bila prava kancelarija ljudskega advokata Pokojnik ie posedal v niei dolge ure, cele dneve, razmišljal o raznih problemih. čital kniige. ,pisal ljudem razne prošnje in pritožbe ter Pri tem svojem duševnem delu »uničeval« precejšnje množine viržink. Noben berač, noben nabirateli denarnih prispevkov za gospodarske, kulturne in karitativne namene ni odhajal od njega praznih rok, četudi ie moral Košar dati zadnjo kroni- ce moraiii priteči u pomoč, kad iedan dio te zaiednice stradava u borbi i oritišten grubim nasiljem postaje ugrožen. Naro-čitn h današnjoi borbi ti naokn nezainte-resovani riiielovi treba da su načisto sti-me. da So ta borba vodi oko održanja ili napuštanja opče naše narodu» i staleške ideje u ovim kraievima. pa stoga to ni-kakn niie obična raspra nekoga užee do-litičkog karaktera. u koioi treba d-> se depolitiziraiu učiteljski redov! nego bi naprotiv takva »depolitizacija« značila Dotpuno likvidiranie ideja i organizacija U.IU ovdie i niihovu kacitulaciiu Dreti separatizmom. vse p r o 12 lp o s t o i: a n k a m . odkoder se ie lahko izkoriščalo druge — manj srečne. In kulturni pionirji? Voditelji naroda? Stali so ob strani, ker ie odpovedalo vsako »vodstvo« — in imeli smo vtis. da so na pohodu podzemeljske sile ki hočein uničiti vse. kar sta z večstoletnim delom ustvarila človeški um in človeška roka. Jaz nisem med tistimi, ki brezpogojno sledijo vsaki tkzv. kulturni pridobitvi — sai se smatram za ponižnega učenca Tol" stega. toda ko sem videl, da sP eazi v blato vse da se le uničuje ter da brez brutalnega pritiska torei brez nasilja i — ne pride do iiztreznenja. do takrat sem povedal svoi »mea culpa« — in iskal novo vsebino svoiemu kulturnemu oionir-stvu. Uvidel sem, da i,e evolucija, 'toda ta evolucija se ne podpira \na ta način, da postane učiteli »organizator In vodnik v boiu za narodne pravice in to ne z besedo nego z deiami« — kaiti na ta način se lahko pripravlja r e v o I u -ciia. pohod zgoraj omenjenih temnih podzemeljskih sil. katere le uničujejo, niso Pa v staniu ustvarjat' nobenih pozi" tivnh vrednot. In. pomislite baš učiteli bi stal v prvi vrsti uničevalcev?! Ne rečem na s tem da pustimo naše kulturno pionirstvo. da postanimo v boiu. k: ga boiuie narod za svoie pravice — nevtralni. Baš nasprotno! Tudi jaz kličem da vsi v boi. Toda boiuimo se (meni bi boli ugaiala označba »delajmo«) z realnimi silami in na legitimnem kraju. Učiteljstvu se kai rado sugerirá, da mora biti v vsaki vasi »voditeli« ter cía nai bode ta »voditelj« — učiteli. Ne pozabimo, da v vasi živijo kmet-ie mali obrtniki delavci, torei ljudje, ki so v stalnem boiu s orirodo iln z dobro organiziranimi izkoriščevalci. V boju imaio vel .ko izkušeni imaio pa tudi neko podedovano SDosobnost. s katero obču" tiio že vnaprej — od katere strani preti nevarnost. In tega dobro oboroženega kmeta, obrtnika, delavca nai vodi učitelj, zlasti učiteli še mlaiši možakar ki pozna le sanisko sliko živlienia iz šolskih knjig, o naporih, težavah in o radostih živlienia — pravega življenia namreč! — pa niti pojma nima? Smešna zahteva! Pomota ie tudi to da v vasi mora biti »učiteli«. Ako bi zrevolucionirali vas, da bi tudi tam začeli biti razredn< boi. no takrat bi se dalo povorilti o voditeljih, toda tudi takrat' ne o voditeljih cele vasi o voditeljih v vasi živečega naroda. nego le o voditeliu tega ali onega co iz svoiega žepa. po potrebi tudi hlače same. V svoji hiši ie gojil iskreno slovansko gostoljubje. Ni bilo menda dneva da ne bi bil kdo posetil Košarieve družine. Kako so zažarila Košarju v zadovoljnosti še boli niegova rožnata lica. če se ie oglasil(a) pri njem tovariš(ica) Njegova mila in nad vse priljubljena družica Re-zika in njegova vedno »luštna« svakinja Pepika sta postregli gostu z vsem. kar sta zmogli Košarieva kuhinja in klet. Kakor ie bil Košar sam zelo naobražen in dovtipen. tako ie ljubil v svoji druščini inteligente in šaljivce. Dobrim dovtipom se ie v svoii dobrosrčnosti smejal, da se mu je tresel trebuh in so polzele solze po njegovih radostnih licih. S svojo prevdarnostjo in s svojim taktnim nastopom si ie znal nadučitelj I. Košar pridobiti v vseh slojih in krogih spoštovanje in ugled. Posebno blag in naklonjen ie bil kot predstojnik svojemu podrejenemu učiteljstvu. Pokojni I. Košar menda ni imel v svojem življenju neprijatelja. Nasprotovali in grenili dneve njegovega nesebičnega delovanja so mu le gotovi člani 'krajnega šolskega sveta velikonedeli-skega v času. ko si ie z odločno vztrajnostjo prizadeval, da dobi Vel. Nedelja razreda. (O tem bi lahko povedal svoie tov. Moderndorfer). Ne pozabimo da Je vas v malem to. kar ie država v velikem. V vasi sami so že tudi ostro diferencirani interesi močnih, srednjih jn slabili. In te skupine bijejo svoi »razredni bol« — zato pa ne m o r e i o imeti vsi s k u o n e g a voditelja. Lahko oa imaio osebo, ki glasno misli mish za vse. in no potrebi resurMra mišljenje večine. Toda to še ni voditeli! Je oa eno torišče kier je lahko učiteli voditeli. kier lahko deluie kot organizator in bojevnik za staro pravdo in to torišče ie — šola. Otrok ie naiboli izkoriščan stvor božji! Otrok nos; okove! Otrok ima le dolžnosti, pravic oa skoro nobenih! Otroka ie treba rešiti." otroku ie treba vrniti svobodo. Otroka ie treba prekva-siti. da ne bo eden od 5% in ne eden od 95%. pač pa da postane človek navdušen in obenem ponižen oriiateli občeko-ristnega in nesebičnega dela. V šoli bodimo pionirji naroda. Žalibog. ne naroda, kater' sedai živi nego naroda kateri šele pride za nami. Ce pa hočemo postati voditelji naroda, ki danes služi kruh. zlasti na ta način da s1 ooprei naberemo še več kmižne učeno" sti. no takrat iavno povemo, da ne pojmujemo bistva učiteljskega ockl ca. Voditelii dandanes živečega naroda lahko postanemo v povsem primitivnih razmerah (v Sloveniii ne veruiem da bi se dobila kakšna hribska vas...). kajti Vsled nepredvidenih ovir so se zbo-rovalni lokali ob ookraiinski skupščini v Celju povsem preložili iz »Narodnega doma« v prostore Celjskega doma, kar naj blagovoli članstvo upoštevati» Istotako se bodo delile nakaznice za stanovanje in hrano po prihodu vlakov 16. — Deklaracija. Redakcija točk. ki iih ie iznesel odbor Mežiškega učiteljskega društva v svoii »Izjavi«, natisnjeni v 15. številki »Učit. Tovariša« t. 1. in ki bi bile primerne za razpravo v Celju. I. Življenski interes stanu in šole zahteva eno samo stanovsko organizacijo za vse učiteljstvo v državi. To bodi naše Udruženie. poleg katerega ne moremo priznati nobene druge stanovske organizacije osnovnošolskega učiteljstva. II Dobrodošel nam mora biti v organizaciji vsak stanovsko zaveden učiteli in vsakemu mora biti zaiamčena v niei popolna svoboda vesti in mišljenja. III. Kot edina od nas priznana organizacija. ie Udruženie moralno odgovorno za svoje delovanje celemu stanu, ne le članom. .IV. Organizacija mora varovati popolno neodvisnost na vse strani, prvič, da lahko iparalizira kvarne vplive dnev* ne politike na šolstvo in drugič, da lahko zastopa interese šole in stanu napram vsakemu režimu. V. Svojo moralno silo mora iskati organizacija v soskladu svojih zahtev z obče narodnim interesom ki ii mora biti vselej in v vsakem slučaju najvišji zakon. novo. šolskim in krajevnim razmeram primerno šolsko poslopje. Ni se zbal ne očitkov ne zamer in neorilik. hodil te neutrudno svojo ravno pot in dosegel za-željeni cilj. Ni monumentalna zgradba velikonedieljska šola, a je kras Velike Nedelje in nailepši spomenik, katerega je postavil blagopokojnik všolanim občinam in sebi Pokojni I. Košar ie bil neutrudliiv delavec za dobrobit svojega naroda, a še višje ie cenil tovarištvo in delo v učiteljskem društvji v orid šolstvu in učiteljskemu stanu. Takoj do svoiem prihodu k Vel. Nedelii 1878. leta ie pristopil kot član v učitelisko društvo za ormoškt okrai ter ostal neprekinjeno njega član do svoje smrti. Bil ie ooetovano predsednik in dolga leta odbornik imenovanega učiteljskega društva in se redno udeleževal društvenih zborovanj Njegova prikupliiva in impozantna postava le očarala vse. še več ie zalegla njegova prevdarna in prepričevalna beseda, s katero ie posegel pogostoma v razprave in debate. Z vnemo se ie zavzemal in zanimal za vse važne društvene in šolske zadeve še potem ko mu ie opešal vid in se operacija na očeh ni posrečila. V znak hvaležnosti in priznanja za njegovo mnogoletno delovanje v prid društvu in šolstvu sploh, ga ie imenovalo leta 1910. kakor sem že omenil, tudi v naimaniši vasi izključujejo skupnega voditelja diferencirani interesi ljudi. Voditeli gotovega »razreda « Pa ne boni. tudi takrat ne, če ie ta razred v večini, kaiti prvo jn rtaivažneiše torišče moiega dela ie _ šola torei krai kier ni bogatih ni siromakov. kjer so le otroc*. slabe, krepitve žejne otroške sile. nosilci delavci nage narodne in državne bodočnosti Odkritosrčen človek bi povedal tudi to smo lii zadosti močni za to delo — v šoli...? za uradnike — da. toda da bi bili organizatorji in voditelii dela za svobodo otrok, o tem jaz za svoio osebo dvomin in naj pove svoio sodbo vsak o'o tihi uri — sebi. Lev Tolstoj pravi, da si ljudstvo želi izobrazbe. Meščanska družba in od nje nastavljeni učitelji pa tekmuieio da bi zadostili tei kulturni želi! in zanimivo dejstvo je. da narod to kulturo — gladko odklanja On ie hotel rešiti problem na svoi način Poskusil ie ustvariti Up pravega učitelia in pognat' iz. šole učitelja uradnika. Ogromnega dela se ie lotil. Sai vemo vsi da niegovo dolgo živlienie, ob njegovi nadarjenosti in predizobrazbi n; bilo zadostno za rešitev tega problema, mi še iščemo »vodstvo« izven šole?! — Kulturni pionirji narodovi v šolo. v šolo vsi! Turnišče. 3. .iuliia 1926 V Tulii Kontler. in 17. t. m. — Le seie odsekov 16. t. m. se izvrše v mestni osnovni šoli. ■ — Pravila U.IU Zadnjič ie Po pomoti izostal sledeči člen: Cl. 29. Čtenovi koii ne podmire članarini! do 1. iuna nemaiu prava učestvovanja na ovogodišnjim skuoštinama. VI. Dolžnost organizacije ie. da zastopa skupne duhovne, socialne in pravne interese stanu ter odločno ščiti državljanske pravice učiteljstva. VII. Naloga organizacije ie. da vzga-jai in navajaj članstvo k samostojnemu mišljenju. Odklanjamo zato v organiza-ciii vsako stremlienie po Političnem ali duhovnem uniformiranju stanu in smatramo svobodo stvarne kritike kot pogoj za zdrav razmah organizacije. Do najvemejšega izraza mora priti načelna smer organizacije v pisanju stanovskega glasila in najti v tem svoiega naidosledneišega predstavitelia in naiod-ločneišega borca. VIII. Naše stremlienie nai gre za tem. da dvignemo stanovsko moralo, zavest in disciplino, ki mora temeljiti v iaki zavesti članstva, da ie vsak posameznik odgovoren za svoie delo stanu v celoti. IX. Organizacija si nairesneje prizadeval- in v kolikor treba prelomi tudi s tradicijami, da si pribori oni položaj in ugled da io bo morala vsa javnost brezpogojno Priznati in uvaževati kot edino pravo zastopnico celega stanu. Iz realno političnih razlogov smo tudi vedno pripravljeni za solidarno zasto- učitelisko društvo za ormoški nkrai svojim častnim članom ter mu izročilo po deputaciii na niegovem ljubkem domu. katerega si je postavil pri Vel. Nedelji, častno diplomo. Ni na znala ipokojniko-vih zaslug cenit: prosvetna uPrava. drugače bi ga ne bila pustila na večer njegovega življenja stradati pri kronski pokojnini.. Dragi tovariš - pokojnik! Vzela te nam ie neizprosna smrt, a hvaležnega spomina nate nam ne more vzeti nikdo. Ivan Košar se ie rodil 11. maiia 1850. leta v Ročici v lenem kraiu pri Sv. Ani v Slov. goricah Študiral ie na učiteljišču v Mariboru Najprej ie služboval ! Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana