V e s t n i k. Učiteljski konvikt. Omizjena južnem kolodvoru v Ljubljaniv 4 K; ob priliki božičnega drevesa pri g. nadučitelju A. Žagarju iz Pletrovčah se je nabralo 3 K; g. Stanko P e trovec, vodja mlekarne v Cerničah pri Gorici, 1 K; Učiteljski dobrotniki. G. Juraj Režek, učitelj v Ljubljani, nabral ob društveni desetletnici med učiteljskimi prijatelji na knjižico krajcarske podružnice št. 3 90 K. Pri tej priliki opozarjamo posebno štajersko in primorsko učiteljstvo, da ima odbor še kakih 500 takih knjižic na razpolago; treba se je le zglasiti za nje pri g. tajniku Juraj Režku, Na Kranjskem se je na knjižice krajcarske podružnice učiteljskega konvikta že mnogo nabralo; pa upamo, da se bo še. — G. Gustav Pirc, ravnatelj Kmetijske družbe v Ljubljani na račun pokroviteljine 25 K; č. gospa Ivana Pečnik, gostilničarka in posestnica v Stožicah pri Ljubljani 20 K; g. Ivan Resman, načelnik žel. postaje v p. v Ljubljani, 20 K; omizje »pri Roži« v Ljubljani 20 K; okraj. posojilnica v Krškem, 20 K; učiteljski prijatelji v Šmartnem pri Litiji, 14 K; č. gospa Jerica Peršin, gostilničarka in posestnica na Rožniku 10 K; g. Janko C e s n i k, trgovec v Ljubljani 10 K; g. Fran Suher, c. kr. učit. profesor v Ljubljani, 7 K; g. Fran Starfe, sobni slikar in posestnik v Ljubljani, 5 K; g. Viktor Bežek, c. kr. učiteljiški ravnatelj v Kopru, 3 K; g. Tvan Petek, oficijal južne železnice v Ljubljani, 2 K. — Vesela družba na Gradišču 24 K (nabral g. nadučitelj Ignacij Križman iz Dorn- berga)l g- Ffan ViŠnikar, c. kr. sodni svetnik v Ribnici, 10 K; tiskarna Krajčevih naslednikov v Novem mestu, 20 K; »Prva dolenjska posojilnica« v Metliki, 20 K; g. Luka Lavtar, c. kr. učit. profesor v Mariboru, 10 K; g. Peter Grasselli, deželni odbornik v Ljubljani, 20 K; g. Macarol Anton, nadučitelj na Gorjanskem, pri dražbi smodke iztržil in nabral 11 K 20 h; neimenovan za novo leto, 10 K; č. gospa Roza Tillova, trg. s šolskimi potrebščinami v Ljubljani, 10 K; g. A. Šarabon, trgovec in posestnik v Ljubljani, 10 K; g. Fran Jerše, c. kr. naddavkar v p. v Ljubljani, 5 K; g. J. Kogel, c. kr. notar v Senožečah, 10 K; gg. Gričar & Mejač, trgovca v Ljubljani, 10 K. Čekovni promet učiteljskega konvikta. (Letnina za I. 1904. 2 K.): G. Frančišek Gabršek, nadučitelj na II. mestni šoli v Ljubljani; g. Alojzij Kecelj, učitelj na II. mestni šoli v Ljubljani; g. Janko Likar, učit. na II. mestni šoli v Ljubljani; g. Fran Škulj, učitelj na II. mestni šoli v Ljubljani; g. Ivan Bernot, učitelj na II. mestni šoli v LjubIjani; g. Pavel Gorjup, učitelj na II. mestni šoli v Ljubljani; g. Viljem Zirkelbacji, učitelj na Ledinah; g. Fran Potokar, nadučitelj v Št. Lovrencu; g. Miroslav Grosman, učiteJj v Kastvu; g. Ivan Strehovec, učitelj v Adlešičah, letnino in pa še 4 K, ki jih je nabral ob ustanovitvi kmetijske podružnice; g. Ignaciji Križman, nadučitelj v Dornbergul g- Rihard Orel, učitelj v Dornbergu; gdč. Amalija Jelšek, učiteljica v Dornbergu; gdč. Rožica Bizjakova, učiteljica v Dornbergu; g. Josip Šušmelj, učitelj na Ravnici; g. Fran Zacherl, učitelj v Ljutomeru; g. Anton Porekar, nadučitelj na Humu; gdč. Julijana Valentinčič, učiteljica na Humu; g. Fran Verbič, nadučitelj v Slavini; gdč. Ivana Prešern, učiteljica v Slavini; gdč. Olga Furlan, učiteljica v črničah; g. Tomo Kurbus, nadučitelj v Slivnici; gdč. Matilda Lecker, učiteljica v Slivnici; g. Velemir Peček, učitelj-voditelj v Temnici; g. Anton Pegan, učitelj na Suhorju, g. Pavel Silc, nadučitelj v Žireh; gdč. Karolina Burnik, učiteljica v Žireh; gdč. Marija Močnik, učiteljica v Zireh; g. Svitoslav Knific, učitelj na Trsteniku. Kolekta poštnih znamk za učiteljski konvikt. Iz ljubljanske okolice kolekta št. 65; iz goriškega in gradiščanskega okraja kolekta štev. I; iz laškega okraja št. 62/a; iz novomeškega okraja kol. št. 69; iz Gorice kolekta št. 13 in 14. — H kolekti v celjskem okraju je prispevalo tudi vojniško učiteljstvo 3 K. Za učiteljski konvikt. Občinski svet ljublj. je sklenil dne 31. grudna >Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta« darovati za dobo desetih let vsako leto 500 K. Slava naprednemu občinskemu svetu deželnega stolnega mesta in njega vzornemu načelniku, g. županu Ivanu Hribarju, ki je pokazal s tem velikodušnim darom, da ve ceniti važnost učiteljskega stanu in pripozna potrebo učiteljskega konvikta! Bodi mestna občina Ijubljanska v posnemo in v zgled -vsem občinam na Kranjskem, Sp. Štajerskem in Primorskem, da v razmerju s premoženjem tudi darujejo primerno vsoto za prepotrebni učiteljski konvikt. P. n. gg: tovariše pa prosimo, da vprizorijo vsak v svoji občini v ta namen agitacijo pri občinskih svetovalcih. Le naprej . . . Gosp. Ivan Škrjanec, občinski svetovalec, gostilničar in hišni posestnik v Ljubljani, ki je dne 20. grudna umrl, je volil v svoji oporoki učiteljskemu konviktu 500 K, knjižnično omaro m knjižnico, v kateri se nahaja lep Mayerjev konverzacijski leksikon. Blag bodi spomin vrlemu prijatelju Ijudskega učiteljstva, katerega naj posnemajo tisti, ki jih je Bog oblagodaril" s posvetnim premoženjem! Novoletno ,,darilo" kranjskemu učiteljstvu. Samo kranjsko učiteljstvo je tako srečno, da prejme od visoke deželne šolske oblasti ob vsakem novem letu izza zadnje »regulacije« učiteljskih plač »izdatna« novoletna darila. Tako tudi letos. In sicer so bile pomaknjene iz drugega plačilnega razreda v prvi plačilni razred te-le učne osebe: Marija Sch weigerj eva, učiteljica v Dolenji vasi, Jakob Pretnar, učitelj na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, Janez Levec, učitelj na III. mestni deŠki ljudski šoli v Ljubljani, Agneza Zupanova, 'učiteljica na slovenski dekliški osem- razrednici v Ljubljani, Marija Maroutova, nadučiteljica na slovenski dekliški osemrazrednici v Ljubljani, Klotilda Wol- fova, učiteljica na nemški dekliški osemrazrednici v Ljub- ljani. Iz tretjega plačilnega razreda so priŠli v drugi plačilni razred: Konrad Mally, nadučitelj v Toplicah-Zagorju, Miha P o k 1 u k a r, učitelj pri Sv. Jakobu ob Savi, Anton L e v s t e k, nadučitelj v Senožečah, Janko Likar, uČitelj na II. mestni deŁki ljudski šoli v Ljubljani, Jožef Reich, nadučitelj v Dolu, Ema Ravnacherjeva, učiteljica na nemški dekliški osemrazrednici v Ljubljani, Frančiška Jankovičeva, uči- teljica v Toplicah-Zagorju, Kristina Demšar je va, učiteljica v Šmartnem pri Litiji, Aleksander Lunaček, nadučitelj v Št. Rupertu, Ivan Schober, učitelj v Koprivniku, Valentin Zavrl, nadučitelj v Begunjah pri Radovljici, Frančišek Marolt, učitelj na III. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, Luka Knific, učitelj v Trsteniku, Frančišek HOgler, nadučitelj v Štalcarjih. Iz četrtega plačilnega razreda so do- speli v tretji plačilni razred: Anton Kos, učitelj na Voklem, Frančišek Cuk, učitelj v Gornjem Logatcu, Frančiška Po- gačnikova, učiteljica v Ribnem, Viljem Tschinkel, učitelj v Borovcu, Jožef Tratar, učitelj v Mokronogu, Rudolf Schiller, učitelj v Čmomlju, Jožef Bergant, učitelj v Turjaku, Janko Zupančič, nadučitelj v Radečah, Gizela Eisenhardtova, učiteljica v Beli peči, Matej Jug, nadučitelj na Blokah, Marija Justinova, učiteljica v Vre- mah, Terezija Kovačičeva, učiteljica v Goričah, Ljudmila Bukovičeva, učiteljica v Crnomlju, Marija Račičeva, učiteljica v Boštanju, Marija Dovganova, učiteljica v Za- gorju, Eleonora Devova, učiteljica v Naklem, Erna Pe- tschetova, učiteljica v Selcih, Frančiška Furlanova, učiteljica na Vrhniki, Frančišek Delcot, učitelj v Podragi, Konrad Barle, učitelj v Metliki, Edvard Markovšek, učitelj v Ljubnem, Evgenija Pehani, učiteljica v Dolenjem Logatcu, Vilibald Rus, učitelj v Kranju, KarolinaKle- menčičeva, učiteljica vMirni peči, Pavla Brezovškova, učiteljica v Dobu, Ema Žerjavova, učiteljica v Preski, Vinko Berce, nadučitelj v Št. Janžu, Vinko Krek, učitelj v Trbojah, Friderik Jazbec, učitelj v Šmihelu pri Žužem- berku, Marija Arhova, učiteljica v Toplicah, in Matija Primosch, učitelj v Nemški Loki. — Ce pojde to tako naglo naprej, pridejo tisti, ki so danes še v IV. plač. raz- redu, v prvi razred ravno tri dni po večno6ti. Ako nimajo ti siromaki nobenega upanja, da pridejo kedaj do boljšega kruha, kar je izključeno pod takim avanziranjem, mora stra- hovito boleti tiste, ki bi morali priti v višji plačilni razred, pa niso prišlil To sta n. pr.: naša tovariša nadučitelj Janko ! Leban v Trebelnem in učitelj Frančišek Gartner v ; Ljubljani. Prvi je bil prvi na vrsti, da ga pomaknejo v | I. plač. razred, drugi pa, ki mora rediti razen sebe še ženo | in sedmero otrok v Ljubljani, kjer vlada strahovita draginja, j je bil drugi na vrsti, da pride v II. plač. razred. A to se ni : zgodilo! To je očitna krivica, ki jo bomo še po zasluženju j ožigosali, čim zvetno vse podrobnosti. Zadnji slučaj smo že ] omenili v zadnji svoji listnici uredništva, seveda ni še s tem ; izgovorjena naša poslednja beseda. Za danes samo še vpra- | šamo: Ali nima ubogo kranjsko učiteljsko društvo res no- ! benega zagovornika v deželnem šolskem svetu, ki bi branil ' trpine in nedolžnike ter skrbel za kazen krivičnikomr Cemu : sedita v tej važni korporaciji »zastopnika učiteljstva«, šolski I svetnik dr. Janowicz in nadučitelj Pezdič? Ali smemo sploh I imenovati zastopnike učiteljstva može, ki jih itnenuje vlada I ter morata »delati« tako, kakor hoče ona? j ¦ Osebne vesti. Pravi gimnazijski učitelj v Kranju gosp. : dr. Vladimir Herle je dobil naslov profesorja. — Za stalnega | potnožnega učitelja na ljubljanskih mestnih ljudskih šolah je imenovan g. Anton Smerdelj, dosedanji učitelj na Vrhniki. V stalni pokoj je šel nadučitelj g. Fran Kenda v Suhorju. — Užitelj v Št. Vidu na Dolenjskem, gosp. Josip Bernot, i je imenovan za začasnega nadučitelja na dvorazrednici v Vel. Podlogu. — Začasni učitelj v Dobovi pri Brežicah, gospod Ludovik Potočnik je imenovan stalnim učiteljem na rudj niški šoli v Idriji. — Na trirazrednico na Hum pri Ormožu j je imenovana začasno učiteljica Marija Potrato iz Ljubljane- Osebne vesti na Štajerskem. Nadučitelj je postal vZabukovju pri Sevnici učitelj-vodja Fran Srebrnič iz Lem-berga.v Stalni so postali Ludovik PirkoviČ v Ljubečnem, Ana Černej v Sevnici in Josipina Majzel v Rifniku. Za okrajnega pomožnega učitelja za celjski politični okraj je imenovan stalni učitelj v Tepini pri Konjicah, Josip Gosak. Poročil se je dne 31. pret. mes. vrli naš tovariš gosp. Fr. Mermolja, učitelj v Dobravljah, z gospico Ivanko Plessovo. Iskreno čestitamo! Naše šolska tržne table. Skoro bi lahko trdili, da trpi vsaka uvedena novost "na akutni bolezni, in ta je, danovost premalo preštudirajo preden jo uvedejo. To napakosmo opazili tudi pri novouvedenih šolskih tržnih tablah.V sedanji obliki tiskane iii nalepljene tržne table nimajo nikake prave vrednosti, in to iz enostavnega vzroka, ker so jako nepraktične. Tablo kupimo, vpišemo dotične cene in jo obesimo na steno. Ia to bodi sedaj tržna cena ? Tržnecene se menjujejo kakor vreme. Ali pa je to tržna cena, če velja n. pr. kg mesa danes toliko, kolikor je veljal, recimo,1. 1903? — Te tržne table naj bi bile napravljene tako, da bo poleg imena »tržne cene« prilepljeno v rubriki cen črno platno, kamor lahko zapišemo s kredo — in tudi lahkoizbrišemo — dan vpisanih tržnih cen. Te cene se lahko ravnajo po raznih dnevnikih, kar bi bilo najumestneje, ali pa vsaj po posameznih številkah »Kmetovalca«. In pisava; oziroma tisk »1., kg , q « — tudi ni pravilna! Š—a. Veliki estetik ,,Slovenec" je premetenec prve vrste. Kadar pride v škripce, se brani s temeljitim zagovorom. Pravi, namreč, da smo sirovi, in mirna Bosna! Naš klerikalni prijatelj sodi pač sam po sebi, zatorej ve vsak pameten človek, koliko velja sodba tega velikega estetika! Tržaška ,,Edinost" piše v 355. štev. z dae 23. grudna pret. 1.: »Učiteljski Tovariš« je s svojo številko od 20. decembra 1904 dovršil 44. leto svojega izhajanja. Dolga doba jeto. Koliko vsoto dela, truda inžrtevjepač zahtevala! Po zahtevi novinarske kolegijalnosti izrekamo uredništvu svoje čestitke povodom tega znamenitega jubileja. — Za čestitke »Edmosti« iskreno zahvaljamo! Družba sv. Cirila in Metoda opozarja svoje podružnice po slovenski zemlji, da je uprav sedanji čas najpripravneji njenim letnim zborom. V tej dobi naše vestne podružnice sploh od nekdaj zborujejo najraje in koj potem pošiljajo čč. imena svojih izvoljenih mandatarjev nam v Ljubljano. — Ko Vas opozarjamo sedaj te Vaše vsakoletne dolžnosti, prosimo obenem, da narn naznanite ob teh pošiljatvah vselej tudi poklic ali stan sl. izvoljenk ali izvoljencev. Potem bo prihodnji naš koledar in »Vestnik« za 1. 1906 ne le — kakor ga je vselej bila skrb — zanesljivo zrcalo podružničnih gmotnih, nego tudi njenih osebnih razmer. In tak vseskozi rnerodajen »Vestnik« — prav pravo sliko vsega družbenega življenja — bi vodstvo rado imelo. — To objavljamo na prošnjo vodstva družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Speklo jih je! Naš zadnji članek »Klerikalizem in mi«, ki v njem odločno odklanjamo vsako zvezo s klerikalcL in to, dokler hodijo ta pota v imenu katerekoli stranke, ki so odločno naperjena proti novi, napredni šoli, posebno proti učiteljstvu. Ta članek je naše nasprotnike spekel, kar kaže »Slovenčeva« notica kot odgovor nanj. Ker drugega ti poštenjaki niso mogli očitati stvari, so zasukali stavek: »Temu je treba, kjer Ie mogoče, pritisniti kako brco«. Ta stavek jasno pove, da te brce lete na učiteljstvo, ki mu jih deli klerikalna stranka, a ne ono klerikalcem. Ne čudimo se pačenju resnice od strani ljudi, ki se resnice boje ko hudič križa. Kar smo pisali, pri tem ostanemo in ne odnehamo niti za las. Gledc očitanja, da smo mi rušilci narodnih naprav, se ne bomo pričkali z ljudmi, ki bi radi, če bi mogli, uničili vsako narodno-gospodarsko napravo, ki jim ne služi v lastne klerikalne natnene. Vzemimo »Kmetijsko družbo«, »Gril-Metodovo družbo« in še in še . . . Toda vse to ne sodi v naš list. In naša beseda je in ostane: s klerikalci nobene zveze, ker niso irneli in nimajo resnih namenov, ampak zasledujejo le svoj klerikalni interes, ki je pred vsem obrnjen proti novi šoli in učiteljstvu. Liga + 10. Prof. Jakob Wang f. Nenadoma je umrl v Celovcu — zadet od, kapi — g. Jakob Wang, profesor v Beljaku. Pokojnik je dosege) starost 57 let; bil je vedno odločen in jako delaven narodnjak. Blag mu spomin ! Iz seje c. kr. okr. šol. sveta za goriško okolico 12. decembra 1904. Uradna poročila : Kuntih Jožef, učiteljvoditelj v Ločniku je nmrl 2. decembra. — Gdč. Roza Bizjakova je^nastopila z decembrom službo začasne učiteljice v Dornbergu. Sklenilo se je, zidati šolsko hišo v Kalu, kakor hitro bodo to dopuščala denarna sredstva. Ukrenilo se je potrebno zastran tretje šolske sobe v Ajdovščini in šolskega zemljišča v Dolenji Branici. Poskrbelo se je že vse potrebno za nakup šolskega stavbišča in zemljišča za šolo v Kozani. Dovolil se je potrebni dopust trem učiteljem. Slenilo se je, podeliti eni učiteljici tretjo petletaino in podporo dvema učiteljevima vdovama. Rešilo se je več vlog krajnega pomena. Sklenilo se je, izplačati nekatere manjše račune za naprave in poprave v šolskih hišah. Rešila se je prošnja bolskega Doma v Gorici, naj bi se mu odpustila zahteva, da mora izplačevati na leto 920 K za eno^suplentinjo, ki namestuje odstopivšega okrajnega učitelja za Šolski Dom, ker hodi iz okolice tja v šolo črez 70 otrok. B. Iz seje pomnoženega c. kr. okr. šol. sveta za goriško okolico 13. decembra 1904. — Na poročilo pregledovalcev računa za 1. 1903., se je ta odobril. Ustanovil se je preudarek za 1. 1905. Sklenilo se je, kupiti primerno šolsko zemljišče v Kozani in zidati šolsko hišo v Mirnu, kakor jo želi obč. starešinstvo, ki je dalo za šolo brezplačno velik kos zemljišča ter predplača troške za zidanje. Pooblastilo se je predsedništvo, naj ogleda, kje se dobi v Desklah druga šolska soba in primerno stanovanje za drugo učiteljsko osebo ter potem poroča, da se šola razširi v dvorazrednico. Odobrilo se je, dati dvema vdovama enkratno podporo. Sklenilo se je, odpisati Šolskemu domu 400 K od zahteve za suplentinjo, ki namestuje g. učitelja E. Širco. Poskrbelo se je potrebno glede začasnih šolskih prostorov v Kozani. Sklenilo se je, izvršiti nekatere nujne poprave v in na šolskih hišah. Odlikovanje na svetovni razstavi v St. Louisu.'Med odlikovanci v avstrijskem oddelku sta med drugimi tudi ces. kr. umetno-obrtna šola v Ljubljani in ces. kr. strokovna šola za čipkarstvo v Idriji. Preostanki iz c. kr. zaloge šolskih knjig. C. kr. namestništvo v Trstu razglaša, da glasom dopisa c. kr. ministrstva za uk in bogočastje odpada od preostankov c. kr. zaloge šolskih knjig na Dunaju za Trst in okolico 565 K, Goriško in Gradiško 1174 K, za Istro 1099 K. Šolstvo V Puiju. Puljski dnevnik »Omnibus« je priobčil zanimivo štatistiko o šolstvu v Pulju. Pulj šteje 36.000 prebivalcev. Po znani štatistiki je 23.000 Italijanov, 8500 Slovanov in 4500 Nemcev. Italijanske šole raznih vrst štejejo 2530 otrok, nemške šole pa 1435 otrok. Po statistiškem razmerju bi morali imeti Italijani 2750 šolskih otrok, Slovani 1000, Nemci pa 500. V resnici pa vidimo, kako so nemške šole pogoltnile okolo 1000 šolskih otrok. Slovani nimajo v Pulju niti enega razreda za svoje otroke. Ti (večinoma hrvaški, nekoliko tudi slovenski) otroci morajo hoditi v italijanske in nemške šole. To je enakopravnost! Td*fje zopet lep dokaz, koliko veljave ima člen XIX. državniR" osnovnih zakonov! Na pomoč koroškim Slovencem! Koroski rodoljubi so izdali oklic za zgradbo »Narodne šole v St. Jakobu v Rožu«, ker so dosedanjo ondotno slovensko*šolo s pomočjo nemčurskih zagrizencev razdrobili v trirazredno slovenskonernško in štirirazredno nemško šolo. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je namreč sklenila, da ustanovi v Št. Jakobu v Rožu slovensko »Narodno šolo«, kakršna je v Št. Rupertu pri Velikovcu. Nova šola je v sedanjih razmerah za Št. Jakob nujno potrebna in bo velike koristi ne samo zaŠt. Jakob, ampak tudi za sosednji Rožek, Š t. 11 j in Podgorje ter za vse Zgornje Koroško. Na Bled so vabljeni učitelji radovljiškega okraja k prijateljskemu sestanku, ki bo v četrtek 12. januarja v gostilnici pri Peternelu. Začetek ob 2. uri popoldne. «¦*$$& Dekliška šola v Novem mestu. Novomeški mestni občinski zastop je baje sklenil, da ustanovi dekliško šolo s 6., 7. in 8. nadaljevalnim razredom. To je gotovo vse hvale vredno, zakaj dandanes skrbe pri nas mnogo premalo za dekliško vzgojo in izobrazbo. Ne zdi se nam pa prav, da nameravajo izročiti pouk šolskim sestram. Dekliška šola v Idriji. Razmere na c. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji so take, da bo treba o njih izpregovoriti resno besedo, ker nasprotujejo zakonitim določbam in pedogoškirn zahtevam. Da vsaj nekoliko odpomorejo velikanskim nepravilnostim, nameravajo razširiti sedanje dekliške razrede v popolno osemrazrednico, kar moramo le odobravati. Toda to je le minimalno izboljšanje razmer na tej šoli. Za toliko število šolskih otrok (okrog 1000 1) bi moral c. kr. erar ustanoviti 3 šole, če bi mu bilo kaj do normalnih razmer in do vzgoje šolske mladine. Pred vsem bi pa moral izboljšati svojemu učiteljstvu plače, da bi ne bile tako silovito nizke. Toda o vsem tem bomo še govorili. Koliko izda mesto Berlin za svoje šole. L. 1903. so iznašali stroški za berlinske občinske šole 15,726.456 mark. (V Avstriji ne izda država za vse Ijudsko šolstvo toliko denarja). Ti stroški so narasli iz poprejšnjega leta za 634.858 mark. Mestna šolska deputacija je imela v nadzorstvu in opravi 272 šolskih zavodov, nadalje pa še nadzorstvo nad 57 zasebnimi šolami. Na 265 berlinskih občinskih šolah je delovalo 265 ravnateljev, 2747 učiteljev, 1618 učiteljic, skupaj 4630 znanstveno izobraženih učaih oseb, vrhutega pa še 310 strokovnih učiteljic Skupno so poučevali 218.798 otrok — razen učencev višjih zavodov — brezplačno na stroške mesta Berlina. Franosko časopisje. Koliko smo v Avstriji zaostali za kulturo glede čitanja — pri čimer je seveda nesrečna cokla tudi zabranjena kolportaža ~ nam najbolj kaže Francija s svojim velikim časopisjem, ki se vrsti glede odjemalcev sledeče: »Le Petit Parisien« se tiska v 1,500.000 izvodih, »Le Petit Journal» v 800.00 > izvodih, »Le Journal« v 750.000 izvodih, »Le Matin« v 400.000 izvodih, »L' Echo de Paris« v 100.000 izvodib, »La Patrie« v 90000 izvodih, »La Presse« v 70.000 izvodih, »L* Intransigeant« v 66.000 izvodih, »L' Action» v 55.000 izvodih, »Le Radical« v 48.000 izvodih, »La Lanterne« v 42.000 izvodih, »La Figaro« v 30.000 izvodih. — Pri nas je pa že veliko, ako ima list 1000 naročnikov; tako je tudi z našimi učiteljskimi listi. Ako bi pa bilo več agitacije in požrtvovalnosti, bi imeli lahko »Zvonček«, »Učit. Tov.« in »Popotnik« vsak po 2000 naročnikov, kar bi bilo seveda za te liste silne važnosti in kar bi jim zagotovilo najlepši razvoj. In to bi bilo samo nam in šolstvu v prid! Za absolvirane učence meščanskih šol je naučni minister sestavil seznamek onih učnih zavodov, v katere lahko vstopijo po dovršeni meščanski šoli. Take seznamke morajo imeti vse deželne in okrajne šolske oblasti ter ravnateljstva meščanskih šol, v katere lahko pogledajo starši ali njih natnestniki. Naseljevanje v Ameriko. V preteklem letu se je izselilo iz Avstro-Ogrske v Severno in Južno Ameriko ogromno število 221.717 prebivalcev. To je lepa ilustracija razmer naše monarhije!