(Priloga k .,Noči..)
Glasilo c. kr. kmetjiskega društva v Gorici.
Ureduje: Viljem Dominko.
„ Gospodarski List “ izhaja vsaki mesec enkrat na celi poli; udje c. kr kmetijskega društva ga dobivajo brezplačno ; za vse drugo pa stane na leto 1 gld. 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu nredn!k‘u. Rokopisi se ne vračajo.
Št. 4.	V Gorici 28. aprila 1893.	Leto XII.
Društene zadeve.
Iz seje glavnega odbora G. marcija 1893
(Noveo).
Predsednik naznani, da se je po predlogu r. dni Levi-ja ustanovila trtnica za amerikanske hibride in trte najboljših vrst v Šmariji, in ker so trte zdaj uže godne za presadbo, da je povabilo trtorejce okuženih krajev na Krasu in na Vipavskem naj se oglase, če jih hočejo kaj dobiti; ker jo bilo pa mnogo takih oglasov, da je prosilo gosp. Ivana Uršiča, c. kr. komisarja v filokserinih zadevah pri c. k namestništvu v Trstu, naj on razodene svoje me-nenje, kako naj bi se te trte razdelile. — On je na to odvrnil, da je v trtnici na razpolago 861 različnih amerikanskih trt, med njimi tudi nekoliko čisto novih vrst; razdelile naj hi sesamo tiste, katerih je v večem številu, druge pa naj bi se 'ohranile za pridelovanje kolči. Vsga skupaj naj bi so porazdelilo 689 Irt, 172 pa naj bi jih ostalo v trtnici za pomnoževauje. — Trte naj bi se podelile samo vinogradnikom iz Štjaka, Šumije in Rifenberga, do-tične prošnje s Krasa pa naj bi se prezirale, ker se je kraškim oGčinain podelilo uže 44.600 trt iz državnih trtuic.
V smislu tega predloga je glavni odbor podelil prosilcem iz Rifenberga 45 trt, Šmarijskim 138 in Štijaškim 506.
Odbor vzame na znanje predsednikovo porodilo, da je vis. c. kr. ministerstvo podelilo za tekoče leto mlekarskemu in sirar-skemu društvu v Bovcu 300 gl., enakim društvom v Svinein, Volčah in Zalaz — Čadrgu vsakemu po 200 gld., Doljanskemu pa 100 gld. podpore,
Iz podpore 200—300 gl., katero je vis. ministerstvo obljubilo za pospeševanje sviloreje, sklene odbor podeliti voditeljem svi -lorejskih postaj v deželi primerne nagrade za njihovo delovanje.
Predsednik poroča, da je vis. kmetijsko ministerstvo potrdilo vse račune zadevajočo kmetijsko in gozdarsko razstavo in pa IV. Avstrijski vinarski kongres od !. 1891.
Vsi dohodki raztave so znaali 24.155 gld. 59 kr., vinarski kongres pa je imel deuarničuega preostanka 2634 gl. 14 kr., torej je bilo skupne imoviue 26.789 gl. 59 kr. Vsi stroški so znašali skupaj 27.064 gl. 48 kr. in dosledno jo bilo premanjkljeja 1274 gl. 72 kr., kojega je blagohotno založilo vis. kmet. ministerstvo deloma s podporami, ki so bile določene za druge kmetijske namene, deloma pa — in sicer 779 gl. 59 kr. v gotovem denarju.
Odbor sklene, da hoče prihodnjemu občnemu zboru predlagati, naj izrazi vis. ministerstvu posebno zahvalo za visokodušno, uašej raztavi podeljeno podporo.
Odobri se imenovanje gg. Franceta pl. Gironcoli in Audreja Kocjančiča zaupnikoma in zastopnikoma kmetijskih interesov v komisiji za priskrbljevanje hrane III. vojnemu zboru.
Dovoli se 200 gld. podpore za pospeševanje tega, kar bo posebni, za to ustanovljeni odbor deloval v prospeh železuičue gradbe čez Predčl in čez Ture.
Po predlogu g. E. Klavžarja kot zastopnika Tolminske kmetijske podružnice sklene se, da se ima prositi vis. ministerstvo za podelitev podpore 120 do 150 gld. za potovalnega učitelja, kateri bo v mlekarnicah učil pravilno mlokarstvo in sirarstvo, druge primerne podpore pa za poskušnjo s pridelovanjem hmelja v nekaterih občinah na Tolminskem.
Po predlogu g. Bruschina podati je prošnjo deželnemu odbor z ustanovite v eduega ali dveh štipendijev za sodarje, kateri bi so
5i
hoteli zvUnaj dežele učiti pravilnega izdelavailja sodov in druge posode.
Sprejme se tudi predlog gospoda Gortanija — po katerem bo naprositi vis. kmet. ministerstvo. da podeli kaj podpore za primerno njivo, na katerej bodo v spodnji Furlaniji poskušnje delali z različnimi načini gnojitve.
Sprejmd se slednjič naslednji novi udje: Gosp. Josip Oarlini oskrbnik v Vi I la novi pri Fari, Jak. Colautti iz San Polo, Anton in Miha Culot izpod Turna, Andrej Pauletič, posestnik v Gorici in Josip Velicogna, ravnatelj ital. oddelka dež. kmet. šole.
Nekoliko o umetnih gnojilih in njih porabi.
Profesor Baier piše v „ S ud eten “ o tem tako-le:
Da bodo na naših kmetijah gojene rastline rastle in obrodile, treba je, da najdejo v zemlji vse potrebne redilne snovi. Posebno jim treba pa dušca, fosforne kisline in kalija. Sč žetvijo rastlin odtegnemo zemlji večino redilnih snovij, in sicer toliko, da bi za njo sledeča rastlina morala glada poginiti, ako bi jej zopet ne gnojili.
Da bi leto za letom gnojili z hlevskim gnojem, to je nemogoče, in ne bilo bi tudi priporočati ; zato smo nekako navezani, pomagati si z umetnimi gnojili, da rastline zadovoljimo, kar dosežemo tein laže, ker imamo umetnih gnojil, katera imajo večinoma v obilnejši meri eno ali dve omenjenih redilnih snovij in sicer v pravej za rastlino sposobni obliki, tako da rastlini prav lahko pomagamo s pomanjkujočo jej snovjo. Računajmo na hektar 300 kvin-talov hlevskega gnoja, kteri naj bi zadostoval za tri leta, posojajmo na njivo n. pr. repo (350 kvint in 30 kvint, perja), pšenico (30 kvint, zrnja in 44.5 kvint, slame) in ječmen (25 kvint, zrnja in 35 kvint, slame), potem takem treba, da je za te rastline v zemlji, 221 kg. dušca, 96 kg. fosforove kisline in 254 kg. kalija. V 300 kvint, hlevskega gnoja je pa poprečno 150 kg. dušca, 78 kg fosforne kisline in 189 kg. kalija, potem takem je primanjkljeja redilnih snovij in sicer dušca 71 kg., fosforne kisline 18 kg. in kalija 65 kg.
Priraanjkljej bo pa tem veči, kolikor slabeji je gnoj, kar se zgodi tedaj, ako leto za letom prodajamo žito in govedo, čeprav bi gnoj pravilno oskrbavali.
Ako ta povprečni proračun vzamemo kot primer, potem se lahko prepričamo o potrebi umetnih gnojil.
Zmed mnogih umetnih gnojil se najbolj priporočajo dušečnata gnojila kot: čilski solitar in žvepleno-kisli amonijak; gnojila, ktera imajo fosforne kisline : superfosfati in Thomasova žlindrina moka in kot kalijevo gnojilo kainit.
Dušca in fosforne kisline ima koščena moka in peruvanski guano, kateri gnojili dobimo v kupčiji v surovem stanji ali pa obdelani z žvepleno kislino (to je v lažej raztopnem stanji).
Čilski solitar je drag, njegovo delovanje je pa izvrstno posebno na bolj suhih zemljah. Rabimo ga tedaj in sicer varčno, ako hočemo, da bodo rastline hitro in močno vzrastle. Porabimo ga namreč za gnojenje žit in sicer potrositi ga moramo po vrhu.
Potrositi ga pa ne smemo dolgo poprej, kakor je žito na njivi, ker drugače se zgubi v globočino zemlje. Priporoča se tudi potro-šati malo čilskega solitra, pa večkrat n. pr. prav zgodaj (aprila) in pozneje (maja) še enkrat, ko so rastline že veče.
Če hočemo gnojiti okopavinain ž njim, smemo ga porabiti le pred ali pa pri setvi. Ne smemo ga tudi podorati, alihe ga pod-orjemo, pa le zeI6 plitvo. Stročnicam, deteljam in drugim enakim rastlinam ne smemo gnojiti s solitrom in sploh ne z dušečuatimi gnojili, ker to redilno snov sprejemajo iz ozračja.
Potrosi se čilskega solitra po oralu z ozirom na zemljo :
Za žita, in sicer za revnejšo gnojitev 120 kg., srednjo gno-jitev. 175 kg., krepko gnojitev. 290 kg.; potrositi ga je po vrhu žitnih rastlin; toda del določene množine potrosimo kratko pred setvijo po zemlji.
Za jaro žito zadostuje večinoma šibko gnojenje; ječmenu, kateri se pozneje porabi za ol ali pivo, ne sme se gnojiti s čilskim solitrom.
Za krompir: revnejša gnojitev 85 kg., srednja 110 kr., krepka 170 kg.; za sladorno peso: revnejša gnojitev 85 kg., srednja L40 kg., krepka 225 kg., za krinsko peso : revnejša gnojitev 85 kg., srednja 170 kg.; krepka 340 kg.; podorati ga je plitvo pred setvijo in gnojiti ob enem s fosforno kislino.
Za oljnate rastline (repica, inak, goršica i. t. d.) je revnejša gnojitev 100 kg., srednja 170 kg.; krepka 290 kg. Za predivnai-e rastline lan, konoplje 110 - 140 kg. (predivo bo veliko daljše in drobnejše).
Za zelenjadne rastline računa se po oralu 225 kg., za posamezna krepka sadna drevesa 0 5 gr. porabiti je tudi fosforno kislino in kainit.
Žvepleno-kisli amonjak se ne raztopi tako lahko, kakor čilski solitar, zato je bolje, če porabimo prvega v mrzlejših in bolj mokrih zemljah že jeseni.
Podorati ga moramo vselej. Ne sme tudi imeti nikakih strupenih primesi. Treba ga je po oralu povprečno:
Za žita 45-270 kg.
Za okopavine ga ne porabljajo, ker je čilski solitar bolji.
Za oljnate rastline 85 - 225 kg.
Za predivnate rastline 86-110 kg.
Snperfosfati delujejo prav hitro, posebno takrat, če je v njih mnogo v vodi lahko raztopue fosforne kisline, kar nam mora trgovec, kateri s tem kupčuje, jamčiti ali garantovati.
Priporočati je, da se ne raztrošajo dolgo pred setvijo.
Najbolje storimo, če jih podorjemo, nikdar pa ue potresemo kar po vrhu na rastline in bolje uplivajo v srednje vlažni, kot pa v presuhi in premokri zemlji. Ako je zemlja suha, peščena, ali apnena, zgodi se lahko, da poraba teh gnojev samih prisili zoritev. Zato je priporočati, da se poleg teh rabijo tudi dušečnata gnojila. Prvi pridelek bo jako lep.
Porabiti je le take superfosfate, kateri imajo veliko odstotkov raztopile fosforne kisline ker stroški za vožnjo slabejšega in boljšega fosfata so enako veliki, a dohodek je pri slednjem veči. Fosfate porabimo za vse rastline z uspehom in računa se na oral, če ima 16 °/0 v vodi raztopne fosforne kisline :
Za žita: revnejša gnojitev 110 kg,, srednja 170 kg. krepka 225 kg, za stročnice in detelje: revnejša 140 kg., srednja 170, krepa 225 kg.; za krompir: revnejša 75 kg., srednja 110 kg., krepka 145 kg.; za sladorno peso revnejša 145 kg., srednja 240 kg., močna 290 kg.; za krinsko peso, revnejša 140 kg., srednja 170 kg., krepka 840 kg.; za oljnato rastline revnejša 110 kg., srednja 170., krepka 290 kg.; za predivnate rastline 145-225 kg.
Thomasova žliudrina moka deluje polagoma, kar je gotovo v korist rastlinam, katere slede za prvo setvijo.
Sposobna je posebno za težke, vlažne zemlje. Ker se le malo raztopi; zato priporočajo, naj bi se raztresala uže jeseni ali pa po zimi pred setvijo. 1’orabimo jo lahko, če je drobno semleta (naj manj 85 °/0) popolnem mesto superfosfata, vendar pa, če želimo, da bode kmalu delovala, parabiti je moramo 2—211, krat več, kakor bi porabili superfosfatov, in da jo je dobiti tudi dovolj po ceni.
Če želimo, da ostane za rastline, katere sledč za prvo setvijo, še kaj fosforne kisline, n. pr. če hočemo sejati med žito še deteljo ali krmske rastline, potem nam bode Thomasova žlindrina moka prav dobro služila. Neprecenljive vrednosti (pomešana s kainitom) je pa za mokre travnike, na katerih je veliko mahu ; če jo primešamo na vsak oral 350—450 kg. ter raztrosimo jeseni, dobili bomo veliko več sena.
Zelo važna je tudi za deteljo in krmske rastline. Koliko naj je porabimo, to smo uže zgorej povedali. Potrebno je, da jo podor-jeino (toda ne na travnikih in deteljiščih).
Kainit pospešuje zelč raščo rastlinam, pa tudi njegove pristransko primesi posebno kuhinjka sol, katere ima, pomagajo v to.
Za težke zemlje, katere imajo večinoma dovolj kalija, vzamemo le malo množino, ali pa jo celo s kainitom ne gnojimo. Posebno važen jo pa kainit za gnojitev lahkih, peščenih zemlja, ker upliva deloma vsled kalija, kateri jč v njem, deloma pa se ohrani v tako gnojeni zemlji vlaga dalje časa.
Najbolje storimo, če ga raztrosimo v jesemi ali po zimi pred setvijo, da se ptuje primesi, katere bi lahko škodovale, po zimi pozgube v zemljo, če ga v težkih zemljah podorjeino, storimo prav, v lahkih zemljah pa storimo bolje, če zemljo potem z brano prevlečemo.
Posebno priporočajo ga za detelje, krmske rastline, travnike, okopavine in lan. Če ga hočemo rabili za okopavine, ne smemo ga nikdar potrositi naravnost, ampak pognojiti moramo ž njim vselej le rastlinam, katere sejemo pred temi, da se zgubi posledica škodljivih uplivov.
V lahkih zemljah moramo vslej več natrositi in sicer tolikanj več, čim lažja je zemlja.
Sploh pa se računa po oralu :
Za žita: šibka gnojitev 60 kg., srednja 110 kg., krepka 225 kg. Ječmenu, kateri je namenjen za pivovarne, ne gnojiti s kainitom. Ako sledi za žitom repa, pesa ali detelja, potem vzemimo večje množine ; za stročnice in detelje : šibka gnojitev 225 kg., srednja 290 kg., močna 340 kg; za oljnato rastline: šibka 110 kg., srednja 225 kg., krepka 340 kg., za travnike 225-340 kg., za predivnate rastline 170 —225 kg, za sadno drevo poprečeno 2 kg , in sicer natrositi je jeseni; če ga trosimo po travnikih, primešajmo Thomasove žlindrine moke, in če ga potrošamo spomladi, povlecimo zemljo z brano.
Surova koščena moka topi se prav težko; nekoliko bolja je oparjena, najbolja pa z žvepleno Jcislino obdelana (superfosfat).
Čas, v katerem jo je raztresati, se ravna po raztopuosti, kolikor laže se topi, toliko pozneje prod setvijo jo je raztrošati in narobe. Večinoma jo potrošnjo oziminam in repici in močno gnojene so potem, če smo raztrosili po oralu 300 — 400 kg.
Če gnojimo okopavinarn s koščeno moko, poplača so nam trud, pa tudi če smo gnojili detelji z njo; potem posebno dobro upliva na rastline, katere sledč za njo. Ako jo raztrošamo, pomešati jo je že poprej z zemljo in raztrošeno plitvo podorati ali pa globoko z brano povleči. Posebno dobro se sponaša na težkih in takih zemljah, katerim pomanjkuje fosforne kisline.
Feruvanski guano. To gnojilo je zel6 drago, pa zanesljivo upliva na večino rastlin (razen travnikov) Mokrih zemlja ne smemo gnojiti s peruvanskim guanom. Po oralu raztrositi je 170 — 220 kg., in sicer raztrosimo ga le malo pred setvijo v jeseni ali spomladi in včasih celo po rastlinah spomladi (po ozimnih žitih) in ga potem povlečemo z brano.
Priporočati je, da se pomeša z zemljo. Bolje deluje na sledeče rastline surovi, nego z žvepleno kislino podelani guvano.
Pa tudi druga umetna gnojila lahko porabimo, vendar ne kupujmo tako zvanih “univerzalnih gnojevB, katerih ni, kateri niso tudi druzega nego blago brez veljave in stanejo obilo denara ; priporočati ni tudi raznih med seboj pomešanih gnojev, ker je sploh naj bolje, da vsak gnoj za sč raztrošamo, kajti dva mešana gnoja mnogokrat drug na družega slabo delujeta. Priporočali je zelo, da se gnojila dobro razdrobe in hranijo suha, pa ne predolgo, ker se
te snovi spremene, ako leže na zraku, se raztepejo ali pa se napravijo kepe in zgube tudi na snovi.
Naj bolje priporočljivo je nakupiti gnojila v velikem (na vagone po društvih) z jamčenjem in pod pogojem kemične preiskave, ker potem zagotovljen nam ji' uspeh in gnojilo je bolj ceno.
Prej rečeno ni sploh kot stalno navodilo ali recepti, ampak služi naj kmetovalcu pri porabi le kot podlaga Pred vsem pa priporočamo vsakemu, naj poprej v malem poskuša in se o uspehu prepriča, to ne stane veliko in varuje nas jeze in škode. “Skušati je bolje, nego čitati !„
POROČILO
o 6. vprašanji na programu IV. avstrijskega vinarskega kongressa.
(dalje)
Sok tega grozdja je intensivno vijolčasto rudeč, množina sladom se menja, v normalnih letinah znaša 19- 22 °/0, kisline pa 10-12 °/oo 'n povprečno, ko ga gojimo že osem let, je imel 19-2 °/0 sladom in 11*7 °/00 kisline. Iz grozdja te trte je toraj mogoče napraviti okusno, močno, temno rudeče vino, ktero bode imelo 10-12 p. °/n alkohola in bi praviloma ne presegala množina kisline nad 7-8 °/00.
Iščejo ga za mešanje celč, da dobč šibka lahka vina več alkohola in barvila; takih vin jo na Francoskem mnogo in plačujejo navadno za hektoliter 15-20 frankov več, nego plačajo Aramon in druga njemu sorodna vina.
Ko je vino mlado, občutimo v grlu še nekak poseben okus, kateri pa ni neprijeten in ne foksast; zgubi ga pa, ko ga pretakamo in ko se vino stara. Da se je vino v barvi, ktera prehaja na vijolčasto, zboljšalo, posrečilo se nam je to doseči z dostavo vinske kisline, in sicer dostavili smo na vsakih 100 klgr. zmečkanega grozdja 300-500 gramov ali pa na vsak hektoliter vina 200 gr. vinske kisline.
To naših skušnjah se da to doseči, ne da bi kaj dostavili in sicer ako mešamo to vino z našimi navadnimi, ktera imajo proste vinske kisline in vselej tudi mnogo kislo-vinsko-kislega kalija.
Jacquez-u ne škoduje plesnjoba zelč, ampak le malo ali celo prav nič, škoduj ti mu pa kozavost in strupena rosa, zato ga moramo proti predzadnji bolezni enkrat ali dvakrat namazati meseca februarja ali oprati sč zgoščeno 50 odstotno raztopi ji no železnega vitrijola, kteri smo dostavili še 1 odstotek žveplene kisline in prav tako ga moramo zoper slednjo bolezen uže pozno spomladi in poleti celo večkrat poškropiti z bakreuo-apnono zmesjo, kakor škropimo naše domače trte. *)
Prej navedene prednosti presegajo pomanjkljivosti te trte v večej meri, za to smo se tudi odločili gorko priporočati to trto trtorejcem na Goriškem.
Gotovo bodo imeli zagotovljen dohodek, bodisi, da porabijo vino, ker je močno za zboljšanje drugih šibkih, ali pa da zboljšajo barvo našim vinom, ali pa da ga prodajo za mešanje na Francosko, v Švico, na Ogersko, severno Avstrijsko in Nemško, v nadomestitev dalmatinskega in južno italjanskega, ker so stroški za uvažaujo v druge kraje preveliki.
Cunningham. Je najbolja trta za bolj puste in gorke zemlje, uspeva v vsaki legi, le če ni premrzla in prevlažna, ugaja jej pa najbolj rudeča zemlja z rahlim gruščem iz Alp, ter raste v gruš-časti zemlji, in v suhih gričih še bolje nego Jacquez. Raste krepko m rodi obilo, vsaj pri nas, čeprav so jo na Francoskem radi tega marsikje ovrgli; grozdje se ne osiplje, listi so veliki, usnjati in temno zeleni, kozavost in perouospora mu ne škodujoti. Grozdje zori pozneje, nego ono družili Aestivalis in večina evropejskih trt, zato zahteva dobro in če le mogoče k solncu obrnjeno zemljišče.
V teku osmih let, ko smo ga gojili in sicer pod prav neugodnimi okoliščinami, imel je mošt povprečno 18 °/0 sladora in 15 °/oo kisline.
*) To potrjuje poročevalec sam, da jo je moral leta 1893, ker je bila spomlad vlažna in mrzla, celo dvakrat dati mazati z zgoščeno raztopljino, kor se je pokazala bolezen že v prvi polovici maja, namreč pri trtah v plitvih in lahkih zemljah, a polotila se je tudi določenih evropejskih trt, kakor n. pr. modre Frankinje, ktero je na nekterili mestih tudi močno poškodovala.
če vre na zdrozgalici, je vino le malo barvano in rudečkasto ; ako ga pa hitro sprešamo in ločimo od tropin, je vino polno, trpko belo vino, ktero ima mnogo alkohola in je, kakor poroča tudi Mil-lanlet, fino in sicer povsem najbolje izmed vseh iz amerikanskoga grozdja napravljenih belih vin. Vino, ktero smo pridelali 1. 1890, je imelo 12'6 pr. °/<> alkohola in 13’5 0/00 kisline. Vino ima toraj preveč kisline, ktero pa lahko odpravimo, če ga mešamo z druarimi bolj milimi vini, kakor n. pr. z Noah, o kterem bomo govorili pozneje. Priporočamo tedaj, da se sadi trta Cunningham, posebno za belo vino in sicer v pustih in suhih gričih; drugo odpočite zemlje in rodovitne porabimo pa za take varijetete, ktere zahtevajo boljših pogojev.
Othello je trta, ktera je nastala, kakor poroča Millardet, s križanjem Canade-Clinton z Black Hamburg ali Frankenthal, je toraj mešanec Riparije z Viuifero. Na tem že lahko spoznamo, zakaj ni trta tako odporna, kakor prave amerikanke, zoper trtno uš, čeprav jo smatrajo nekteri če so razmere ugodne, kot popolnem zadostljivo. Othello raste prav krepko in zato, ker pozno požene, mu no škoduje tudi pomladanski mraz. Prične zgodaj roditi, grozdje zori zgodaj, ter mu no škoduje tudi dež v mesecu juniju, če traja tudi dalje časa in je mrzel in prouzroča, da se grozdje pri druzih domačih in ptujih trtah osiplje. Kolči se ukoreničijo prav tako lahko, kakor one druzih evropejskih trt. Ljubi odpočito, globoko, zdravo in rodovitno zemljo, v kteri se tudi ustavlja trtni uši, drugače uspeva pa tudi na krednatej in ilovnatej zemlji, v kteri je apnena opoka, prav tako tudi na plitvi, suhi, gruščasti zemlji v dolini in na gričih, kar dobimo v Hčrault pri g. Sabatier in Fermand in ktero smo opazili tudi pri lastnih zasadili. Rodi veliko več, nego Jacquez in sicer toliko, kolikor obrodi najbolj bogato rodeča evropejska trta in kakor poroča Millardet, daja po hektaru 150 hktl. Na njegovih poganjkih dobimo veliko lepih grozdov z velikimi jagodami, kakoršne so one njegovega očeta, Black-Hamburg, kteri se ohranijo na trti, ne da bi segnjili. Po poročilih Via 11 a na Francoskem, škoduje mu zelo strupena rosa, ktera napada listje in jagode, kar se je pokazalo tudi v Ameriki in so ga morali prav zato in ker mu tudi Black-Rot zelo škoduje, opustiti. Omenjeni trtoznauoc se pritožuje, da mu škoduje tudi solnčua vročina in Foex se pritožuje, da se poganjki, ko razsaja veter, tudi kmalu odlomijo. Pri nas pa tega
nismo opazili. Prva leta, ko smo trto nasadili, smo opazili, da so se spodnji listi zvijali in se pozneje posušili, kar se je pričelo po-četkom junija meseca, in julija meseca je listje odpadlo. Grozdje je potem zvenelo, les ni dozorel, sploh lahko rečemo, da so bile trte blizo pogina Te lastnosti nismo pa dobili opisane v nobenem spisu o amerikanskih trtah, niti najmanjše opombe ne in to prestrašilo nas je tako, da smo popolnem prejenjali te trte oskrbovati.
Slučajno smo pa naleteli na spis Pulliat “Vigne americaine,, od meseca septembra 1888 stran 283, kjer smo čitali, da Othello ne prenaša žveplanja. Opustili smo potem žveplauje in ni se več tako godilo, da so se namreč listi zvijali in se sušili ter prezgodaj odpadali. Grozdje je ostalo zdravo in sveže, trte so pa pričele zopet krepko poganjati.
Tej trti škoduje plesnjoba le malo in če se je polotila njenih razraščenih listov, pomaga, kakor poroča Madame Ponsot, uže eno-kratno praženje in sicer pred 15. majem, toraj pred veliko vročino, z zmesjo žvepla in druzih neupljivnih sredstev, kakor cestnega praha, popela, gipsa in druzih.
Ne škoduje mu tudi kozavost, kteri se v našem evropejskem obnebji zadostno ustavlja. Daje navadno vino, ktero je živahno rudeče in dobro, tako da ga je po naših skušnjah bolj ceniti, nego naše furlansko, čeprav ima, ko je še mlado, malo pristranskega okusa, kteri je pa manj neprijeten, nego oui Izabele, zgubi ga tudi, ako potržemo grozdje, preden je popolnem dozorelo, prav tako tudi potem se staranjem in pretakanjem.
Okus po malinjah ne tiči tolikanj v soku, kakor pa v mešičkih in da so zmanjšati po umetni poti, to je, če pustimo, da vre močno barvani mošt za sč ali ločen od tropin, na kar dobimo lepo rudeče vino, ktero cenijo v kupčiji.
Mi gnojimo Othello že skozi pet let; razen onih dveh let, ko smo z žveplanjem grozdju škodovali, imel je mošt 19.3 °/0 sladora in 7.5 °/uo kisline; Othello leta 1890 je imel 11.54 pr. °/0 alkohola in 7.2 °/oo kisline,
Ker zelč obilo rodi in je vino dobro, kot navadno namizno, je dalje tudi za mešanje sposobno, zato bodo njihove nasadbe do-našale velik dobiček. Ker pa je vino tudi bolje, nego ono od naših domačih Irt, zato ga priporočamo pri tej priložnosti našim sodeže-lanom.
Celo tedaj, ko bi Othello v določenih zemljah se matije branil trtne uši, ne priporočamo, da se ga opusti, ampak da storimo bolje, če ga požlahnimo na odporne amerikanske trte, ter ga tako ohranimo, da ohranimo to povsem cenjeno vrsto, ktera bo po našem mnenji vir blagostanja in bogatstva na Goriškem.
JSoah, ktera izvira od Taylora, je tora j hybrida Riparije in Labrusca.
Je čvrsta, jako krepko rastoča trta Glede zemlje ni izbirčna, le krednata zemlja jej ne ugaja, ali pa tudi zemlja ne, koja je sostavljena iz rutneue opeke. Povsem in z gotovostjo, ubrani se trtni uši, se da lahko pomuoževati s kolčmi in prenaša dobro, če jo prav požlahnimo s cepiči naših evropejskih trt. Rodi obilo, jagode so debele in imajo foksinast okus nekako po ananas, kterega dobi potem tudi vino, ga pa slednje po nekolikih mesecih zgubi in kakor poroča g. Ponsot. ni zopern, ampak celo prijeten.
Jagode so prav mesnate, jih težko zmastimo in mošt se nerad odceja. Zato priporočamo, naj se grozdje poprej zmečka na grozdnem mlinu, ter naj se zdrosgalica prav tako preša, kakor drože, namreč skozi platnene vreče.
Mošt troletnih trt je imel povprečno 19 °/’o sltidora in 9 °/00 kisline. Ako ga pomešamo, kakor uže poprej navedeno, s Cunnin-gham, ali kar je še bolje, ker oba ob enem zorita z belim vinom Cunninghama, potem bi lahko pri prvem preobili buket po ananas zmanjšali, pri slednjem pa preobilo kislobo in tako bi zadobili močno, harmonično vino, ktero bi vino zadobljeno od naših domačih trt popolnem nadomestilo.
JW.A SEMUB H K^I
za gospodarstvo in gospodinjstvo.
' ' ‘ ; ’ ( \
Sol za živino. — Kakor poročajo listi, je z ozirom na resolucijo od dne 27. novembra 1891 vlada sklenila, da se bode dajala kmetovalcem Avstrijske — izvzemš: Dalmacijo — vsako loto 500.t 00 metrič. centov živinske soli in sicer za svoto po 5
gl. a. v.
V ta namen se porabi zdrava kuhinjska sol, katera se zmelje in pobarva z železnim okisom, in pod gotovimi pogoji prodajala se bo potem kmetovalcem. Množina, katera pride na vsako krono-vino, odmeri se po množini govede. Postava pride v veljavo še le leto dni po tem, ko bo potrjena, ker je treba toliko časa za teh-ničko uredbo solin.
* *
*
Če se neče živinče pojati. — Mnogokrat tožijo kmetovalci, da se živinče noče pojati, posebno pa telice.
Uzrok temu je mnogokrat nepopolen razvoj jajčnika in to je ne malokdaj pri dvojčkih.
Pomoči v tem slučaju ni; zato naj se dvojčkov nikar ne pušča za pleme. Ako je živinče tolsto ali debelo, ali pa nasprotno jako medlo, potem se jako nerado poja, ali celo še znakov ne opazimo; če se to večkrat porodoma godi, zgodi so lahko, da se potem krava ali telica nikdar več ne poja. Pri pomagamo pa lahko v takem slučaju in sicer, če pustimo, da jo žival z bikom skupaj; dalje, ako pokladamo predebelim živinčetom slabejo krmo in krmimo medla živinčeta oolje. če bi to ne pomagalo, potem poskusimo lahko s španjskimi muhami, kar je pa vedno nevarno in biti moramo previdni. Početi je s U gramom in dan za dnevom nekoliko več, pa polagoma do 2 gramov, po 14. dneh moramo popolnem prejenjati. Drugih skrivnih sredstev pa nikakor ne priporočamo.
* *
*
Zelena galica sredstvo zoper rumenico (chlorose) pri trtah. —
Marsikedo je že opazil, da je v nekaterih zemljah trtam listje ru-menikasto, trte to raj bolehajo. Hz roki tej bolezni so pomanjkanje železa v zemlji ali pa druge neugodnosti v zemlji sami. Posebno dobč to bolezen rade nekatere amerikanske trte, in kakor posnemamo iz „Wein Zttg.“, je mogočo po raznih skušnjah, katere je nabrala kmet. družba v Andeu-u na Francoskem, pomagati zoper to bolezen z zeleno galico in sicer na sledeče načine :
1.	V raztopljenem stanu, dd se trti v plitev jarček na podnožji trte 1—2 klgr. (?!) zeleno galice. Jarček mora ostati odkrit, ako hočemo, da bode delovala zelena galica, ker v dotiki s kislecem
zraka se potem okisi in žvepleno kislino dež spere (Po E. Bary v Barbaira).
2.	Z raztopi,jino zelene galice zalivati je trte; za vsako trto raztopiti je 1 klg. zel. galice v 8 — 10 litrih vode (Po Me. de Roquefere v Badenn).
3.	Z raztopljino škropiti je bolne trte po listju. Škropiti je trte z ozirom na starost listov z raztopljino, v kateri je 500 — 800 gramov zelene galice na vsak kektoliter (Po. E. Pullčs v Ville-sčqne).
4.	Raztopljino napravimo s pomočjo gnojnice, ali pa zmešamo galico med gnoj in spravimo potem v jeseni gnoj v plitvi jarček na podnožji trte. Zmešati je 3 klg. hlevskega gnoja in 500 gramov zelene galice za vsako trto. (Ornand in Villegly).
5.	Po dr. Rassiguier in Olonzac (Hčrault), obrezati je trte v drugi polovici meseca oktobra in kopati jih na prerezu mladike v vodi, koja je bila mrzla nasičena z zeleno galico (450 gr. na liter vode).
6.	Po Rousselier- škropiti je trte, koje so bolne, po listih z raztopljino zelene galice, označeno pod imenom “črna omaka,,, kakor se godi pri škropljenji trt zoper strupeno roso.
Končno priporoča Castel, naj se drenažirajo take apnene zemlje, katere imajo manj nego 10 °/0 apna in je njihova spodnja plast neprodorna. V takih zemljah so trte podvržene ruinenici, ker se korenine močijo nekaj časa, ko rastejo v vodi, katera je nasičena z ogljenčevo kislim apnom. V prav apnenih zemljah porabiti je le hybride in sicer v novejšem času izgojeno od Millardet-a, Grasset in Couderc.
* *
*
Na čem spoznaš najboljšo moko ? — Stehtaj od 5 do 10
gramov moke, pomešaj jo natanko z enako množino vode (najbolje jo zmeriš z naprstnikom) in pusti testo, da nekaj časa stoji, da namreč posrka vodo. Testo, katero je potem najtrše, jo iz najbolje vrste moke, testo, katero je vlečljivo, tekoče, je pa iz najslabeje moke.
* * *
H krmenju čebel. — Dr. E. Seidel priporoča v „Die Bione in Hessen", naj se porabi za krmenje čebel sadni slador, katerega si sami zgotovimo.
Sadje, katero odpada z dreves, kakor hruške, jabolka i. d. se opere, razreže ali zmečka, potem se kuha na vodi in spreša. Ko je tekočina ščiščena, dostavi so jej enakih utežnih delov sladora, najbolje onega v stožcih; tekočina se potem ukuha. Ko se kuha, pobirati je vedno nastajajočo peno; kuhati moramo pa tako dolgo, da se zgosti kot sirup
Ce krmimo čebele po zimi s takim sokom, bode krmenje popolno in žejne ne bodo čebele nikdar.
Službeni razpis.
Pri c. kr. kmetijsko-kemičnem poskušališči v Gorici je izpraznjeno mesto aspiranta.
Aspiranti dobivajo letnih 500, oziroma 600 gld. adjuta, in ko so se skozi eno leto v službi popolnoma sponesli, všteje se jim to leto v službeno dobo, katera daja pravico do pokojnine — in potem se tudi vzamejo v službeno prisego. Aspirantom gre tudi delež onih pristojbin, ki se pobirajo za kemične preiskave.
Prosivci morajo dokazati, da so se na vis. kmetijski šoli strokovno izobrazili in posebno, da so sposobni za samostatno oskrbovanje vsakega kemično - annlitčnega in kmetijsko - komičnega dela. Takim, kateri so so uže na kakem poskušališči vežbali v pratktičuih delih, ali kateri imajo kmetijske znanosti, ali so uže celč kaj znanstvenega objavili, pojde, pri sicer enakih razmerah, prednost. Želeti je, da je prosivec zmožen ednega izmed dveh deželnih jezikov, slovenskega ali italijanskega.
Prošnje naslovljene na c. kr. kmetijsko ministerstvo je v. 4 tednih po tem, ko se ta razpis objavi v “Osservatore Triestino,, (kar se je zgodilo dne 8. aprila t. I.), podati vodstvu c. kr. kmetijško - kemičnega poskušališča v Gorici.
Nova škropilka proti peronospori.
Tu predočujemo častitim či- • tat el jem podobo, ki kaže, kakč se škropč trto proti peronospori s tako zvano avtomatiško ali samo-delujočo škropilko, katero je iznašel znani založnik raznih strojev g. I<*ri. Heller na Dunaji.
Ta škropilka se napolni s pomočjo neke zračne tlačil ne pampe. Kako se to dela, ponči navod, ki se dobiva vselej s škropilko vred. Ko je škropilka polna, zadene jo škropilec na hrbet, kakor kaže pričujoča podoba, in z največjo lahkoto škropi na levo in desno, kakor se mu zdi potrebno. Posebne opombe vredno je to, da pri tem škropljenju ne gre nič tekočine v zgubo, marveč razumen škropilec vsako kapljico dobro porabi. Škropljenje je lahkotno in ročno, da en sam delavec prav veliko trt poškropi razmeroma v veliko krajšem času. Vsa natančneja poročila daje Ign. Heller, na Dunaju, 2/2 Praterstrasse št. 78. Dopisuje tudi v slovenskem jeziku.