t)r. Gvthi Loma: Deiektirski roman. — Iz madžarščine prevedel F. Kolenc — K bolniSni? —^Da, k bcaMku. Prosi ga, da ga sedaj naj ne obišče. ako g« bo potrefeoval, mu pisineno sporoči. — Kdo? — Doktor. \ —ftomu? '^ — Grbavcu. Mkliti morana, da se delaš nemniiega. — Prosim! Pro&im! Ne žalite me! Jaz se ne delam  — Ne? Oprosti, stari! Zmota je človeška slabost . . . Ali že veš, kaj sporoča zdravnik? — Kako bi ne vedel! Nisem tako zabit —Ako bož imel kako važao sporočilo, me zvečer ob devetih najdež doma, — Razumem . . . Kaj no, mojstvr, da mi povest^, kako dal< c ste ž- prisli v gr!*avčevi zade^vi? — Rad. — Veste: učil bi se rad. — Ne zabijaj oasa. TeSi . . . Tuzar se je podal domov s trdno zavestjo, da je za en korak zopet bližje k cilju. Skrivnostno pismo je po vse priliki pisal dr. Deziderij Popp. Ker pa je pismo po nj^ovem mnenju z umorom v trdni zvezi, je gotovo, da mora dr. Dezirlerij Popp vedeti za umor. Oa je podpihovalec . . . Toda kdo je ta dr. Popp? Kak interes je moral imeti na tem, da se Nikolaj Berenvi spravi s tega sveta? — Pred vsem je treba to vprašanje rešiti . . . Detektiv se je preoblekel, ee vsedel na voz in naročil vozniku, da ga pelje v Malo Pešto. Od Horvatove gospe je doznal, da tam stanuje brat umorjenega in njegov edLoi dediž. Čas je že, da ga spozna. Cudno je, da se Gida Berenvi za umor ni nič interesiral, dasi bi ia zločin moral vedeti 6e od drugod ne, iz časopis«v. WE se prikazal ne v »Belem krokarju«, ne y inrtvaš- eioi, ;!ae na pogrebu. Iz sadnjega pisma, ki ga je bratu pisal, &e mora sklepati, da z bratom ni živel v tako strašni jezi, kakor se to misli. Saj ga v pismu prosi, da ga obišče. Po mnoru se pa vseeno ni pokaal. Gida Berenyi je stanoval v nizki, prizemni hiši. Tuzar je fcrog cetrte ure popoldne stopil v sobo. Berenvi, ki je precej podoben umorjmemu bratu, — smrtaobled, onemogel leži v postelji. Na nočni omarici steklenioa z zdravili, toplomer, par zdravniških receptov. V nasloejacu pred posteljo sedi 30—351etna debela ženska. Svojčas je morala biti zelo lepa, obraz pa je še tudi sedaj zanimiv. Škoda, da ga barva in sicer precej nespretno. Gotovo je to jBerenyijeva žena. Na rob naslonjača se naslanja elegantuo ©blečen mož, srednje starosti. Poteze so pravilne, lepe in vendar je tako odvraten! — Razumno, visoko čelo, zdravo, rudeče lice; z nazaj počesanimi lasmi in z brado so v kričecem nasprotju čudno zelene oči, nad katerimi se temnijo močne, črne obrvi. AM se smehlja ali jezi, pogled teh zelenih oči bode. — Tuzar sem. Detektiv madžarsike kraljevske državne policije. Bolnik, tiho, komaj slišno odgovori: •— Gotovo ste prišli v zadevi ubogega Nikolaja? — Tako je. Gospodu kapetanu se zdi potrebno, da vas zasliši. Zelenooki se vmeša: — Obžalujem, goapod; g. Berenjd dva-tri tedne ne sme zapustiti sobe. — S komur imam čast? — Dr. Deziderij Popp sem, hišni zdravnik gospoda Berenvija. Tuzar je iznenadeno pogledal zdravnika, ki je opazil njegovo za5udenje. — Ne, ne. Sedaj vas prvič vidim . . . Ko bi bil predstojnik vedel, da je gospod Berenvi bolan, bi me gotovo ne poslal sem. -'••*!* — Res, zelo — zelo bolam sem . . . Mnogo tnpim . . . — No, no! Zahvali Boga, da se ti je bolezen na bolje obrnila — ga je tolažila žeaa. — Pred petimi, šestimi dnevi sem že mislil, da sem pri komcu . . . Ubogemu Nikolaju sem tudi pisal, da me , obišee . . . Pred sanrtjo sem se hotel z njiin spraviti . . . Mnogo sem grešil zoper njega . . . Oh, Bog! Oh, moj Bog! Zakaj je moral tako umreti! — Vrl dečko |e bU, dober brat . . . Sama dobrota . . . Jaz pa sem z hudobnostjo vračal njegovo dobroto . . . Pretil sem mu celo z ovadbo! Grd, hudoben človek sem bill Zakaj nisem raje jaz poginil mesto njega! In Gida Berenvi sd je obrisal solzo iz oči. — Na dan umora ste bili torej . . . — Štirideset stopinj vročine sem imel. Zato nisem šel v tisti prokleti hotel . . . Tuzar ni prezrl, da se je zdravnik bliskovito naglo ozrl na noeno omarico in je s prstom sunil Berenyijevo ženo. Ona ga je takoj razumela, ker se je navidezno mimo dvignila in se bližala nocni omarici. Toda Tuzarja ni mogoče kar tako prevariti. Spoznal je, za kaj gre. Zdravnik je opazil, da je detektiv osupnil, ko je slišal njegovo ime. Zato ga je vprašal, ali ga pozna. Nekaj sumi. Morda detektiv sluti, da je on pisal grbavou ono skrivnostno pismo; ker pa bi ga pisava na receptih lahko izdala, je treba recepte odstraniti . . . Hop! Le počasi! Tudi on mora videti pisavo. Žena, kot da dela red na nočni omarici, s steklenicami vred odstrani tudi recepte. Nervoznosti treba pripisati, da je enega slucajno spustila na tla. jDva sta pograbila za njim: Tuzar in zelenooki. Detektiv je bil bolj spreten. Pograbil je recept, za trenutek preletel z oomi pisavo in ga uslužno podal gospej Berenyi. Potem sta si zrla z zdravnikom iz oči v oci; ta si je v jezi grizel ustaice. Tuzar je sedaj vedel, pri čein da je. Le mimogrede je pogledal zdravnikov recept, pa to je bilo dovolj njegovim izvežbanim očem. Brezdvomno je, da je pisala grbavčevo pismo in zdravni&ki reoept ena in ista roka . . . Ni nobenega dvoma: dr. Deziderij Popp mora vedeti za umor. — Dozdeva se nii, da sea naletel na trdega nasprotndka. Nič ne sfori! Jaz sem močnejši! Na delo! Tuzar, ne omahuj! Na posel! VII. Iznenadenje. Detelrtiv se je ipoldrugo «ro mudil na Bejrenyjevetn stanoTHnjn, potem se je vsedel oa voz in se peljal na pcdi- cijo. Zadovoljen je bil sam s seboj. Udobno se je naslonil na mehkem sedežu, prižgal je cigaro in skrbno tehtal nove ipodatke izsledovanja. — Ta zelenooki zdravnik je sumljiv, strasno sumljiv! Ako bi moral dajati račun tudi o svojih najbolj skrivnih imislih, bi rekel, da se je ves .zlogin rodil v njegovi glavi. Kaki interesi da so ga vodili, še ne vem, toda izvem! MisIdti moram, da je bil satrudnik zakoncev rn iz dedščine gotovo dobi svoj del . . . Ustavimo se za trenutek! Gida Berenyi je earedil na mene utis, da je nedolžen. Za dobro zasnovani in čudovito spretno izvedeni zdravnikov načrt ni vedel . . . Žena pa ve za vse . . . Življenjažejna, koketna stvaor! Da bi izlezla dz blata in nazaj pričarala srečno pretek lost, bogastvo, udobnost, se ničesar ne ustraši. Tudi umora ne . . . Kdo ve? Morda jo veže z doktorjem notranja vez in sta skupno skovala peklenski naort? Tako mora biti! Po tem, da je hotela skriti recepte, je brezdvomno, da dobro pozna zvezo med zdravnikom in grbavcem . . . Do sem bi bilo torej vse v redu. Tu pa zopet nastane vprašanje, kako sta mogla pripraviti grbavca do izvrsitve umora? Pri tem odpovedo vse kombinacije. Niti predstaviti si ne morem, v kakem odnošaju da je bil dr. Popp z grbavcem, katerega z denaraimi obljubami ni mogel zapeljati. Ni nemogoče, da je doktor izvedel o njem kako skrbno prikrivano tajnost ia je iz te tajnosti skoval svoje orožje. V oblasti ga ima. Tako je, ključ skrivalnice je v onem pismu z mrtvaško glavo. Zakaj ga zove k sebi? Kaj fooče od njega? Kako moč ima nad njim, da ga grbavec na priproste tri besede: »Pridi! Čakam te!« — brez obotavljanja obišče. Na vsa ta vprašanja ne najdem odgovora. Iz tega pa sledi, da za prevzetnost sploh ni povoda. Veliko, zelo vcliko oviro se rnoram odstraniti, ako hočem priti do cilja.Iz okolnosti, da je dr. Popp pisal piama, samo lahko slutim resnico, ne morem pa pričati. Grbavec me ne pripelje na pravo pot, zdraviiik pa še manj . . . Kapetana ni našel v uradu. Sklenil je, da obišče grbav čevega varuha, ki mu lahko da bližnja pojasnila glede dok'torjeve osebe. Verjetno je, da je dr. Popp svojčas zdravil grbavca. Od tu poznairetvo. Koloman Berger je vsak dan med šesto in osmo uro v stari kavarni »Kralj Matjaž«; tam ga gotovo najde. Šel je proti Jesenski ulici. V začetku Kerepeške ulice je na svoje veliko iznenadenje zadel na dr. Deziderija Popp. Nehote je pograbil klobuk in pozdravil zdravnika, ki se mu je takoj pridružil. — Kako srečen slučaj, da sem vas srečal! Ali veste, odkod prihajam? Iz vašega stanovanja. Govoriti sem hotel z vami. Ako nknate nič proti, vas nekaj časa spremim. — Prosim! — Staviva, da zadenem, na kaj mislite v tem trenutiku . . . Na to mislite, da vas hočem podkupiti. Kaj ne? — Gospod, motite se! Imam vas za mnogo bolj pametnega — ali ako ne bodete jezni radi moje odkritosrčnosti, — za mnogo bolj premetenega, kakor da bi mogel misliti o vas tako nespamet! — Hvala! — Priznajte odkrito: nekoliko hocete z meoioj čvekati, da se informirate o položaju . . . Vas je iznenadilo, da pozmam vaše odnošaje do grbavca. — Odnošaje? . . . Kako razumete to? — Ne varajva drug drugega. Med štirimi oomi sva; pa lahko odkrito govoriva. Kar mi sedaj poveste, lahko čez eno uro zatajite; besede vam torej ne nalagajo nobene odgovornosti . . . No, ali upate zanikati, da ste Eliji Bergerju vi pisali eno pismo, o katerem ni znano, iz kakega vzroka je bilo pisano? Trdo je zrl zdravniku v oči, toda on je vzdržal pogled. S smehom, mirno je odgovoril: — Ne zanikam. Resnično sem ga jaz pisal. No tn potem? Kaj sklepate iz tega? Morda vendar ne mislite, da sem soudeležen umora? . . . Blazna podmena! — Priznam, ako tehtno uteaeljite: zakaj ste pisali tisto pismo? Kaj ste imeli z Elijo Bei^erjem? — Ne povem. To je izključno tajnost naju dveh in gotovo imava vzrok, zakaj je ne izdava. Ni oblasti, ki bi naju na to prisilila. Zadovoljite se z izjavo, da najina sknvnost nima nič skupnega z tunorom Nikolaja Berenyi. Pnsegam pri živean Bogu! Ali ne verujete? — Ne! — Zelo obžalujem. Dozdeva se mi, da iinate fiksno idejo, da je pismo v trdni zvezi z zlocinom . . . Glejte, gospod, ako ibi ne imel pred očmi, da si nakopljem neprijetne sitnosti, bi vas sedaj lahko javil oa policiji. — Zakaj? — Svojo oblast ste zlorabili. Zelo spretno ste ponarediM mojo pisavo in s tem priklicali na moje staaovanje Elišjo Beirgerja. V zasedo ste ga izvabili . . . — Torej veste? — Celo to vem, kar ste potom nekega nosača jBergerju sporočili v mojem imenu. Toda nisem vas poiskal, da toi vas radi prevelike goreonosti ošteval. — Marveč. — Dokazati vam hocem, da tudi jaz želim, da tudi jaz želim, da pride morilec čim prej v rdke pravice. Ein del, ker sem z obiteljo Berenyi v starem in dobrem prijateljsftvu, z druge strani pa me je vaše neosnovano sumnicenje zelo neprijetno dirnilo . . . Naposled pa, znan zdravnik sem in kaka smorebitna aretacija bi uničila mojo moralno ©ksistenoo. No, Gido Berenyija sem pripravil do tega, da vam zagotovi tritisoč goldinarjev nagrade, ako pa-idete do cilja . . . Glejte, tu njegova pismena izjava. — Ne odklonim. V denarnico jo deoem, izjavim pa, da se v izsledovanju niti za korak ne oddaljim od sedanjega pota in ne odneham, dokler ne pojasnim tajnosti, ki jo tako skrbno slcrivate. . . — Delajte, kakor vas je volja. Jaz sem stanl svoje, ko sem vas opozoril, da ste na napačnem sledu . . . Z Bogom! Tuzar je dolgo gledal za zdravnikom.  Nezaslišana drznost. Berenyija prisili, da razpiše nagrado nad glavo morilca in on sam mi prinese obvežno izjavo . . . Ne boji se me! Mora se čutiti zelo vamega. A' moje prepričanje pa je še večje kot prej, da je grbavca on pripravil do umora. Za blazno podmeno ima to . . . Zakaj pa ni hotel odgovoriti na vprašanje: kaj ima z grbavcem? Grozno sumnjo umora bi lahiko odstranil od sebe in vendar molči, prikriva . . . Močen, zelo močen nasprotnik, a tudi! jaz zaupam v svojo moc . . . Odlo5en, drzen človek; tezke ovire mi meče pod noge . . . Toda tudi jaz se ne ustrasun niti najveojih ovir. Zavil je v kavarao »Kralj Matjaž«, da bi dobil Kolomana Bergerja. Stari gospod je sedel v bližiai okna. Cital ]e casopise. Tuzar se je poleg njega vsedeil. — Dober večer, gospod Berg&rl — Ah, vi ste! . . . Naš smrtni sovražniki (Dalje prihodnjič.)