308 Interpelacija do preblagorodiiega gospoda c. kr. deželnega predsednika, stavljena v 4. seji deželnega zbora kranjskega dne 19. septembra t. L Nemški „Schulverein" omenja v svojem poročilu, ki ga je 18. maja t. 1. podal občnemu zboru, tudi svojega delovanja na Kranjskem ter pravi: „In Krain diirfte, mit Ausnahme der Sprach-inselGottschee, die eineSonderstellung e i n-nimmt, die Thatigkeit des Schulvereins wohl in nach-Bter Zeit starker in Anspruch genommen werden. Bisher beschrankten wir uns darauf, Remunerationen fiir be-sondern, iiber das Pflichtma3sige hinausgehenden Eifer im deutschen Sprachunterrichte an gemischtsprachigen Schulen auszuschreiben und zu bewilligen. Solche Remunerationen erfolgten fiinf im Jahre 1881, sechs sind fiir das Jahr 1882 ausgeschrieben". („Na Kranjskem, razun jezičnega otoka kočevskega, ki ima svoje posebne razmere, utegne imeti „Schulverein" v najbližnejem čaau pač več opraviti. Dozdaj smo razpisovali in dovoljevali le nagrade za posebno dolžnost presegajočo gorečnost v podučevanji nemškega jezika na večjezičnih šolah. Takih nagrad smo dali 1. 1881. pet, za leto 1882. jih je razpisanih šest".) Za tem omenja se posebej svojega delovanja na Kočevskem, rekši, da je nemški „Schulverein" s svojimi doneski tam pripomogel k vstanovitvi 6 šol, podarivši za šolska poslopja na Smuku, Topli rebri in Poljanicah po 1000 gold., za šolo v Ovčaku 2200 goid., v kojih je vštetih 1000 mark, ki jih je prejel iz Mogunca, za šolo v Maverlu 3800 gld., za šolo v Grčaricah pa hišo, 309 katero je g. Jurij Stampfl iz Kočevja podaril „Schulvereinu". Nas bi pač malo brigalo, kaj nemški „Schulverein" s svojimi denarji počenja, ko bi se šopiril samo po nemških deželah in bi se poganjal samo za varstvo in obrambo nemstva (Wahrung und Vertheidigung des deutschen Volksthumes), druge narode pa pustil pri miru in ne segal v njihove pravice; toda njegovo dosedanje delovanje priča, da mu ni mar za varstvo in obrambo, ampak za čedalje veče razširjevanje nemstva, za ponemČevanje naroda slovenskega, za kratenje njegovih najsvetejših pravic! Znano je, da na Kranjskem, razun na Kočevskem in v Weissenfelsu, žive samo Slovenci. To pripoznava tudi „Schulverein" sam, ker v omenjenem poročilu Kočevje imenuje ,Jezični otok", ki ima svoje posebne razmere — „eine Sprachinsel, die eine Sonderstellung ein-nimmt". Ko bi bilo tedaj „Schulvereinu" re3 le za varstvo in za obrambo nemstva mar, bi imel v naši deželi samo na Kočevskem kaj opraviti, ali prav za prav še tam nič, ker nikomur ne pride na misel, nemško narodnost Kočevarjev spodkopovati. „Schulverein" pa po omenjenem poročilu ravno Kočevsko izločno izjema in povdarja, da bode treba v drugih, tedaj slovenskih delih naše dežele razvijati veliko večo delavnost, kakor doslej. Kaj bi imelo to veliko-nemško društvo, ki svojo podporo dobiva cel6 iz v nanj i h dežel in je v zvezi z eaakimi družbami države nemške, v naših slovenskih krajih pač opraviti, ko bi ne nameravalo razširjati nemstva in ponemčevati našega naroda slovenskega! Prav jasno to spričujejo in potrjujejo naslednji dogodki : V Maverlu, v okraji črnomaljskem, kjer poleg Slovencev žive tudi nekateri Nemci in so imeli dozdaj sicer javno šolo, pa le za silo, so hoteli napraviti redno šolo, in „Schulverein" jim je nemudoma obljubil denarno podporo za zidanje šolskega poslopja, ako se zavežejo, da bode šola nemška. Okrajni šolski svet črnomaljski, ki ima pri ustanovitvi novih šol v svojem okraji preiskovati raznotere razmere, storil je to tudi v Maverlu ter našel, da je tam 45 za šolo sposobnih otrok. Med njimi jih je 14 govorilo in umelo samo slovenski, 9 jih je govorilo slovenski, pa umelo tudi nekoliko nemški, 7 govorilo in umelo je slovenski in nemški, 11 govorilo in umelo je samo nemški, 4 govorili so nemški, pa umeli tudi nekoliko slovenski. Okrajni šolski svet hotel je ozir jemati na te dejanske razmere in pravičen biti obema narodnostima, da bi nobena ne imela vzroka pritoževati se. Pripoznal je toraj potrebo šole, ob enem pa deželnemu šolskemu svetu priporočal šolo tako osnovati, da bode za nemške otroke nemška, za slovenske pa slovenska, in bi eni prihajali k poduku dopoludne, eni pa popoludne. Deželni šolski svet je temu predlogu okrajnega šolskega sveta črnomaljskega pritrdil, in sklep se je nemškemu „Schulvereinu" sporočil z dopisom okrajnega šolskega sveta črnomaljskega od 21. maja 1882., št. 327, v katerem stoji, da se je s to določbo po naznanilu deželnega šolskega sveta od 5. maja 1882., št. 550, željam nemškega „Schulvereina" vstreglo, kolikor je bij o po sedaj veljavnih postavah mogoče. Človek bi mislil, da bode „Schulverein" radostno sprejel to naznanilo, ker je imel zagotovilo, da se bode z nemškim podukom varovala narodnost nemških otrok in ne bodo prišli v nevarnost, se po slovenski šoli izneveriti nemštvu. Toda „Schulverein" je šolo v Maverlu smatral za svojo popolno lastnino. Kakor je razvidno iz preisko- valnega zapisnika krajnega šolskega sveta črnomaljskega od 3. avgusta 1882., štev. 78, je bil „Schulverei n" uže s pričetkom šolskega leta 1881/82 maverl-skemu začasnemu učitelju Schwarzu z a u kazal, da naj slovenski poduk iz šole popolnem izključi ter podučuje le nemški, kar je omenjeni učitelj , kot prepokorni sluga nemškega „Schulvereina" res tudi storil. Šolske oblasti o tem niso menda nič vedele, vsaj zoper to niso nič vkrenile. To od „Schulvereina" tako tihotapsko pričeto ponemČevanje maverlske šole bi bilo pa zastonj, ako bi se bila šola po sklepu c. kr. deželnega šolskega sveta osnovala z dvema oddelkoma, nemškim in slovenskim. Zato je „Schulverein" napel vse svoje žile, da to zabrani, ter je s pismom dne 7. junija 1882. 1., št. 2903, na dotični poziv okrajnega šolskega sveta črnomaljskega odpisal, da za tako šolo ne d& nič, ker bi bilo to zoper njegove težnje in zoper njegova pravila, po katerih sme podpirati le čisto nemške šole! Ali ni to jasen dokaz, da je „Schulvereinu" v prvi vrsti mar le za ponemČevanje naših slovenskih otrok, ker jih hoče siliti, da bi hodili v nemško šolo, dobivali Čisto nemški poduk in se izneverili narodnosti slovenski? Kaj je. njemu mar samo za nemške otroke! Ostanejo naj brez poduka, zdivjajo naj in duševno poginejo, ako mu niso za vabljenke, s katerimi more v svoje nemške mreže vjeti vsaj dvakrat toliko slovenskih otrok! Ko se je omenjeni odgovor „Schulvereina" razve-del, začeli so njegovi agenti in misijonarji Maverlčane slepiti, da sedaj ne dobe nobene šole, da bi bilo pa za nje vendar le bolje, ko bi imeli nemško šolo, kakor nobene itd. itd. Ljude so tem lažnjivim besedam verjeli, ter v strahu, da bi morda res ne dobili šole, ako nemški „Schulverein" umakne obljubljeno podporo, po nasvetu omenjenih agentov podpisali prošnjo do deželnega odbora, naj posreduje pri deželnem šolskem svetu, da uniči svoj prvotni sklep o maverlski šoli ter v Maverlu ustanovi nemško šolo. Večina deželnega šolskega sveta je radostno sprejela to prošnjo ter ovrgla svoj prvi sklep in vstrezaje želji nemškega „Schulvereina" z odlokom dne 18. julija 1882. 1., št. 1081, zaukazala, da nova šola v Maverlu mora biti nemška, slovenski jezik pa se ima podučevati le kot obli ga ten predmet. V tem odloku, ki je nemškemu „Schulvereinu" naznanil s pismom okrajnega šolskega sveta črnomaljskega dne 5. 1882., št 488, med drugim stoji, da se prvi sklep deželnega šolskega sveta preklicuje in zaukazuje ustanovitev nemške šole v Maverlu, ker bi delitev eno-razredne šole v dva oddelka, kakor je bila prej sklenjena, prizadejala veliko težav in bi bil jako dvomljiv tudi vspeh poduka in smoter, ki ga ljudske šole imajo! Ta sklep c. k. deželnega šolskega sveta je tem čud-nejši, ker ravnokar omenjenih, zdaj tolikanj važnih po-mislikov, da je bilo treba zarad njih cel6 prvi sklep zavreči, ni imel, dokler nemški „Schulverein" ni odrekel svoje podpore, kar spričuje, da naš deželni šolski sklep svoje sklepe ali silno lahko mišlj eno in površno dela, ali pa da pri našem vrhovnem šolskem uradu beseda tujega „Schulvereina" več velja, kakor dobro utemeljeni razlogi in predlogi njegovega podurada, okrajnega šolskega sveta. Ta sklep deželnega šolskega sveta je pa tudi nepostaven. On ne nasprotuje samo okrožnici istega urada od 8. oktobra 1870. 1. št. 316, ki z ozirora na §. 51 postave od 20. avgusta 1870. 1. št. 105 D. Z* 310 določuje, da ima za vse ljudske šole na Kranjskem veljati slovenski učni jezik, izvzemši nemške občine na Kočevskem in Weissenfelsu, kjer je učni jezik nemški — Maverl pa ni nemško kočevska občina; — ampak nasprotuje tudi 19. členu temeljne državne postave od 21. decembra 1867. št. 142 D. Z. Ta člen v zadnjem oddelku določuje, da se imajo v deželah, kjer več narodov živi, javne šole tako vravnati, da se vsakemu narodu daje prilika, izobraziti se v lastnem ali maternem jeziku, ne da bi ga smeli siliti, učiti se še druzega deželnega jezika. Nasvet okrajnega šolskega sveta črnomaljskega glede maverlske šole je bil v popolnem soglasji a to postavno določbo in prvi sklep deželnega šolskega sveta se je z njo strinjal. Poslednja razsodba njegova pa ji odločno nasprotuje. Preiskava okrajnega šolskega sveta črnomaljskega je pokazala, da je večina otrok v Maverlu slovenska, in vendar hoče c. k. deželni šolski svet te slovenske otroke siliti, da bi morali hoditi v nemško šolo in prejemati nemški poduk. To protipostavno ravnanje se nikakor ne da opravičiti s §. 6 državne ljudsko-šolske postave od 14. maja 1869. 1. št. 62 D. Z., ki pravi, da ima deželna šolska oblast določevati učni jezik. Ker samo po sebi se ume, da je v §. 6 ravnokar omenjene postave še naravnost izrečeno, da more deželni šolski svet učni jezik določevati le vmejah v splošnih postavah določenih — innerhalb der durch die Gesetze gezogenen Granzen. — Vsi ukazi, vse določbe in razsodbe avtonomnih oblastni), tedaj tudi c. kr. deželnega šolskega sveta, morajo biti toraj v soglasji z določbami splošnih postav in jim ne smejo nasprotovati. Ni pa nam treba še posebej dokazovati, da temeljna državna postava je v prvi vrsti taka splošna postava, in da avtonomni uradi nikdar ne smejo in ne morejo kratiti pravic, ki jih temeljna državna postava skupnim narodom ali posameznim državljanom daje. Vrhu tega se pa c. k. deželni šolski svet, odločivši za Maverle nemško šolo, v kateri bi bila slovenščina le obligaten predmet, še tiste meje ni držal, ki jo postava sama v §. 51 šolskega in učnega reda od 20. avgusta 1870. 1., št. 105 D. Z, določuje kot nepremakljivi smoter poduka v maternem jeziku, ki je pri večini maverlskih otrok slovenski, ne pa nemški. Tako je v enakih primerljejih razsodila državna sodnija uže večkrat — opomnimo le na razsodbo od 25. aprila 1877. 1. št 91, na razsodbo od 19. januarja 1880. 1. št. 2, in na razsodbo od 12. julija 1880. 1. št. 121, in gotovo bi ravno tako razsodila tudi v tem slučaji, ako bi se ji v razsodbo izročil. Sicer pa deželni šolski svet sam pripoznava nepo-stavnost svojega druzega sklepa, ker je nemškemu „Schul-vereinu" sporočil, da se je pri svojem prvem sklepu držal postave ter skušal namenu nemškega „Schulver-eina" vstreči, kolikor je bilo po sedaj veljavnih postavah mogoče. Ker je njegova druga razsodba prvi čisto nasprotna, se o njej pač ne more trditi, da je tudi ona postavna, ker bi se moralo sicer reči, da belo in črno, noč in dan je tudi vse eno! (Konec prihodnjič.) 316 Interpelacija do preblagorodnega gospoda c. kr. deželnega predsednika, stavljena v 4. seji deželnega zbora kranjskega dne 19. septembra t. 1. (Konec.) Da bi tora j vstregel željam nemškega „Schul ver eina', se c. kr. deželni šolski svet kranjski ni zbal prelomiti postavo. Po tem takem ni čuda, da se je med nekaterimi učitelji vgnjezdila misel, kakor da bi bilo ravnanje nemškega „Schulvereina" postavno, da so začeli hlepeti po njegovih darilih („Ehrengaben" jih imenuje prej omenjeno letno poročilo nemškega „Schulvereina") in menili se pri svojih viših še prikupiti, ako podpirajo to društvo in njegove namene. Od tod tudi prihaja, da so med 264 udi, ki jih „Schulverein" po omenjenem poročilu na Kranjskem ima, c. kr. profesorji, šolski nadzorniki itd. naj gorečne j ši privrženci in naj marlj i vej ši misijonarji tega naši deželi tolikanj nevarnega in narodu slovenskemu tolikanj sovražnega društva. Med njimi se v prvi vrsti odlikuje c. k. učitelj na tukajšnji učiteljski pripravnici in c. kr. okrajni šolski nadzornik Viljem Linhart, ki je celč tajnik tukajšnjega „Schulvereinovega" oddelka. Za obiskovanje šol svojega okraja nima do3ti časa, ker nekaterih šol menda po dve in celo 3 leta ni obiskal, ali jih vsaj od znotraj ni videl, dasi §. 29. postave od 25. februarija 1870. 1. o šolskem nadzorstvu c. k. okrajnim šolskim nadzornikom zaukazuje redno obiskovanje šol; čas pa je imel, da je lani načelnika nemškega „Schulvereina" dr. Weitlofa spremljal po naši deželi ter mu pomagal društvene namene razširjati; čas je imel, da je kot pooblaščenec nemškega „Schuivereina" dovršil v Maverlu nakup hiše, v kateri hoče omenjeno društvo napraviti nemško šolo; čas je imel, da je šel letos s posebno komisijo v maverlsko šolo izpraševat, dasi ta šola spada v črnomaljski šolski okraj, in je morala c. kr. žandarmerija gospodu nadzorniku in njegovim tovarišem pokazati pot nazaj na Kočevsko in jih podučiti, da včrnomaljskem okraji nimajo nič opraviti. Na vprašanje žandar-movo pripoznal je gosp. nadzornik menda sam, da je prišel tj e v imenu nemškega „Schulvereina', ki mu je dal pravico ogledati šolo; toda on ni ogledoval samo šolskega poslopja, ampak je tudi otroke iz* 317 praševal, kar potrjuje celo listič ustavo verne stranke od y. t. m., in kar se da tudi prav lahko spričati, ako c. kr. deželno predsedništvo zaukaže strogo preiskavo tega prečudnega dogodka. Kakor je bil nemški „Schulverein" šolo v Maverlu s pričetkom preteklega šolskega leta prestrojil v čisto nemško šolo, ne da bi bile šolske oblasti o tem kaj vedele, ravno tako je hotel storiti tudi s šolo v Dragi, kjer je c. kr. šolski nadzornik Linhart brez vednosti okrajnega in menda tudi deželnega šolskega sveta kočevskega, zaukazai, da ima biti učni jezik nemški. Med pravicami pa, ki jih ¦§. 29. postave od 25. februarija 1870. leta o šolskem nadzorstvu okrajnim šolskim nadzornikom daje, nikjer ne najdemo, da bi smeli c. k. okrajni šolski nadzorniki samovoljno določevati učni jezik na javnih šolah, ker, kakor smo prej dokazali, še c. k. deželna šolska oblast brezpogojno te pravice nima. C. k. šolski nadzornik Linhart pa s to samovoljno pre-atrojo šole v Dragi ni samo prelomil postave, ampak je tudi med tamošnjim ljudstvom napravil veliko razburjenost in razdraženost. i^o zadnjem ljudskem številjenji živi v Dragi 1706 Slovencev in 230 nemških Kočevarjev. Tem razmeram primerno je bil v tamošnji šoli skoz 26 let, odkar je bila ustanovljena, učni jezik slovenski, nemščina pa se je pod-učevala kot obiigaten predmet. Ljudje, nemški in slovenski, so bili s to uravnavo zadovoljni in v 26 letih o tej zadevi ni bilo nobenega prepira med njimi. Kar pride nenadoma omenjeni ukaz c. k. okrajnega šolskega nadzornika Linharta ter napravi veliko zdražbo med prej toliko mirnimi občani. Ljudem, katerih ogromna večina je slovenska, ni bilo prav, da bi njih otroci hodili v nemško šolo, ter se, kakor skušnja spričuje, na-naučili niti nemškega niti slovenskega jezika. Zato so spisali in c. k. deželnemu šolskemu svetu poslali prošnjo, naj ostane njihova šola, kakor je bila doslej. Razburjeni duhovi so se pomirili, ker so imeli nado, da bode c. k. deželni šolski svet pravično razsodil. Toda ta mir ni dolgo trajal; kmalu se je začela med tamošnjimi občani silna agitacija za nekako proti-prošnjo in tamošnji učitelj Jurij Erker je na vso moč razširjal to nasprotno prošnjo ter podnevi in ponoči lazil po hišah in lovil podpise za njo. Ker je gosp. Linhart za to nasprotno prošnjo vedel in celo v okrajnem šolskem svetu kočevskem napovedal, da se snuje, še predno je bila odposlana , in ker si je ravno tamošnji učitelj za njeno iz-gotovljenje največ prizadeval, bi skoraj rekli, da je g. šolski nadzornik Linhart sam sprožil to nasprotno prošnjo ter vstrezaje namenom nemškega „Schulvereina" pro-vzročil ne samo prve, ampak tudi drugo razburjenost in razdraženost med ljudmi. Ako bi nemški „Schulverein" res smel po naši deželi tako rogoviliti, kakor je pričel, in bi bili Slovenci primorani se sami braniti in za varstvo in obrambo svoje narodnosti osnovati enako društvo, z enakimi težnjami in pravili, kakor jih ima nemški „Schulverein", katerim bi toraj vlada ne mogla odreči potrdila, ter bi svojo delavnost začeli razvijati med nemškimi Kočevarji in drugimi sosednimi Nemci in jim vsiljevati slovenske šole: bi se silen boj vnel v naših deželah in bi nikdar ne prišli do mirii in sprave med narodi, ki ga tolikanj žele vsi pravi rodoljubi. In kdo drug bi bil kriv teh vednih prepirov, kakor iz vna-njih dežel k nam zatrošeni nemški „Schulverein"? Ako hoče nemški „Schulverein" podpirati in varovati nemštvo, zamore slobodno za svoje nemške rojake ustanovljati privatne šole, samo da se drži pri nas veljavnih postav in da tudi sam zdržuje take svoje šole. Tega pa nikakor ne moremo mirno gledati in trpeti, da bi se on v naši deželi šopiril kot vrhovna šolska oblast in bi deželni šolski svet pa okrajne šolske oblasti smatral le za svoje podružnice, da bi dajal svoje skrivne ukaze, da bi nam za slovenske otroke vsiljeval nemške šole in bi morali z deželnimi denarji zdr-ževati spake nemškega „Schu 1 vereina". Nikakor ne moremo in ne smemo trpeti, da bi se zarad nemškega „Schulvereina" še kje in še kedaj med našim ljudstvom rodila taka razdraženost in razburjenost, kakor v Maverlu in Dragi, in bi zarad tega vnanjega društva, katerega „bavarski Vaterland" — tedaj nemški list — dolži veleizdajskih namenov, naši mirni rojaki in zvesti podložniki avstrijskega cesarstva prišli morda v nevarnost, se pri taki razkačenosti kaj prenagliti in proti kazenskim postavam pregrešiti. Tudi nikakor ne smemo in ne moremo trpeti, da bi nemški „Schulverein" s svojimi darili naše učitelje begal in jih spravljal v nevarnost, odtehdarovpremotenim prelomljevati postave. Ker ako naši učitelji v šolskih, po učnem načrtu drugim predmetom odločenih urah po namenu nemškega „Schulvereina'* podučujejo v nemščini in za tak, „dolžnost presegajoči poduk" od njega prejemajo nagrado, pregreše se, bi skoraj rekli, na enak način, ka&or c. kr. uradniki, katerim je po §. 104 kazenske postave prepovedano za opravljanje službe svoje neposredno ali posredno kaka darila jemati. Ako pa za nagrade nemškega „Schulvereina" v nemščini podučujejo po šolskih urah, pregreše se zoper §. 42 naše postave od 29. aprila 1873. L, po katerem noben ud učiteljskega stanu od časa, ko so bili njegovi prejemki vravnani, ne sme pour dajati ali posebej podučevati. Z eno besedo, nikakor ne smemo in ne moremo trpeti, da bi nemški „Schulverein" naše šolstvo motil, naše lj udstvo dražil, naše n adzornik e in učitelje pridil ter k zanemarj e vanju njihovih dolžnosti zapeljeval! Zato stavimo podpisani glede na tukaj omenjene dogodke do preblagorodnega gospoda c. kr. deželnega predsednika sledeča vprašanja: 1. Ali mu je početje nemškega „Schulvereina" na Kranjskem znano? 2. Ali mu je znano, da to početje dela zdražbe med nemškimi in slovenskimi prebivalci in med ljudstvom napravlja veliko razburjenost? 3. Ali misli, da je tako početje nemškega „Schulvereina" brez vse škode za državni blagor in da se da z našimi postavami sploh strinjati? 4. Ali mu je znano, da ima „Schulverein'' ravno med c. k. služabniki svoje najgorečnejše privržence in najmarljivejše agente? 5. Ali ga je volja uničiti drugi, postavam nasprotni sklep c. k. deželnega šolskega sveta kranjskega o šoli maverlski? 6. Ali se je uže zaukazala, ali pa se sploh misli za-ukazati disciplinarna preiskava z^rad dogodkov v Maverlu in Dragi? V Ljubljani 19. septembra 1882. Klun, Navratil, Svetec, Vosnjak, Poklukar, Pfeifer, Bleiiveis, Zornih, Grasselli, Detela, Robič, Potočnik, Pakiz, LavrenČiČ.