AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREJGN I IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, JULY 30 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. tookratska strankabo korakala solidni fronti za Lauschetom P^ndidaturo je sinoči izvrševalni odbor delil Ktske stran^e s°žlasno odobril. Lausche je I Vlnarno aklamiran med demokrati. je sprejel nominacijo in [ ^1val narodnosti v edinost PemokrSOfdnik Frank J" Lausche je t>il Sinoči v glavnem letake ^ stranke soglasno odobren kot uradni kandidat |nače]nji!'ranke za clevelandskega župana. Sodnika je pred-feaUsch t dem°kratov, Ray T .Miller, in navzoči so pri-X^-l^™; v'harne ovacije. Nominacija je bila odlašana ■ na radijski postaji WGAR. [ Petnajst okrajnih uradnikov 1 in raznih voditeljev demokratov je navdušeno pozdravljalo kandidaturo sodnika Lauscheta in izjavljalo, da moramo biti ponosni na takega kandidata ne samo demokrati, ampak vsi državljani mesta Clevelanda. Sodnik Lausche je sprejel kandidaturo in se izjavil, da je voljan nositi zastavo demokratske stranke. V 10 minut -trajajočem govoru je g. Lausche na-glašal potrebo edinstvenega nastopa raznih narodnostnih grup. Klical je demokrate in splošno vse clevelandske državljane v kampanjo, ki bo ustvarila iz Clevelanda enega prvih mest v Zed. državah. Izjavil je, da bo kot župan vladal pravično in brez vsakega predsodka kapitalu in delavstvu in enako pozabljenemu srednjemu stanu. "Poživljam vas," je zaklical g. Lausche,-"da stojite pri meni in mi pomagate napraviti Cleveland veliko mesto v civičnem življenju Amerike, kar Cleveland tudi zasluži." Načelnik Miller je predstavil Lauscheta kot svojega dolgoletnega osebnega prijatelja ter hvalil njegovo neustrašenost in pravičnost, ki ve ceniti svoboščine , meščanstva in ki ima vso zmo- i žnost voditi mestno gospodarstvo v korist vsega prebivalstva. Sledeči okrajni uradniki so si-noči izrekli podporo nominaciji ; g. Lauscheta: okrajni inženir McWilliams, okrajni rekorder Lybarger, okrajna komisarja Gorman in Curry, okrajni klerk Fuerst, okrajni koroner Garber, v imenu okrajnega prosekutorja, ki je iz mesta, pomožni pravdnik McGill, Joseph Krizek, ki je zastopal okrajnega blagajnika Boyla, pomožni šerif Gillespie, ■ ki je zastopal šerifa Sweeneya, Mrs. McDonald, predsednica ] ženskih demokratskih klubov, John Nagy, predsednik mladih demokratov, Mrs. Ann Dorring. ton, podpredsednica demokratskega izvrševalnega odbora, ( Mrs. Lena Brown, voditeljica demokratov v 18. vardi (zamor- ; ska), John DeRighter, predsednik Kozmopolitske lige in Feliks Matia, načelnik volivnega odbora. -o- K molitvi Članice društva Srca Marije (staro) so prošene, da pridejo nocoj ob 7:30 v Svetkov pogrebni zavod k skupni molitvi za pokojno sestro Rozalijo Speh. V četrtek naj se pa po možnosti udeleže pogreba. Mr. Mihelich odpotuje V četrtek in petek bo odvetnik g. John L. Mihelich v Co-lumbusu, O., kjer bo prisostvoval seji Ohijske industrijske komisije. V petek večer bo pa 'zopet doma. t zadovoljni, ^Hitler nad Ruse 4ps , lca-~~"Das Schwar- m Z*vn° glasil°nem- •Va, d Clje- indirektno 2nerv,;H ^e nernški narod I S"ker ^ »el-jal T Priznal ProU RusijL Pada nemire s tem, 5pain0ne "zabite Nemce, nenadtaŠati' Zakaj je I1'') in a sP°znal> da Je bi? . olotov kriminal-Iljski Z ttjima dve leti v la l ZVezi." rklI«i \r »i0 nr. 1Nernci moramo V ist° opati'" pravi ča-inika ^ Času Pa glasilo >rotj' d*1 nemška Szj^y Usiii vojna proti i, (ja . ® tem Nemci 2vr0)) So mogli dvigni-il ujtj P^oti Rusiji, kot il, da er> da jo bo, ako rt2boyJe ta vo-'na samo jPi narlemu komunizmu. gt0z* Prste. S° VideH Hit" |?a nabojnikom Po katamerava vpeljati peli j rehl bodo nabor-|,Čebajmanj tri tedne / NalJor °uVZeti v armado ,#ntrai A bodo Poklica" leiskali mory' kJ'er J'ih Sedan- V°''ažki zdravni-/?omik m istemu je bil ^raVnSP°Znan sposob- le, je "IKu od naborne del°" prodal 'cev, ^ . od prijateljev zHjeprišel Pa P^d rCakvn;ka> ^ *ta ^ovp nesposobneži ®m. istemu bo pa He b0 ajma.nj tri tedne 3 b °!jal v armado ali dal° dovolj časa, osebne stvari do- flJek in ako kot je bilo v ! namr rek. kar se tiče f1 če2 Toplomer se |fal»- Zvo>n nek->e P" 95 'IKja ■ bo morda ne- & Ht v",kaka kaplja S ba v četrtek, če bo- ^Hai0Pa "morda" Vdelana ^uncilman Ed-bodo danes polk0 i^nf1"^0 na 79- celi1 Voljena z novim J4" Clair Ave. in ^C?1 tede n bo pa II slavn??rometu s pri-«1 tl>ica • f - Boi^^štva Ldo °sem^ladjo gradij° 8a. kn T° se raču" <*a io naPravijo zanjo a^ujne.do^°tovljena. Ce- 5adtiio k SlueaJ"ih vza-, h leta 0jne ladje več t 11 NAJNOVEJŠE VESTI * MOSKVA, 30. jul.—Prodiranje nemške armade je bilo ustavljeno na vsej fronti in v mnogih sektorjih so nemške divizije celo na umiku. Devet milijonov mož si stoji nasproti na ruski fronti, pravi * najnovejše poročilo ruskega vrhovnega poveljstva. BERLIN, 30. jul.—Nemške čete so ustavile Ruse, ki so se zaganjali val za valom v nemško linijo med Wyazno in Mogilev. V bližini Smolen-1 ska je del ruske armade že ^ skoro popolnoma uničen. * WASHINGTON, 29. jul.—Voj- ni tajnik Stimson je javno 1 obžaloval, da je obdolžil senatorja Wheelerja izdajstva, ker je razposlal karte po deželi narodu, naj protestira pri Rooseveltu proti udeležbi ameriške'armade v kaki inozemski vojni. OTTAWA, Kanada. —Sem je dospel brat angleškega kralja, vojvoda Kentski, ki bo ; ostal v Kanadi šest tednov, 1 da si ogleda razne priprave za vojno. Preko Atlantika je ; dospel z letalom. Izrazil se < je, da bo morda pred odho- i dom domov obiskal tudi Zed. ] države. \ LONDON, 30. jul.—Tukaj se je ( raznesla vest, da je storil samomor nemški general Ernst j Udet, ki je organiziral nem- j ške kore parašutarjev in ki j je znan kot eden najslavnej- ( ših letalcev na svetu. Kot se j poroča, ga je ukazal Hitler £ zapreti, ker se je izjavil pro-ti nemškemu vpadu v Rusijo, j Vesti niso uradno potrjene. (Udet je poznan tudi vCleve- ^ landu, kjer se je bil udeležil ^ letalskih tekem in je s svojimi drznimi in vratolomnimi i poleti vzbujal splošno pozor- * nost.) j -o--• Ford se ne boji depresije po končanem obrambnem i programu v U. S. J Detroit, Mich. — Ob priliki svojega 78. rojstnega dneva, ki ^ ga avtni magnat Henry Ford ^ obhaja danes, je izjavil, da bo po t tej vojni polno prilik za vsake- . ga, ki se bo nehal ozirati nazaj, J ampak se bo obrnil in šel na- t prej. j. Dalje je izjavil, da nima stra- ^ hu pred kako depresijo po tej vojni, čeprav bo ixgotovljen q obrambni program v Zed. drža- ^ vah. r Ford svoja leta še vedno do- ^ bro nosi. Vsako jutro vstane ^ pred šesto, se malo pregiblje na svežem zraku, najsi bo da gre peš, ali se pelje s kolesom po svo- , jem posestvu. Potem se pa vse-de h konferenci s svojimi inženirji ali poslovodji, ali pa obišče svoje ogromne naprave. I Izjavil je, da on sicer sovraži s vojno, toda kot izgleda mora bi- v ti tudi vojna, da nas izmodri, <3 ker se drugače ne moremo. Sil- t na ekspanzija v avijatiki bo da- c la delo milijonom, je rekel Ford. v --o--n Prijazen obisk V spremstvu prijazne Mrs. Margit Kogovshek sta nas včeraj obiskala Rev. Pius Petrič, ^ župnik na slovenski fari v New z Yorku in njegova sestra Mrs. 1 Videtič iz Jolieta, 111. ? i Slikovne predstave z Mr. Grdina vabi k slikovnim 1-predstavam in sicer nocoj na's 1053 E. 62. St., jutri večer pa i no Waterloo Rd. 11 Važno za narodno obrambo Fort Worth, Texas. — Vladni inženirji so merili zemljišče, kjer bo vlada zgradila $11,000,000 tovar-no za bojna, letala. Merjenje ' je šlo lepo naprej, dokler se 1 ni zdelo biku farmarja 1 Goosetree-ja tega špasa dovolj. Očividno mu niso vga-■ jali inženirski inštrumenti. 3 Dva dni je bil bik neomejen gospodar nad zemljiščem, 1 dokler niso inženirji apeli-] rali na farmarja, da dene ' bika na kako drugo pašo "v korist narodne obrambe.'" -o- ! Kapitan ameriške križar-ke je spustil bombe v morje, baje na podmornico Washington. — Ker je bilo nedavno v časopisju, da je ameriška ladja streljala na nemško podmornico,, je pričal tozadevno pred senatnim mornariškim odsekom mornariški- tajnik Knox, ki je pojasnil slučaj. Rekel je, da je brodarila neka ameriška križarka ob Greenlan-diji, ko je vjela na radiju klice na pomoč z neke angleške ladje. Križarka je plula v dotično smer in je pobrala 60 oseb iz rešilnih čolnov. V istem času je bilo kapitanu sporočano, da inštrument, ki je nalašč za to inštaliran, da naznanja bližino podmornice, javlja, da je podmornica v bližini kri-žarke. Kapitan je takoj ukazal spustiti tri bombe v globočino. To je bilo vse. Kapitan ne ve, če je bila res kaka podmornica tam ali ne, toda za vsak slučaj je vrgel bombe v svojo lastno obram- -bo. -o--^ Kongres in draginja v tekmi, kdo bo več dobil iz ameriškega naroda ; Washington. — Kongres in 1 življenske potrebščine tekmuje- 1 jo ,kdo bo bolj prizadel žep pov- i prečnega Amerikanca. življen- i ske potrebščine se počasi, pa i stalno dvigajo, kongres se pa ravno te dni peča z načrtom, kako j bo obdavčil vse, kar še ni, ali kar c je že obdavčeno. s V juliju so bile življenske po- \ trebščine že dražje kot so bile \ najvišje v letu 1937, dasi cene še c niso dosegle višine, ki je bila c pred depresijo. Cene na debelo r so že za 14 odstotkov višje kot pred enim letom. Do jeseni bodo j razpečevalci že porabili zalogo, v ki so jo nakupili po nižjih cenah x in prodajati bodo morali začeti ( po novih višjih cenah. i -0-7 c Rosevelt bo vprašal kongres za kontrolo cen J Washington. — Predsednik r Roosevelt namerava danes (v r sredo) poslati na kongres zahte- ž vo, naj sprejme postavo, ki bo _ določala cene gotovmi predmetom. Vlada se boji, da se bodo cene dvignile nad vsako pričakovanje visoko, ako kongres tega ne ustavi pravočasno. --o-- Zanimiv program Varnostni, koncil 10. in 23. varde bo priVedil nocoj ob 7:45 zanimiv program v Kirtland parku, ki se nahaja pri jezeru v vznožju 49. ceste. Policijski in ognjegasni oddelek bosta kazala slike, Louis Trebarjev or-j kester bo igral lepe komade in I slovenski radio kvartet bo zapel nekaj ubranih melodij. I Vsak je prijazno vabljen. 40,000 Japoncev dospelo v Indo-Kino JAPONSKA SE RAZTEZA NA DALJNEM VZHODU Zemljevid kaže francosko Indo-Kino, katero je izročila Francija v "varstvo" Japonski. Proti komu? Tako je prišla Japonska v sredo angleških, nizozemskih in ameriških posesti. Južno od Indo-Kine leži pristanišče Singapore, ki je glavna angleška trdnjava na Daljnem vzhodu. Kako dolgo bodo Zed. države in Anglija gledale to najnovejšo japonsko ekspanzijo, se ne ve. Toda bližnji Filipini, na katere tudi cika Japonska, se dobro pripravljajo z ameriško in domačinsko armado. Ženska obtožena, da je zavarovala ljudi brez njih vednosti in dobivala lepo zavarovalnino Mrs. Lenora McKenzie, stara 38 let, zaposlena v gostilni Mel-ba na 2916 W. 25. St., je bila včeraj od velike porote obtožena, da je vzela življensko zavarovalnino na dve ženski brez njih vednosti in dovoljenja, To je prvi tak slučaj na sod-niji, toda pričakuje se še več obtožb, ker je obstojal baje v mestu kar cel sindikat, ki je dobil več kot milijon dolarjev zavarovalnine na tak način kot gori omenjena ženska. V to nečedno delo je bilo zapletenih baje tudi nekaj zavarovalninskih agentov. Obtožba proti Mrs. McKenzie pravi, da je vzela dve zavarovalnini polici na Mrs. Dashbach, vsako po $168§dve pa na Mrs. Gallagher, po $410 vsako. V nobenem slučaju ni zavarovana oseba nič vedela o tem. Dalje pravi obtožba, da je Mrs. McKenzie v zadnjih 12 letih na tak način zavarovala najmanj 21 oseb. šest od teh jih je že umrlo in za njimi je dobila Lauschetove peticije Kdor želi podpisati Frank Lauschetovo peticijo, to lahko stori v našem uradu. In tudi kdor želi iti okrog sosedov in pobirati podpise na peticije, lahko dobi te peticije v našem uradu. Podpis mora biti s črnilom ali tint-nim svinčnikom. Peticije morajo biti vrnjene nekaj dni pred 20. avgustom, ker na 20. avgusta jih morajo kan-didatje vložiti pri volivnem odboru. zavarovalnino v vsoti $19,000. Na premije je plačevala po $30 na teden. Pred enim letom je postala na to transakcijo pozorna Metropolitan Life Insurance Co. ter je preklicala devet polic in ji povrnila v premijah $1,300. Mrs. McKenzie toži tri zavarovalne družbe vsoto $2,000 po nekem Sam Walch, vulgo Sam Walik in Sam Dalton. Walch je bil 35 krat aretiran radi pijanosti in je 10. februarja letos umrl v mestni ječi. Mrs. McKenzie je Walcha zavarovala in samo sebe imenovala za dedinjo. Zavarovalne družbe sedaj nočejo izplačati zavarovalnine. Preiskovanje tega sleparskega sindikata se je vršilo v vsej tajnosti zadnja štiri leta. Mnogo dokazov je zbral okrajni pravdnik Cullitan in varnostni direktor Ness. --o- Smrtna kosa V Glenville bolnišnici je umrla po dolgi in mučni bolezni dobro poznana Mary Pajk, rojena Boltižar, stara 62 let. Stanovala je na 20572 Lindbergh Ave. v Euclidu. Pogreb se bo vršil iz*Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. Cas pogreba še ni določen. Spor pri Paterson Co. Spor med unijskimi delavci pri Paterson-Leitch Co. na 69. cesti še vedno ni poravnan. Delavci, ki spadajo k uniji CIO, nočejo priti nazaj na delo. Zato je izjavila unija A. F. of L., ki ima pogodbo z družbo, da bo najela druge delavce, če se ti ne vrnejo v četrtek na delo. Bojne in druge ladje že iz-krcavajo vojaštvo in razne potrebščine. Japonska okupacija Indo-Kine se vrši v polnem razmahu. Bojne in transportne ladje so pripeljale vojaštvo in potrebščine v zaliv Camranh. Poročila zatrjujejo, da bo imela Japonska v In-do-Kini 40,000 vojakov. Vojaštvo je bilo že razpeljano na razne strategične postojanke v notranjost dežele. Japonci trdijo, da bodo imeli zrakoplovna pristanišča na osmih strategičnih krajih. Nizozemski poslanik v Wash-ingtonu, dr. Aleksander Loudon, je izjavil, da bo nizozemska Vzhodna Indija uničila vse oljne vrelce, ako bi jih hoteli Japonci s silo zasesti, ker je kolonija odrekla vsako nadaljno pošiljanje olja na Japonsko. Ob kalifornijski obali še vedno križari parnik Tatura Maru, ki ima za $2,500,000 surove svile in 100 ameriških potnikov na krovu. V pristanišče si ne upa, ker se japonska vlada boji, da bo parnik zaplenjen. Državni podtajnik Welles je izjavil, da ne bo dala ameriška vlada dovoljenja za nadaljno trgovanje z Japonsko. -o-— Angleži se pripravljajo za udar v severni Afriki Washington.—Vsa znamenja kažejo, da se Anglija pripravlja na veliko kampanjo v severni Afriki. Prevozni parniki venomer dovažajo sveže čete, m uničijo in druge potrebščine v Egipt. Vojaški izvedenci so mnenja, da je za Anglijo zdaj pravi čas, da udari, ko je Hitler zaposlen v Rusiji. Uspešna I angleška kampanja bi zdaj lah-' ko počistila vso severno Afriko nemških in italijanskih čet. S pomočjo francoskih čet generala de Gaulle bi lahko prisilili generala Weyganda, da bi odstopil francosko kolonijo v severni in zahodni Afriki. S tem bi Angleži tudi odvrnili nevarnost, da bi Nemčija ne zasedla pristanišče Dakar v zahodni Afriki, odkoder bi ogrožala ameriško obrežje. Ako bodo angleške in francoske čete zdaj zasedle vso afriško obal ob Sredozemskem morju, bi Nemčija in Italija tega ne mogli dobiti nazaj vzpričo močne angleške mornarice v Sredozemlju. -o-— Srebrna poroka V četrtek ob osmih bo srebrna poroka s peto sv, mašo v cerkvi Marije Vnebovzete, Sre-brnoporočenca bosta Joseph in Alojzija Cebular, ki vabita vse prijatelje in znance, da se udeleže poročne maše. Še na mnoga leta! Enajsta obletnica V petek ob osmih bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojno Frances Svetek v spomin 11-obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Nov grob Danes zjutraj je umrl v Cleveland Clinic bolnišnici mladenič John Bompage, star 24 let, rodom Hrvat. 1 Truplo bo poslano danes zjutraj v East Brady, Pa., na dom njegovih staršev pod vodstvom Želetove-ga pogrebnega zavoda. - iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIi > j BESEDA IZ NARODA Kri ni voda Mojo rojstno domovino imam v mislih. Mislim na mater, spominjam se očeta, bratje in sestre mi silijo v spomin, prijateljev je tam nebroj, kakor tudi znancev. In koliko je onih, ki jih ne poznam, pa so mi bratje po krvi, po govorici, po smehu in po trpljenju. Moja domovina onkraj morja je oblečena v žalno obleko; Veliki petek je objel mojo rojstno domovino od vzhoda do zahoda, od severa do juga. Oče Triglav še ni gledal stra-šnejših dni v Sloveniji; Soča,, Sava in Drava so danes tri velike, tužne in skeleče solze. Strahotno je danes misliti v kako strahotno in pošastno trpljenje in bridkost je zavita ta moja in tvoja slovenska zemlja. Na križ je pribit slovenski narod: izropan, preganjan, zaničevan in lačen. V senci bajonetov in vislic preživlja temne in težke dneve, a noči so še strašnejše, ker v teh bfo-lestnih in strahotnih nočeh izginjajo iz domov očetje in mla-denflci, ki ob zarjah svinčeno težkih dnevov čakajo na smrt ob sivih slovenskih zidovih. Puške pokajo, ugasujejo mlada in nadepolna življenja zavestnih in narodnih mučenikov. To ni več Veliki petek, to je grozoten in ognjen pekel, iz katerega ni več povratka za vse one, katere je obsenčila zverinska in mrzla senca poosebljenega nemškega hudiča: barbara in tolovaja in blazneža, kateremu pomaga našemljeni laški krvenik, a pošteni in verni narod trepeta v strahu in bolesti, da mu zastaja kri v srcih in žilah. Cerkve, šole, narodni in sokolski in ljudski domovini so zaprti; svečeniki, učitelji, pisatelji in narodni borci so strti, duševno ubiti ali zaprti, a marsikateri izmed njih je zakopan kot ničvredni razbojnik v očeh zverinskih osvo-jevalcev slovenske zemlje. To je dolgo in neskončno zlo, ki se je vsesalo v nemirno in razburjeno slovensko kri onkraj morja. In kri ni voda! Tudi mi smo iz te žlahtne krvi, tudi mi smo del tega trpečega in umirajočega naroda, tudi mi pojemo slovensko pesem in govorimo slovensko besedo, zato tudi mi bolestno čutimo to veliko in grozno bol, ki jo prenaša naš, na križ pribiti narod v naši rojstni domovini. In če čutimo nečloveško trpljenje in strahote ljudi naše krvi, ljudi, ki so naši krvni bratje in krvne sestre, ali bomo stali zakrknjeni in nedostopni za vsako pomoč, katera bo kdaj mogoča? V robstvu ječi naš narod, jekleni jarmi zajedajo sklonjene vratove, tuga je razpletla črne lase preko vasi in mest, pod križem kleči naš narod, in ti križi so zasajeni po vsej domovini, da, ta naša domovina je s križi ograjena. In preko teh križev gledamo mi, če bi mogli pomagati in če bo pomoč kdaj mogoča. Mi samo gledamo, mi samo ugibamo ter se pogovarjamo. S temi pogledi in ugibanjem samo grešimo proti največji človeški usmiljenosti. Mi srečni, bogati in svobodni ameriški Slovenci moramo imeti v sebi tudi toplo in iskreno srce do svojega nesrečnega in trpečega brata in sestre. Saj smo iz krvi in mesa, saj imamo razum in vero, proste roke in dolarje, da lahko pomagamo. Ne vem, če je po božji ali človeški pravici še mogoče, da bi se našel samo eden Slovenec ali Slovenka v Ameriki, ki bi neverno in zavestno odrekel pomoč. Če je tak človek med nami, potem se po njegovem srcu ne pretaka slovenska kri. Onkraj temno modrega in zelenega morja leži slovenska zemlja, na tej dragi in vzljubljeni domači zemlji jočejo tisoči in tisoči naših ljudi; goreče in proseče, skrivoma in tiho mislijo in prosijo; v vznemirjenih sanjah strahoma in pritajeno sanjajo o nas ameriških Slovencih, o edini in še ostali tolažbi in pomoči, ki jim je ostala v njih življenju na tem razburkanem svetu. Sami mi jim še lahko pomagamo, — samo ameriški Slovenci. Samo mi smo Še njih nada in upanje, samo v tej nadi in upanju je še plaha iskra do obnovljenega življenja. Preplašeni in molčeči z bolestnimi duševnimi ranami tožijo soncu, luni in zvezdam, ki se iz dneva v noč vračajo na nebesni obok kot dobri in zanesljivi prijatelji v trpki narodni nesreči. Tem nebesnim prijateljem podnevi in ponoči izročajo svoje tople in bratske pozdrave, da naj jih izročajo bratom in sestram onkraj širokega morja, kjer še živi slovenski narod pod svobodnim soncem. Samo še ta vez je ostala med nami: toplo sonce, tiha luna in solzne zvedice. Zganite se Slovenci in Slovenke v Ameriki, odprite svoja čuteča srca, delajte, organizirajte in nabirajte dolarje za uteho, tolažbo in pomoč onim, ki so vaše krvi, saj kri ni — voda. JANKO N. ROGELJ, direktor publicitete za slovensko sekcijo J PO. wmmmmmitmn«mmu««wmmmm:ammmmm»»»i»»i»»»:nmmm«m Za društva Najsv. Imena Kiipujte vojne bonde in znamke Prelepi poletni čas gre že proti koncu in bližajo se nam pusti jesenski dnevi. Sezona piknikov bo že kmalu v kraju, zato pa so se člani društev Najsvetejšega Imena pogovorili in sklenili, da prirede slovenski katoliški shod in v ta namen priredimo piknik. Ta piknik pa je namenjen za ves slovenski katoliški narod v Clevelandu ter bližnji in daljni okolici našega mesta. Prirejajo ga društva Najsvetejšega Imena vseh štirih slovenskih fara v Clevelandu. Morebitni čisti preostanek tega piknika bo porabljen v dober namen in ne v kakšne politične svrhe. Zato pa mislim, da ni Slovenca med nami, ki bi rekel, da ga ne briga ta katoliški shod, ampak prepričan sem, da si bo vsak z veseljem rezerviral dan 24. avgusta in pohitel na prijazni pik-niški prostor Brae Burn na 25000 Euclid Ave. Kdor še ni videl tega prostora, se bo kar čudil ,kako prijeten in zabaven prostor je to. Tam je veliko naravne in prijetne sence, pa tudi umetne sence ne manjka, za slučaj dežja gremo lahko vsi pod streho. Kuhinja je čista in svetla, da človeka kar notri vleče in posebno pa bo vleklo omenjeni dan, ko bo prijetno dišalo, ko bodo naše izurjene kuharice od sv. Vida obstopile peči in bodo pripravile vseh mogočih telesnih dobrot, s katerimi vam bodo postregle. To so vam- res prave kuharice, ki se razumejo na svoj posel. Tega bi ne bil zapisal, če bi se ne bil sam prepričal o tem na pikniku Združenih društev fare sv. Vida. Tam sem videl in tudi sam okusil, kaj vse znajo napravit te kuharice. Collinwoodčani pa so bolj pripravni pri pijači, da svojim go-stom-pivcem hitro postrežejo in ugasijo žejo. Torej naši fantje iz Collinwooda bodo skrbeli za vse tiste, ki bodo trpeli žejo. če bi pa katerega le preveč peklo, bodo pa dekleta od Marijine družbe postregle s sladoledom. To sc naša brhka dekleta, ki so prav pripravna za tako delo. Prepričan sem, da bo odbor za ta slovenski katoliški shod poskrbel vse potrebno in najboljše, da bo vsak posetnik zadovoljen t to prireditvijo in postrežbo. Tc bo zadnja prireditev v letošnjem letu, ki jo prirede društva Najsvetejšega Imena v prosti naravi. Še nekaj bi bil skoro pozabil napisati in to pa menda zato, ker moje noge niso več sposobne za ples. Zato se pa kaj takega kaj hitro in lahko pozabi. Naj vam povem, da bo za plesaželjne igrala prvovrstna godba, da se bodo lahko naplesali stari in mladi po svoji mili volji. Seveda, mi starejši bomo pa go^»vo bolj blizu pijače in si gasili žejo in katero rekli. Saj pravijo, da kjer je Slovenec, tam je tudi petje, ker brez tega ni veselja. Torej ne pozabite, 24. avgusta, vsi farani iz vseh štirih slovenskih fara v Clevelandu pohitimo na ta prijazni prostor, da se skupno poveselimo in razvedrimo v prosti naravi, kajti mogoče je, da že marsikateri danes leto ne bo več prepeval na tem svetu. Torej na svidenje 24. avgusta na tem shodu. Pozdravljam vse čitatelje Ameriške Domovine. Matevž Leskovec, član dr. Najsv. Imena. Hud sklepni revmatizem zahteva v zadnjih letih v Italiji vedno več smrtnih žrtev. Oblasti zahtevajo radi tega obvezno prijavo obolenj. * * * Na švedskem so odkrili nove sloje srebrne rude. Newburgh. — Slovenska naselbina fare sv. Lovrenca bo zopet praznovala slovesen dan v nedeljo, 3. avgusta, ko se bodo farani zbrali praznično oblečeni, da pozdravijo svojega rojaka — novomašnika. To bo dan veselja in radosti za našo faro. V težkem pričakovanju se že veselimo tako željno pričakovanega dne, ko nam bo mogoče pozdraviti duhovnika — novomašnika, sina' naše fare. Ta srečni dan je že skoraj tu. O, srečni starši, bratje in sestre, ki imate v svoji družini duhovnika in ta srečna družina je družina našega spoštovanega rojaka g. Joseph Lekana iz 81. ceste. Mnogo je bilo truda in skrbi predno je naš novomašnik prišel do svojega cilja. Posebno pa so bile skrbi še sedaj, ko v stari domovini divja vojfla vihra in kjer se je do pred nedavnim nahajal tudi naš novomašnik. Lahko si mislite skrbi staršev za svojega sina, ki se je v tem času bil podal na nevarno pot in ki ga je po dolgem potovanju božja previdnost varovala, da je srečno dospel v svojo rodno domovino in ki bo v nedeljo prvič zapel "Slavo Bogu" v domači cerkvi in mi z njim pa bomo rekli: krišku srca! Da tako bomo farani pri fari sv. Levrenca pričeli dan slovest-nosti prihodnjo nedeljo. Vse lepše se bodo glasili zvonovi in našega cerkvenega stolpa in izobešene zastave pri hišah naših faranov bodo že v soboto naznanjale, da bo nekaj posebnega v nedeljo v naši fari. V nedeljo se bodo že na vse zgodaj oglasili naši novi zvonovi v ubranem potr-kavanju in vabili farane skupaj. Te slovesnosti pa se bodo udeležila tudi vsa naša društva kor-porativno s svojimi zastavami in godbo na čelu. Zbirali se bomo pred domom novomašnikovih staršev, to je, na 81. cesti, bdkjer se bo razvila povorka do Aetna Ave. in po tej na 80. cesto, kjer se nam bodo iz župnišča pridružili še čč. gg. duhovniki in drugi svatje. Na-:o pa bo šla povorka dalje pc Mansfield Ave. in 81. cesti v cerkev. To naj bo dan veselje in radosti za vso faro. Vsak faran naj se veseli tega dneva, kajti to je dan, katerega je sam Bog določil, da je naš novomašnik sre čno dospel do svojega cilja in stopil v službo Gospodovo. To rej v nedeljo obrnimo svoje misli le k Bogu, da bi bila ta sveta daritev v čast božjo in naše za-služenje. Nova maša se prične ob desetih in vsi farani in prijatelji iz sosednjih fara ste prijazno vabljeni, da se udeležite te sv. maše ter da napolnimo našo novo cerkev in tako počastimo tudi našega novomašnika. Našemu slav-ljencu pa kličemo: "Novomašnik bod' pozdravljen!" Antcjn Meljač. —-o- Podružnica št. 3 SMZ članstvu podružnice št. 3 Slovenske moške zveze naznanjam, da se bo po sklepu zadnje redne seje vršila prihodnja seja naše podružnice v nedeljo, 10. avgusta ob dveh popoldne in sicer na farmah, to je, na vogalu Chardon in Richman Rd. Poleg Mervarjeve farme, kjer je gazo-linska postaja, tam boste videli tudi napis naše podružnice. Ker je bil ta sklep narejen tik ob zaključku triletnega poslovanja naše podružnice z namenom, da se pridobi več članov naše podružnice na sejo, se je obenem sklenilo, da se takoj po kratki seji istega dne vrši piknik v prosti naravi. Za boljšo kontrolo apeliram na vse člane, ki imate svoje avtomobile za prevoz, ali če jih nimate, da pridete v nedeljo, 10. avgusta točno ob eni uri popoldne pred Slovenski dom na Holmes Ave., da se skupno odpeljemo na pikniške prostore, kjer se bo seja vršila točno ob dveh v notranjih prostorih posestnika. Vabljeni so vsi, da se gotovo udeleže seje kakor tudi piknika, ki bo prvi ob triletnici obstoja naše podružnice. Odbor je prav pridno na delu, da bo preskrbel z vsem potrebnim, da bo dovolj zabave za vse, ki nas obiščejo ta dan; v tem so vključene tudi mehke in trde pijače, kakor tudi godba. Ker je na tej farmi precej drv, smo sklenili, da bomo imeli gorko pečenko in bomo spekli na drogu celega jagneta. Poleg tega pa bo še več drugih stvari, s katerimi bomo postregli vsem, ki nas boste obiskali. Odbor tudi prav prijazno vabi rojake in rojakinje iz bližnjih naselbin na obilen poset. Pozdrav vsem članom in na svidenje, Chas. Benevol, tajnik. -o- Ven na deželo! Kam pa v nedeljo, dne 3. avgusta? . . . Nikar ne ostanite doma, pojdite ven na deželo, da se malo razvedrite, razveselite, pogovorite in ohladite. Pojdite vsi na S. N. P. J. farme, kjer bo dramsko društvo "CANKAR" priredilo piknik. Vozil bo tja avtobus in sicer izpred poslopja Slovenskega narodnega doma na St. Clairju, v nedeljo popoldne. Na pikniku bo zelo zanimiv program. Lahko se boste prav iz srca nasmejali vsem šalam, ki jih bo tam izvajal "CIRKUS." Videli in slišali boste vsakovrstne zveri, tako, da sami svojim očem ne boste verjeli, če gledate žive ali umetne zveri. Prijazna ciganka vam bo prerokovala vašo bodočnost, tako, da se boste že v naprej lahko izognili vsem zakonskim neprilikam. Potem, ko boste izvedeli svojo usodo, boste pa lahko stopili v "ŽEJNO" in "LAČNO" vas, kjer bo vse preskrbljeno za vaše lačne in žejne želodce. Izvrstne kuharice bodo vse tako okusno pripravile, da bc vsakdo moral nekaj pokusiti.. potem boste pa malo zalili, pa bc vse prav lepo." Tudi zaplesali boste lahko. Tako se boste za mal denar lahko cel dan prav prijetno zabavali na S. N. P. J. farmi v nedeljo, dne 3. avgusta. Pokažite vsaj malo svojo naklonjenost dramskemu društvu "CANKAR," ki vas večkrat tako prijetno razveseli s kako lepo igro v Slovenskem narodnem do. mu na St. Clairju. Pokažite jim svoje zanimanje za njihovo kulturno delo s tem, da boste vsi prišli na njihov piknik, dne 3 avgusta na S. N. P. J. farmi. Ne ustrašite se morebitnega dežja, zakaj piknik se bo vršil v slučaju vsakega vremena. Na svidenje; Mrs. Antoinette Kennick Otvoritev prizidka SND v Maple Heights Prihodnjo nedeljo, 3. avgusta, bo pri Slovenskem narodnem domu v Maple Heights, zopet velika slavnost, ko se bo otvorilo prizidek doma. Začetek programa bo ob 3. uri popoldne. Nastopili bodo štirje pevski zbori in sicer; Planina, Zvon, Cvet in Kraljički, kakor tudi več znanih dobrih govornikov. Povabljenih je bilo še več pevskih zborov, toda do danes, ko to pišem še niso poslali odgovora nazaj, zato najbrž, da bo program še obširnejši kot tu pišem. še štiri leta ni preteklo, ko smo zgradili naš Narodni dom, pa je že postal premajhen. Sedaj se ga je toliko povečalo, da bo najbrž odgovarjalo za precej časa. Povečali smo naše klubo-ve prostore, da so še enkrat večji kot so bili prej in so prav moderno urejeni. Na vsaki strani je en hladilnik (fan) ki so v steno vdelani in držijo prostor prav hladan. Tudi luči so najnovejšega tipa (Fluorescent Lighting), ki dajo ponoči isto luč kot podnevi. Baro smo podaljšali za 12 čevljev, po vsem podu so vdelani "tiles" in tudi stranišča za moške in ženske so zraven. Takoj poleg klubovih prostorov je prav obširno skladišče, (stock room) kar dosedaj nismo nič imeli. Kuhinja pa je na drugem koncu kot je bila prej, ki pa do otvoritve ne bo še izgotovljena, ker je premalo časa, otvoritev prestavljati pa tudi ni kazalo. Dalje smo tudi napravili gostilno zraven dvorane, da bo tudi društvom in drugim, ki bodo najemali dvorano, bolj ustreženo. To je malo površno opisano, najbolje pa je, da pridete sami pogledat na 3. avgusta in se veselite in zabavate z nami. Vsi naši stari prijatelji in po-setniki našega Doma, kakor tudi ostalo občinstvo od blizu in daleč, ste vabljeni, da za gotovo pridete v nedeljo popoldne v Maple Heights, ker bo razvedrila in zabave za vse dovolj. Po popoldanskem programu bo ples, ki bo vstopnine prost. Za godbo bo igral dobro poznani Louis Si-mončič-ev orkester, kar je garancija da bodo tudi plesalci zadovoljni. Na svidenje, dne 3. avgusta v Maple Heights. Anton Perušek. Za izdanje Novakovega besednjaka V zadnjih par tednih sem prejela prispevke in plačana naročila izdan ju Novakovega besednjaka v pomoč še od sledečih društev Slovenske narodne podporne jednote štev. 39, 476, 50, 29, 137 (šest izvodov) in 677. Ob tej priliki se iskreno zahvaljujem vsemu članstvu navedenih društev za njihno naklonjenost ter se obenem obračam do vseh drugih s prošnjo, naj čim preje pošljejo svoje prispevke in plačana naročila, da pride ta prekoristna knjiga tem preje na svetlo. Požurite se s pomočjo ;n naročili! Kdor da hitro, da dvakrat. Ves denar, ki se nabere v ta namen, se nalaga v banki na hranilno vlogo. Mrs. Agnes Novak, 2506 N. Clark Street, Chicago, 111. -o- Kakšno je življenje v zakloniščih Za dobro razpoloženje junakov zraka je torej poskrbljeno. Kako pa je z onimi, ki si morajo pred njihovim ognjem in razdejanjem iskati zatočišča po zakloniščih? Glavni namen letalskih napadov je poleg razdejanja in uničevanja ravno ma-lodušje in obupanost med civilnim prebivalstvom. Toda že prve praktične preizkušnje v španski državljanski vojni so bile presenetljive: tuji časnikarji v Barceloni so bili začudeni, ko so videli, kako se je prebivalstvo hitro privadilo bombardiranja iz zraka. Vsekakor moramo pomisliti, da je bombardiranje v Londonu, Berlinu ter po ostalih angleških in nemških mestih neprimerno mdčnejše, kakor je bilo v španski državljanski vojni. Vendar se vsaj po poročilih, ki prihajajo kakor z ene, tako tudi z druge strani, da sklepati, da se je prebivalstvo že tudi na Angleškem in Nemškem privadilo na jekleni dež z neba. V angleških in nemških krogih slišimo pripovedovati celo o humorju v zvezi z zračnimi napadi. "S Smithom sploh ne moreš več govoriti, odkar je krogla udarila v njegovo hišo, tako je ponosen," je napisano pod neko sliko v angleškem šaljivem listu "Punchu". "Moja žena pravi, da nocoj ne bo šla v zaklonišče, ker si je pozabila iz- "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: . fja Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta (3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta (3.50 Za Cleveland, po raznažalclh: celo leto (5.50; pol leta (3 00 Za Evropo, celo leto, (7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, (5.50 per year; Cleveland, by mall. (7.00 per year O. S. and Canada, (3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, (3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier (5.50 per year, (3.00 for 8 months European subscription, (7.00 per year __Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5tb, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Aot of March 3d, 1878._ ««®*>83 No. 176 Wed., July 30, 1941 Pozdrav novomašniku posoditi roman, pa se! ji bo dolgčas," se šali zopet v istem listu. Ifl časopisje poroča o bah v stilu poročevalce^ gometnih igrah. "V PH času (do polnoči) je V neodločena; končni streljenih proti 6 zgitfi Nič drugače ni v Berl"j di berlinski humor ni C ropotanjem Hurricann torjev. Berlinčan svojemu sosedu SOS ^ ohne Sirene, želi mu, h ko- celo noč spal in da! prebudila sirena), ali (Bombenlose Nacht, % bomb), ali Gesche Schlaf im Keller, zdr^ ' v kleti) itd. V pogovorih med Pr „ . vom slišiš največ šal . spanja, vendar je resna. Vso drugo $ e . vzročeno z napadi la^ , . vijo. Nihče in nič P^fo nadomestiti neprespa>_> , ljudem, ki morajo P0^ . pet na delo. L -o—"L Goreča bakla na'fc > V mornariški bolnlC'ft« . coski obali ležita dv^ . letalska narednika. . pripadala posadki neS|> moglavca in pripoved - matično zgodbo: &i< Popoldne smo se dv'fv . ti Angliji, čim bolj s%t žali angleški obali, tePl bilo vreme. Morali * no 100 m, da smo n8;'® je bilo letališče z vetrni in pol tucata let8ilr ■ Prešli smo v napad, P| - izgrešili. Še enkrat s'rP ■ to zgodilo. Med ten1 • ' angleška obramba po!(l - je dalo. Streljali sm"Je . cami in odmetavali, < bombe. Tedaj je z8V - telegrafist: "Stroj T,! • "Kje?" — "Na trup"f J - Ni tako hudo." Mož;.1 i vsak pi-imer ohrafl'Y i kri. Veliki, rumeni P1*) P - sketajo. Stroj leti J proti jugu. Tu ni ^ J re: pristanek na A"' , ) se končal enako kak0^.. t na morju v tem vre"|}) Opazovalec in i ne obračata nazaj, 8jL, i Koliko časa bo še vname municija?"! lom je pravi repati&'.pa in dima, v njem #JL . po ožgani gumi. in krmilne naprave J Davno je že noč, kavskim prelivom. je„! kopnina, francoska.^ vzdržimo še toliko, V} ■ kakšno letališče, se ^ mažemo. Ika Tedaj se je za^in ogenj — municij3 |cu 1 smo pričakovali, se Irjj ' ogenj je prešel na jen prave. Kaj naj st°r ^ol Pogled na višmomefPol 150 m. Nemogoče je eKo mo pristati. Letal0 na tla, kosi so leteli "|ti tem je nastala tiši^j & lec je začutil boleči11. p( Mislil si je: Sam« TU lomljene. Bila je P"Pfa čkanina. RadioteWn pije: "Gorim!" Vodm na glavi. Mehanik še najbolje in je pr^ Ne potem ko je poskrb^e? legrafista. V smoli ** 6c li trikrat srečo . ■ ' -° Ogenj v poštnem 0tn Wichita, Kas.: než je hotel cigareto in jo je v«f |bn( nabiralnik. Ko se -'lel nabiralnika kaditi- ii^ požarno brambo i" .eda gasci niso vedeli, Vi ogenj v takem stW^ian Chief" se je obrni1 |v f oblast za pojasni10.'* odgovor, da naj k^jjFaJ jo notri. Res so st0 # Zs da med tem časotf.Mei 35 pisem. Vsaka j, stane! se še do večera zbirale gruče radovednežev, ki so živahno komentirali razburljivi karambol. -o-- Neki Kent in Ana Volkova, hči bivšega ruskega admiirala, sta bila v Londonu obsojena radi vohunstva v prid Nemčije. MALI OGLASI —Prometna nesreča na dvorišču. Dvorišče kemične tovarne v Mostah je bilo pozno popoldne prizorišče hude prometne nesreče. Tedaj je pasiral industrijski tir, ki vodi preko dvorišča k skladiščem, dvovprežni voz, ki ga je vodila posestnikova hčerka Ivana Štrukljeva s Trate pri št. Vidu. Prav ta čas pa se je vračala po tiru lokomotiva s petimi praznimi vagoni, s katerih so prej iztovorili tovarniški material. Štrukljeva, ki je pri-vozila mimo stranskega objekta, ni mogla opaziti lokomotive, dasi je sicer zaslišala svarilne klice vlakospremnega osobja. čim sta konja stopila na tir, je že pripeljala izza vogala lokomotiva, ju zgrabila z vozom vred in vse skupaj vlekla nekaj metrov s seboj. Štrukljeva si je v prisotnosti duha zadnji trenutek rešila življenje in skočila z voza, dočim je enega konja lokomotiva raz-mesarila, drugega pa odbila, da je obležal kraj proge z zlomljeno levo nogo. Seveda je siloviti udarec docela stri tudi ves sprednji del voza. — Na mesto nesreče je takoj prispela železniška komisija, ki je karambol do podrobnosti preiskala. Kakor vse kaže, je za nesrečo odgovorno ravnateljstvo tovarne, ki je industrijski tir na dvoriščih premalo zavarovalo, štrukljeva, ki je oškodovana za 17,000 din, je bila prvikrat v tovarni in sploh ni vedela da vodijo na tovarniško dvorišče tudi železniški tiri. Mrtvega konja je odpeljal ko-njač poškodovanega ki ni bil vfcč za rabo, pa je za nizko ceno odkupil konjski mesar. Na kraju nenavadne prometne nesreče so žulostna slika se nam nudi v mestu Zablucloiv, katerega so razdejale nemške bombe in granate. Slika je bila posnetai iz stolpa neke nepoškodovane cerkve. Enake slike se nudijo po ostalih ruskih vaseh, kjer je divja la nemška, armada. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. Nacijeni naproti,. — Ruska vojna propaganda ni bila tako dobro organizirana kakor nemška, a se sedaj prav dobro razvija. Gornja slika je bila posneta m moskovskem kolodvoru pred odhodom vojaškega trans po rta na bojišče. satan in iskariot .. Po nemškem Izvirniku K. May« pifff je.|Tn^lat je odS°V0"l?" * it, Je Prekratek." • Vse vem' ^r moji ji i ste torej dolgo pot iz aRf t me {vprašate za Wf* X bi dognali' ali je rt 6 živ ali je mrtev, -1) V n* ° boz dediščino ?" d8 s tako ° Vam P^nam, ah Sestra me je opo- t, iSf^ate orient -." ' ® ill dr0Wai^~? Ce želite> da vam , prCtorrate govoriti či- al >TaliSt!, VSe Povedali ! Ko "Ž Mar? bi poma*ali -%t 7 Pravi, da pozna- H vobx ste Pač edini pra-P8 Saj a,.edim človek, ki bi ipp a'i dedjč živi ali je Zp] ' ' Sestri' j sem hvaležen : ^k. ^ toliko zaupa v n^ že kj, ej ne samo sveto- i I, alj r ^di dokazati bi n'%, k.J.e dedič še živ —. J ali pa se šele J . , J jiiifi • se je zavzel. . |0]i| J Vam stvar razlo- J n&fevv Q , li ®te ansu živi odvet- r ki trdi> da S #eji6ga »e živi, ker ima ^ prf1 iev*w l? zanesljivega i s-al, če ti bi bil got°vo njt?odij0 ?J se bilo Smallu r jii'^Premi tistega imenit- p s ^ ^ogoč eValoa poznamo." nf 11 sicer ga poZna" « •or" ^le v P° pismu> ki ga s eiH,ašel ^ rokah. To pismo ž dj'ah> o t?Jn v kakih oko" s a fdoVal vam bom še ž rafd°stuL 5aenkrat naj " Jcm\ je to pismo k (iiv8tricu i an Melton sv°- t 5 ^arryju Meltonu. j ro^riki ° JagerJu' si d . ?feovem bnadel ime Hunter> I" tfj sinu 5astvu in 0 11Je- r ifiall 5lncu, ki mu je č FHia'' Kakor slišite, se „ l h reriefcn0 , „ v p rflVSe VI,a ^ Zato ste to- t< -Bdeli -." b je, če člo- , 4 11 Jonat^ " s. K da • Melton še pi- i 'PiateliJ® sklenil s Smal- ]( /kiij v^tvo. Small se ga j ? brata, ker sta si k ,r^obn Ko Jajce jajcu." n Smal 1 Hunter ' ■»• C vmljevalec -?" m hI , že kaJ slutite, s i ^tZ- Melton Pr°si "i p°dohia Za Svet> kako bi i! eljstv0 u0St in Smallovo 1 »ftabil "ajbolje izra- k rjin siet.Seveda tako, kakor n m ^», izrabi bogatega ie|tega . č He tor?Vrstni »premije- v lfe?>. eJ slepar in lopov, v ^UŽb ba Melton je č Hf^jSe a, sleParjev in kar n ,/Hrat'aružba morilcev. J Sas MSta' Harry Melton p !^tant0nuPaSin Th0" T ,f■;hoijla slutim, r , n° še ne poz- t f V^Šei gona, položil kovčeg na sedež v > znak, da je prostor zaseden, po-3 tem sem pa zopet šel na peron, se sprehajal ob vlaku in čakal i odhoda vlaka. 1 Bil sem žalosten in poln bol-1 nega strahu pred odhodom, če-1 tudi, se peljem v kraje, ki so mi ' znani in dragi, in četudi vem, 1 da se bom razveselil svidenja s kakšnim dragim znancem, vendar mi je bilo mrzlo v srcu. Kov-čegi so se mi zdeli kot odprte krste. Vsa brzina, s katero vsi ljudje okoli mene opravljajo svoje posle, vsa tuga postavljanja, ki navdaja vse tiste, ki se poslavljajo od mene, vse to me tako muči, da se v meni pričnejo vzbujati žalostne misli, želel sem, da bi odgnal vse te žalostne slike in zato "sem šel vzdolž kolodvora, da bi si ogledal vse to, kar prihaja in odhaja, vse Jo veliko in mrzlično neokretnost, ki napravi vse kolodvore podobne norišnicam. Poskušal sem, da bi se zabaval z ogledovanjem najrazličnejših komičnih vrst človeškega rodu, z angleškimi čepicami na glavi, ki ne vedo, kam bi se obrnili, ki se zasopli vzpenjajo v vagone, si poiščejo oddelek, v katerega se skrijejo in zakopljejo, takoj nato pa drevijo z»pet kam drugam — tako nekako kot razkropljeni vojaki poražene armade, ki mislijo, da so našli pravo pot za umik. Kadar gledam take prizore, skušam poostriti v sebi smisel za karikaturo, da ne bi videl jedra človeka, katerega muči strašen dolgčas in neuravnovešenost. Tako sem hodil po kolodvoru, dokler nisem naletel na skupino treh ljudi, ki je stala pred vago- ; nom tretjega rzareda. Najprej sem si ogledal prvo osebo. Bila : je to stara žena, oblečena v črno obleko. Star, oguljen plašč ji je i pokrival hrbet, ki je vsak hip po-drhteval od kašlja. Poleg nje sta 1 stala mož in žena. Mož je bil preprosto oble^ATžSha pa je bi- < la suha in tenka, in zdelo se mi je, da vidim v njenih očeh odsev 1 knjigovodskih knjig in registrov. Njen siv obraz je imel . ostro brado in polno majhnih v gub. "Oh, dragi otroci," je vzdiho-vala stara gospa. "Meni ni do-,] bro ... da, slabo mi je." "Lepo vas prosim," jo je tola-. žil moški ,"vi si to samo don\i-. šljate . . . čisto dobro vam je . . . i prav gotovo vam je že bolje." "To je res," je potrdila žen-5 ska. "Toda je že tako, ti si se . navadila na to, da vedno tožiš in . jadikuješ . . ." "Bolje bi bilo, če ne bi danes . odpotovala," je z vzdihom rekla , stara gospa in zopet močno za-kašljala. "čutim tako, kot da se . mi bo danes nekaj pripetilo." "Kaj se ti naj bi zgodilo? Neznaten prehlad — prav nič hujšega." "Ne, ne, ne, . . . kljub vsemu vem, da bi bilo bolje, če ne bi danes odpotovala . . . Da . . . vem, I naveličali ste se me . . . bila sem ? vam v nadlego ... { "To prav gotovo ni res in tudi t ne bo." ] "Zdravnik je rekel, da mora- .s te na svež zrak, da morate iti na 1 deželo," se je oglasil moški, če c ne bi zdravnik tega odredil, bi s lahko še dalje ostali pri nas." v "škoda, da nisem pred odho- c dom vzela malo krepke in vroče s juhe . . . tako slaba sem, nepo- 1 pisno slaba ... r "ženska je zajedljivo vpadla: ž "Tega si sama kriva. Toliko ča- g sa si odlašala, da bi skoro vlak h zamudila." ( "To je res," je potrdil moški, n "ni bilo več časa." Stara gospa je globoko zavzdi- u hnila in debela solza ji je kanila t iz nabreklih oči. g "O, moj Bog, moj Bog, — p slutnja mi pravi tako ... ne s vem, kaj je z mojo glavo, vse se I* mi vrti ... n "To so malenkosti, majhne s] muhe, draga, to so samo muhe." j< Stara gospa je zopet vzdihni- U la in si obrisala oči. "Č2 bi le vzela malo juhe pred j< odhodom!" v g "To boste še lahko storili! Vzemite jo na postaji v Ver- si i- saillesu!" jI "Moj Bog, moj Bog, slutnja h mi pravi, da se bo nekaj pripe-' ilo . . . kaj bo, če umrem na po-). ovanju in tako sama sem in za-). )uščena?" "Mama, ne govori take nesmi-.. elnosti. Glej, čas je, da vstopiš i- v vagon. Zbogom, mati!" "Zbogom, draga hčerka!" Sprevodnik je pomagal stari . ^ospe, da je vstopila v voz in jo e je posadil na sedež kot kakšen i kovčeg. "Zbogom, draga mama!" 3 "Zdravi bodite! Bog z vami, i lobro se imejte!" Ko je sprevodnik zaprl vrata : ; vagona, je stara gospa grenko 1 zaplakala. i Zvonec je pozival potnike v i . jddelke. Sedel sem na svoje me- ] ;to in se namestil, kolikor sem i 3e mogel udobneje. Prizor, ki i . ^em ga pravkar doživljal, je na- 1 pravil name slab vtis in je po- 1 množil v meni ves tisti niz slabih vtisov, katere je ustvarjal I moj duh na vsakem potovanju. Hotel sem si pregnati vse te vti- l . se in podobne misli, vzel sem iž i kovčega knjigo, upajoč, da bo obrnila mojo pozornost na dru- š ge stvari. Toda ni šlo . . . Med i vrsticami v knjigi se mi je pred očmi pojavljal kot zid beli obraz ( stare gospe in brezčutna lica i hčerke in zeta. Bledega lica stare gospe nisem mogel več pre- 1 gnati ... in neprenehoma sem c gledal, kako odhajata zet in i hčerka vsa zadovoljna domov, i Gledal sem njihova ubijalska namena. r Ko se je vlak v Versaillesu 1' ustavil za četrt ure, sem izstopil, s Usmiljenje me je vedlo pred va- z gon, v katerem je bila stara gos- r pa. Zvedel sem, da se je onesve- n stila in da ji pravkar pomagajo, s Nekdo je v največji brzini pri- g nesel skodelico juhe iz kolodvor- n ske restavracije. Stara gospa se je polagoma osvestila in vzdihni- č la: , si "Prav lepa h\kla, — sedaj mi je bolje, o, sedaj mi je že mno- P go bolje."....... i**o • Prav zares se mi je zdelo, da š se ji je kri pričela bolj živo pre- s< ................................................................... v takati, in da se ji je bledo lice a malo zardelo. Njen pogled tudi t- ni bil več tako top in brezizra-i- zen, kot nekaj hipov prej. i- Vrnil sem se v svoj oddelek. Stara gospa morda le ni tako - bolna, kakor sem mislil. Slaba š je, šibka ,in to jo je mučilo. Sedaj bo malo zaspala in ji bo bolje. i Zmračilo se je. Polagoma se 3 je stara gospa izgubila v mojem i spominu in vso noč sem dobro in trdno spal, kot da bi me enolična vožnja vlaka uspavala. , V Rennesu sem se prebudil in izstopil. Ves zaspan sem hodil i za .postreščkom ne oziraje se na i vse, kar se je dogajalo okoli mene. Videl sem sence, kako bežijo In se zopet združujejo, kot da so pojavi iz*daljnih sanj in dalj-njih krajev. Hipoma pa se je postrešček ustavil pred skupino ljudi. Nekateri od njih so živahno mahali z rokami in vpili: "Kaj pa je? Kaj se je zgodilo? Kaj je bilo?" "Pokličite zdravnika! Hitro po zdravnika," je klical neki potnik. "Ali se je morda dogodila kakšna nesreča?" sem vprašal po-potrebščka. "Ne!" je prostodušno odvrnil dobri mož. "Samo neka stara gospa je umrla." Stekel sem proti vagonu, pred katerim se je stiskalo okoli tri- : deset ljudi Vsi so imeli eno samo željo, da bi videli mrtvo staro gospo. "Prosim, prostor, napravite prostor . . .!" videl sem dva železniška uslužbenca, ki sta nesla staro gospo, eden jo je držal za noge, drugi pa jo je držal pod ! rokami in bolj so jo vlekli kot nesli. Vse to sem videl. Poznal sem stari izrabljeni plašč stare , gospe in njeno, kot vosek rume- ; no lice. Bila je že trda in hladna. "Ali je to nagla smrt ali zločin?" je vprašal neki potnik, ki se je nahajal med gledalci. "Zločin," sem dejal. "Umor, ] pravi umor! Jaz to vem." In medtem ko so mi zobje šklepetali od groze in ogorčenja, sem osupnil vse poslušalce z vzklikom: 1 "Kaj se ti more pjripetiti? j To je" le neznaten prehlad. Ti bo 1 že boljše . . ." (O. Mirabeau —V. B.) IZ DOMOVINE ! 1 Kje so očala? 1 Rad bi vedel, kje so ostala 1 moja očala? Mogoče na ribniškem pikniku zadnjo soboto? | ___ —Joe Pograjc. Odda se stanovanje Stanovanje, obstoječe iz 4 sob, so odda na 1003 E. 63. St. Vpraša se na 1007 E. 63. St. _(Jul. 30, Aug. 1, 3.) Lepa prilika Kdor namerava kupiti hišo, se mu zdaj nudi lepa prilika. Naprodaj je hiša za 2 družini, v lepi okolici; se obrestuje več kot si mislite. Lastnik jo proda, ker gre iz mesta v enem mesecu. Se lahko takoj selite notri. Vprašajte na 17213 Waterloo Rd. po šestih zvečer ali v nedeljo. (177) Delo bi rada Ženska, stara 40 let, bi rada dobila kakršnokoli delo, da bi varovala otroke, prala, ali za splošna hišna dela. Lahko ostane čez noč, toda bi raji hodila domov. Vprašajte pri Mrs. In-tihar, 643 E. 160. St., telefon MUlberry 3229. (180) Lepe sobe se oddajo Posameznikom se oddajo lepe sobe v najem. 916 E. 73. St. ---,(176) Ugodna prilika Ustavite se pri svojem sosedu, ki prodaja fine rabljene avtomobile Smith Motor Sales 6115 Superior Ave. HEnderson 2888. Vsake vrste avtomobili in razni modeli. Frank (Butch) Gor-nick in Phil. Smith, poslovodji. -------((179) želi dobiti delo Moški srednjih let, želi dobiti delo na farmi. Kdor bi ga potreboval, naj pokliče po telefonu IVanhoe 0751-M. (177) Ugoden nakup Razstavna omara za delikatesno trgovino, električna, vsa iz porcelana, z 2 čevlja podaljšanja, kompletno inštalirana za samo $275. Vprašajte pri Downtown Store Fixture Co. 1026 Superior Ave. (Jul. 28, 30.) Če trpite! Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvu, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz " se poslužujem stare evropske in najnovejše metode bolnišnic pri zdravljenju. Dr. Paul Welsh HYDROPATHIC CLINIC Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Iildg. 850 Euclid Ave. (Wed. -x) ga dne o pol sedmih zjutraj v gradu, kjer je budil bivše dijake: "Oj, Ljubljanci, oj, zaspanci, brž iz pernic vstajajte!" Na pot jim je dajal zlate nauke in pazil, da ni nobeden nobene reči pozabil, katere bi utegnil priti zopet iskat. (Dalje prihodnjič.) Baron Stafford Cripps, •angleški poslanik, katerega nam. kaže gornja slika je podpisal zavezniško pogodbo med Anglijo in Rusijo za medsebojno pomoč, a nobena obeh držav ne sme podpisati separatnega miru. DEKLETA IN ŽENE! Ali veste, da si boste prištedili precej denarja, če si "'i za bodočo zimo fino STERLING SUKNJO ali FUR naravnost iz tovarne? Sedaj na Will-Call STERLING SUKNJE so od.......$14.50 n»fj FUR-GOATS so od...............$69.00 Ne odlašajte, samo me pokličite i BENNO B. LEUSTIG ENdicott 8506 1034 Addison Rd. ENdiefka, UČITE SE ANGLEŠČINE človek bi mislil, da je navadna skala na polju, a v tnotranjosti pa se skriva mož s pripravljeno puško. Te vrste napadale c imenujejo "sniperji," ki nosijo nalašč za tako službo izdelano obleko , da se jih ne more opaziti, ko napadajo sovražnika, iz neposredne bližine ali zasede. iz Dr. Kernovega Prijateljska vez se je pretrgala. — Maršal Goering, poznan kot nacij št. 2, je padel v nemilost pri svojem firerju, ker je nasprotoval vojni z Rusijo in ga je firer nazval bojazlivca. Kje se sedaj nahaja ni znano. "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena £ O flfl in stane samo: 9 kiU« Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, 0 f FORT X LAURENS ».111 'Ml* Iff, Rrit Hilitmy Pat Erected in Ohio by American Government STATE PARK WOLFF HEATING CO GRELNI INŽENIRJI JA^ Gorak zrak, para, vroča voda, plin, sije, air conditioning. — Poprav-Sfli Ijamo vse vrste furneze in boilerje. NOBENE GOTOVINE TAKOJ. Id- PLAČATE V TREH LETIH j9jjT(B| Urad in razstava vseh predmetov na HP 715 E. 103rd St. ^ GLenvile 9218 Vprašajte za našega zastopnika Štefan Robash NIČ PREDPLAČILA DO OKTOBRA A monument commemorates Fort Laurens at Bolivar—Route 212 north' of Dover. Take Route 8 from Dover Night Scene from "The History of the State of Ohio" (1875) FORT \ k LAURENS HO. 4 COVA TUr-STANOhfiO OU of OHIO FAMOUS OHIO BATTLEFIELDS ZEN1NI IN NEVESTE! Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in čjrk. Ameriška Domovina j 6117 St. Clair Ave. HEnderao" ki je preminula 30. julija. 1940 Danes je leto dni, draga in nezabna sestra, odkar Ti je božji Stvarnik odvzel mučeništvo ter Te poklical tja, kjer ni solz in gorja. Ob tužni obletnici Ti globoko žalostna kličem: Mir Ti bodi v ameriški grudi! Žalujoča: JOSEPHINE GLIHA, sestra. Cleveland, O., 30. julija, 1941. TROJ K A DR. FRANC DETELA Tako sta se pomenkovala, pregledala grad in snovala načrte za bodočnost. Opoldne je seznanil Lovro doktoranda Ra-divoja s svojimi gosti, ki so skušali pokriti zadrego in nejevoljno osuplost s slovesnimi pokloni in z opravičevalnim povpraševanjem, če niso morda zjutraj njega srečali pod klancem. Pri kosilu je govoril največ Oroslav, ker je bil prebral največ novin in imel najboljši spomin. Novicam je dodajal bistroumne opazke, jznake samostojnega mišljenja. Radivo-ju je bilo njegovo besedičenje gnusoba, zavrnil ga je tudi, da niti ne razume dunajskih novin. "Na Dunaju," je povzel Sla-voljub, "mora biti pač prijetno življenje. Jaz sem slišal, da dijaki kar popivajo in da se noben profesor ne briga, ali hodi kdo v šolo ali ne; dijaki da kar pripušijo k predavanju in da mora gledati profesor, da se prikupi dijakom, ne pa, da bi se mu ti klanjali." Radivoj je gledal govornika zaničljivo, kolikor je mogel. "Na srednjih šolah," se je pritoževal Zvonimir, "pa hočejo zatreti vsako svobodno gibanje. Malo ostaneš čez uro v krčmi, pa si zaprt. Zaradi tega pogrešamo pri našem dijaštvu pravega vzleta. Zaduši ga gimnazijska disciplina." "Gimnazijska disciplina je jako zdrava," je priskočil Radivoj napadenim zakonom na pomoč. "Mladiči, ki se ne znajo ne vladati ne vesti, niso godni za prostost; in med visoko-šolcem in gimnazijcem mora biti razloček." Oroslav je začel zopet pripovedovati, kaj je bral. "Kaj pa zadnji ukaz naučne-ga ministrstva ste brali?" je vprašal hladno Radivoj in zbudil radovednost vsega omizja. "Jaz sicer nisem občudovalec ministrskih ukazov, ker mi ne imponirajo; ampak ta je pameten. * Dijakom se prepoveduje viaticiranje med počitnicami in orožnikom je naročeno, naznaniti pristojnemu oblastvu take, ki hodijo tako rekoč od hiše do hiše. Čudim se, da ste prezrli tako važen ukaz. Kaj boste rekli, gospodje, če vas vpraša orožnik, česa iščete tod?" Nastal je molk. Zvonimir je zardel in pobesil oči, Slavoljub je gubančil čelo. Oroslav pa se V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGOPOKOJNE SESTRE-MATERE IN SOPROGE ROSE MERTEL je hitro zavedel. "Mi, gospod doktorand," je dejal, "hvala Bogu, nismo več dijaki; nas torej ne veiže ne gimnazijska disciplina ne ministrski ukaz. Dokler uživamo gostoljubnost gospoda Bojan-ca, nam nima nihče nič reči." "Istina!" je dejal Slavoljub. "Bogme!" je pritrdil Zvonimir. "Toda gospoda," je nadaljeval Radivoj, nekoliko ugnan od trdovratnega Oroslava, "če niste ne dijaki, ne trgovci, ne rokodelci, ne to, ne ono, kaj pa porečete orožniku, ko vas ustavi? Zakaj bojim se, da potnih listov tudi nimate in da ste v nevarnosti, da vas pošljejo na državne stroške na dom." "Naša skrb," je ugovarjal Oroslav. Lovro pa je ostavil obednico, ker mu je bil prepir mučen in se ni hotel zameriti nobeni stranki. Radivoj si je prestavil šči-palnik, naslonil glavo na levi komolec in srepo gledal svoje nasprotnike. "Na visokih šolah," je dejal počasi in poudaril vsako besedo, da se ne bi preslišala, "sem čul mnogo pritožb o mladem naraščaju, da se ne zna vesti, da se ponaša z odurno zarobljenostjo, da ne pozna tistega finega čustva dostojnosti, ki se imenuje takt. Verjeti nisem hotel; ustavljalo se je domoljubno srce. Človek ne verjame rad, česar ne želi. Kaj sem doživel prvi dan svojega prihoda! Gospoda, ko sem govoril o ministrskih ukazih, o orožnikih, o potnih listih, namigaval sem vam le rahlo, v nadi, da me boste razumeli in da boste, hvaležni mojemu taktu, izvajali posledice. Vidi se, da sem se motil." Mladeniči so mrmrali, kaš-ljali, praskali z nogami po tleh, sploh se vedli netaktno, da rabimo Radivojev izraz. Radivoj jih je učil svoj pot in, prepričan, da najde lepa beseda lepo mesto, je sklenil: "Gospoda, dve trenutji, dva momenta gostoljubnosti sta naj prijetnejša na tem svetu: prvi, kadar sprejmemo gosta, in drugi, kadar se poslavljamo z njim. Prvo tako prijetno trenutje ste vi že naklonili gostoljubnemu gospodu Bojancu; dajte mu doživeti še drugo!" Lovro je bil zopet vstopil in Radivoj, ki se je bal ugovorov srditega Oroslava, je hitro zgrabil kupico in'jel napijati gospodarju in se mu zahvaljevati za prijazni sprejem. "Jutri odidemo," je dejal Radivoj, "zakaj spodobnost in skromnost nam braniti zlorabiti blago gostoljubnost." Trčili so brez ugovora. "Gostoljubnost," je poudarjal Oroslav in pogledal zdaj Radivoja, "je bila najlepša čednost starih Slovanov, ki niso nikdar podili tujca izpod strehe." "Kar se jim je grdo utepa-lo," je dejal Radivoj. "Prišli so Huni, Avari, Ogri in drugi taki popotni ljudje. Stari {Slovani so jih sprejeli; a odpraviti se niso dali več ti gostje. Zatorej moramo biti mladi Slovani nekoliko previdnejši." Lovro se je zahvalil mladeničem za prijetno druščino, potem ga je pa hitro odpeljal Radivoj, da jih ne bi iznova povabil. Ko sta stala pred gradom, je prišla družina s travnika z vilami in grabi j ami. "Kaj ste prišli?" je vprašal Radivoj. v "Mrvo smo razstlali, ki je že skoraj suha. Zdaj je pa ukazal baron, da gremo drugi do- mov. Dve ženski sta ostali, da obračata." "To je neumnost. Ali ne vidite, da se napravlja k dežju?" "Zato pa!" je dejal Janez. "Mrvo hitro v kupe ali pa na voz in, če ji kaj manjka, v kozolec." "Kar naprezite in hitro po-njo!" Janez je pogledal gospodarja, kaj poreče. "Najpametneje bi bilo to," je dejala družina, ki ni rada ubogala barona. "Pa naredite tako!" je odločil Lovro in dostavil, da bo to razložil baronu. "i&mu, čemu?!" je kričal Ra.| divoj in se grabil za glavo. "Naj si že vendar poišče neumne j šega gospodarja; ti ga pa vrzi s stroji vred na smetišče!" — Prismr. čal je baronov Foks z odprtim gobcem in kmalu za njim je prišel baron nenavadno urno in resnega obraza. "Kakšna gar jeva mrha!" je dejal Radivoj, tako da je slišal baron. "Ta pes je snažne j ši nego marsikak človek," je odgovoril baron. "Tako more soditi le temeljito spoznanje samega sebe," je menil Radivoj. "Zame previsoko," je dejal baron zaničljivo, ko je bil nekoliko pomislil. "Kdo pa je poslal družino zopet na travnik?" : "Gospodar sam," je hitro de-. jal Radivoj in našteval razloge, , zaradi katerih bi bilo vsako drugo ravnanje norost. Baron pa se . je jezil, da se kazi s takim uka-i zovanjem družina, da se mu je , Janez naravnost uprl in da mora ta iz službe. "Kaj? Tak izvrsten hlapec!" , je strmel Radivoj, ki je poznal ■ Janeza že pol dne. "Gospod ba- ■ ron, vi se šalite. Dandanes, ko s se tako pogrešajo delavci, podi-i te takega hlapca iz službe?" 1 "Z vami ne govorim." "Jaz govorim v imenu gospo-' da Bojanca." Baron je vprašaje pogledal gospodarja, ki je potrdil Radi-vojeve besede. ' "Ali pojde Janez ali pa jaz," je odločil baron. "Vi, če smemo prositi," je de-' jal Radivoj naglo. I Baron ga je premeril zaničljivo od vrha do tal in se obrnil po- časi proti Bojancu. "Gospod baron, jaz vam dam plačo za tri mesece naprej," je blažil Lovro trde Radivojeve besede. "Hvala! Odkupovati me ni treba," je odgovoril moško baron, se mirno priklonil Bojancu, poklical Foksa in šel. "Lovro, čestitam ti, da imaš tako odločnega prijatelja," je dejal slovesno Radivoj in podal Lovru rok}. "Zdaj pa pojdiva in poplakniva jezo, ko sva po-rvala zobe ,ki so te boleli. Mislil sem, da se bo baron trše držal; a je pravi mlečnik proti onim kečnjakom, katere bom moral nemara še jutri majati." To popoldne in ta večer je preživel Lovro prijetno, kakor že dolgo nobenega ne; zabaval ga je prijatelj, čigar moška odločnost mu je neizmerno dobro dela; imel je zavest, da je tako rekoč zopet gospodar v svoji hiši. Ra-divoju je odkrival rane svojega srca in Radivoj, izboren zdravnik takim boleznim, ga je potrpežljivo poslušal, rahlo kazal, prijazno poučeval in mu odkle-pal bogate zaklade svojih skušenj. "Ostani še! Pij še!" mu je prigovarjal Lovro, ko je hotel oni oditi. "Boš še kaj povedal." — A Radivoj je hotel biti točno ob desetih zvečer doma. Ravno tako točno je bil druge- FORT LAURENS—1778 A barrel of rancid meat and a barrel of hardtack saved the lives of a small garrison of an Ohio fort built during the Revolution to prevent lightning attacks of British and Indians from the western wilderness on the struggling American armies. With the completion of Fort Laurens, Colonel John Gibson and his 150 troops had not long to wait to find that though stationed In the remote forests, they were a vital part of a bloody conflict. The Indians and English were enraged at this audacious thrust into the West, which threatened their hold on strategic Ohio. It was on a cold December day that the gate of the one-acre outpost closed behind 15 men who were starting on the long, difficult journey back to the East. No sooner had they left the shelter of the Stockade than they were attacked An Ohio Fort Protects Colonial Armies by ambushed Indians. Thirteen returned safely but the bodies of two men lay in the snow. Then Simon Girty, white renegade, took a hand. He persuaded the English at Detroit to send a war party of 200 Wyandots and Mingoes against isolated Fort Laurens. Early on the morning of February 23, 1779, seventelh soldiers, following their daily routine, left the Fort to bring in wood which had been cut the previous fall. There was no hint of danger until from behind trees and underbrush the painted warriors rushed to cut off their retreat to the Fort. The short, sharp battle ended as quickly as it began, with the death or capture of every soldier. Then the siege began. Provisions in the Fort were low. Daily rations were reduced to a quarter of a pound of sour dough and the same of rancid meat. But the soldiers were not the only sufferers. Game was scarce and the besiegers, too, were on short rations. Finally forced by hunger, they offered to lift the' siege if Colonel Gibson would give them a barrel each of flour and meat. There was no hesitation on Colonel Gibson's part and the speed with which he accepted the offer probably convinced the Indians that the hungry garrison had an ample store. At any rate, the Indians left as suddenly as they had appeared. In the summer a relief party of 500 arrived from Fort Pitt, and Fort Laurens was abandoned—too remote to be properly defended. Short as was Fort Laurens' chapter in the story for the control of Ohio, it was nevertheless important. Next Week—How a British «aft-non was used to capture a British stronghold. AMERICAN RADIATOR P R O D V C\ ANGLESKO-SLOVENSKEGA BERILA Wm' 1 Angleški ministerski predsednik Churchill zračno trdnjavo v poletu. Te vrste bombniki priMm Anglijo iz Amerike in jih Angleži prav z veselje^ j\ jemajo. in