AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 75
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, MARCH 29, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
Mati pravi, da so ji baje v bolnišnici zamenjali otroka
Toži vodstvo bolnišnice za $25,000, ker živčno trpi radi negotovosti, če je v porodnišnici dobila pravega otroka ali ne-
se.
Los Angeles, Cal. — Mrs. Francis Mahoney je vložila proti California Lutheran bolnišnici tožbo za $25,000 trdeč, da' še vedno ne ve, če ima pravega otroka ali ne. Otrok .je star zdaj 18 mesecev. Stvar se je začela takrat, ko sta Mrs. Mahoney in Mrs. Boaz obe na isti dan porodili otroke v tej bolnišnici. Mrs. Mahoney trdi, da sta bila otroka zamenjana, ko so ju dali za dojenje. Trdi, da so ji najprej pokazali novorojenčka-dečka, ki je imel rdeče laščke in ji rekli, da je to njen sin. Ko so ji pa potem drugi dan prinesli otroka za dojenje, so ji prinesli otroka s črnimi lasmi. In potem, ko je zapustila bolnišnico, so ji zopet dali otroka, ki je imel rdeče la- popravilo ---o-
In to, ker je v dvomu, če je to njen pravi otrok ali ne, jo je duševno čisto potrlo. Izgubila je spanje, dobiva težke sanj'e, izi spanja se zbudi s vpitjem in vsa histerična. Radi tega je zdaj tudi vložila tožbo.
Tudi druga mati, Mrs. Boaz, je bila vložila tožbo radi zamenjave otrok,.toda se je poravnala z bolnišnico izven sodnije. Ta bo tudi sedaj klicana za pričo v tožbi Mrs. Mahloney. Zagovorniki bolnišnice trdijo, da imata materi zdaj svoje prave otroke, da pa je bilo možno, da se je prvi dan otroka zamenjalo, toda pozneje se je pomoto opazilo in
DAVKI IMAJO SAMO šE 373 GLASOV VEČINE
Razbita Finska se bo zopet začela dvigati
Helsinki. — Finska republika, kar jo je še ostalo potem, ko so jo vzeli dobršen kos Rusi, je začela z odločnim korakom na programu, da se dvigne iz razvalin. Vladni kabinet, ki je vodil deže-
iri na jijegovo mesto je stopila nova vlada pod istim premier-jem, Risto Rytiem, ki si je nadela program, ki ima za edini cilj novo porast razbite dežele.
V novem kabinetu bodo voditelji vseh glavnih strank. Nekaj ministrov je celo takih, ki ne pripadajo nobeni stranki, ,a uživajo zaupanje pri narodu. Izbrani so bili, ker narod misli, da so to edini možje, ki bodo lahko izvršili ogromno delo in spravili deželo iz kaosa.
Nova vlada si je zadela nalogo, da bo zasledovala politiko po sledečem redu: Glavna in "prva naloga bo, da se pozida razbite domove. Kar se tiče tujezem-ske politike bo Finska ostala mirna in nevtralna. Finska bo skušala ostati z vsemi državami v prijateljskih odnošajih, da si tako ustvari dobro mednarodno ime. Napraviti se mora načrt radi obrambe dežele v smislu novih razmer. Mrs. Bizjak se zahvaljuje Mrs. Rose Bizjak, 1262 E. 58th St. se lepo zahvaljuje za številne obiske za časa njene bolezni, za cvetlice in druga darila.
Kongres skuša preprečiti korupcijo pri volitvah
Washington, D. C. — Tako-zvana Hatch predloga, ki prepoveduje vsem federalnim in državnim nastavijencem aktivno udejstvovanje v politiki, je zdaj v poslanski zbornici. Senat je «Pže odobril. V- j ustičnem pododsedku poslanske zbornice | je dobila predloga pa še nove zobe in to je, da se je dostavilo še, da nobena politična stranka ne sme v kampanji potrošiti več kot $3,000,000. če bo predlog sprejet, bodo politikarjem precej pristrižene peruti, če premislimo, da je v letu 1936 potrošila republikanska stranka za kampanjo $8,065,524, demokratska stranka pa $5,030,848.
Mnenje nekaterih je, da je $3,-000,000 dovolj, da se volivce seznani z platformo. Kar se potroši pa več, je pa že korupcija, podkupovanje in pa znamenje, da se ponudi volitve onemu, ki da največ.
Morda se bo zahtevalo, da se vse glasovnice prešteje
Sinoči je volivni odbor uradno preštel vse glasovnice, ki so bile oddane za davčno levy za 1940 in za stalno levy v višini 8.35 tiso-čink. V četrtek je volivni odbor poročal neuradno, da so davki zmagali za 678 glasov. Toda včeraj so glasovnice šteli uradno in zdaj pravi volivni odbor, da imajo davki samo 373 glasov večine. Prvo štetje se je vzelo tako, kot so ga poročali volivni uradniki v volivnih kočah.
Vzpričo tega, da je tako majhna razlika, se govori, da se bo zahtevalo ponovno štetje vseh glasovnic. To je pa delikatna zadeva, ker je treba položiti v t«m slučaju $10 za vsak pre-cinkt in ker je v mestu 755 pre-cinktov, bi to zneslo $7,550. Denar se povrne, če se pronajde pomota pri štetju, drugače pa ne. Vprašanje je, kdo bi hotel položiti ta denar. Za to se zanima zveza lastnikov apartment hiš, zveza lastnikov in manager-jev hiš in liga lastnikov hiš. Napačno bi pa ne bilo, če bi se še enkrat štelo vsaj glasovnice v zamorskih vardah.
Vabilo na kegljaško tekmo
Še en teden je čas, da se lahko odločite za kegljaško tekmo K. S. K. J., ki se vrši 6. in 7. aprila v Milwaukee, Wis. Vožnja na oba kraja bo veljala $12.40. Iz Cle-velanda odpelje vlak 5. aprila ob 10:30 zvečer iz Union Terminal postaje, New York Central železnica. Kdor namerava iti na to zanimivo tekmo, naj pokliče Anthony Piks, ENdicott 2628.
MLADENIŠKA GODBA FARE SV. VIDA PRIREDI V NEDELJO KONCERT
Parkrat ste imeli že priliko videti nastop naših čvrstih fantov pri godbi fare sv. Vida. V svojih ličnih uniformah so se fantje zelo dobro postavili. In tudi zaigrali so že, da jih je bilo veselje poslušati, dasi so še novinci. No, imajo pač finega učitelja, g. Frank Bečaja, ki se res Veliko trudi z našimi godbeniki, -toda zato pa lahko tudi pokaže na Uspeh.
Kmalu po ustanovitvi so fantje priredili svoj prvi koncert v Knausovi dvorani, že takoj pri prvem nastopu se je videlo, da bo imela svetovidska fara godbo, na katero bo lahko ponosna. V nedeljo 31. marca priredi ta
godba svoj drugi koncert in si-'nabito polna.
cer v šolski dvorani sv. Vida. Dirigent Mr. Bečaj je izbral za to priliko lepe komade. Fantje imajo redne vaje, zato lahko rečemo, da boste imeli v nedeljo priliko poslušati zelo izborno predavajan godbeni koncert Par lepih ^>esmi bo zapel tudi priljubljeni dekliški Baragov zbor pod vodstvom Rev. M. Ja-gra. Dekleta nas vselej prijetno presenetijo. Koncert se prične ob 7:30 zvečer. Občinstvo je prijazno vabljeno, da se udeleži Dajmo fantom poguma, da bodo krepko vzdržali. Bodimo ponosni, da imamo pri naši veliki fa ri svojo lastno godbo, ki ni zato ustanovljena, da bi sama sebi igrala. Dvorana bi morala biti
Med zavezniškimi in turškimi poveljniki je prišlo do sporazuma
Aleppo, Sirija. — Več kot. en teden so se posvetovali poveljniki zavezniških čet v Palestini in Siriji z poveljniki turške armade glede skupnega nastopa in skupnega vodstva v slučaju, če nastane vojna na bližnjem vzhodu. Končno je prišlo do popolnega sporazuma glede vojaških operacij na bližnjem vzhodu od strani Anglije, Francije in Turčije.
--o-
šerif tožen na $125,000
Na okrajni sodniji je. bila včeraj vložena tožba za $125,-000 proti šerifu O'Donnellu in njegovim deputijem radi aretacije in samomora Frank Dole-zala v okrajni ječi. Tožbo je vložil brat samomorilca. Kot znano, so Frank Dolezala prije-v zvezi z skrivnostnimi umori, ki so se godili v Clevelandu in ki so še danes nepojasnjeni Sumilo se je, da Ve Frank Dole-ezal kaj več o tem. Predno se je pa moglo kaj več dobiti iz njega, se je Dolezal obesil v ječi. Obtožnica dolži šerifa in nekaj njegovih deputijev, da je bil Dolezal aretiran brez vzroka in da se je slabo ravnalo njim v ječi ter da se ni ničesar storilo, da bi se preprečil sa momor.
Obravnava proti Kučiču
Danes bo izročena poroti zade va Antona Kučiča, ki. je na 12 februarja zavozil v grupo dija kov na 222. cesti v Euclidu, pri tem ubil dva ter jih več ranil. Kučičev zagotvor je, da so ga luči nasproti prihajajočega avta tako oslepele, da ni videl dijakov, ki so šli. po cesti. Dva izmed dijakov, Pavel Rosa in John Ta-rantino sta pa izpovedala, da ni bilo takrat na cesti nobenega drugega avta. Kučičev zagovornik pravi, da dijaki niso imeli pravice hoditi po cesti, ampak po pločniku. O tem bo sodila porota.
Nič več pele
Berlin. — Nšmški delavci bodo imeli zdaj dovolj vzroka, da bodq godrnjali. Se reče, če si bodo upali! Dozdaj so imeli namreč navado, da so prišli vsak večer v pivnico in si kupili pel-co piva, katero so nesli domov, da so jo v strahu božjem počasi pili, lcur je bilo tudi najceneje. Zdaj je pa prišla odredba, da se sme piti pijača samo v gostilni. Odpravljeni so tudi velikU vrčki in nadomeščeni z malimi, ki drže nekako pol pint,a. -o-
Vojaški strokovnjaki računajo, da se bo vojna v Turčiji kmalu začela
New York. — Vojni oblaki se vedno bolj zbirajo na bližnjem vzhodu in vsa znamenja kažejo, da bo kmalu počil tam prvi strel. Poroča se, da so se zavezniški in turški generali v polnem sporazumeli glede vojnih operacij. V kratkem .se bo sestal v Londonu vojni koncil Anglije in Francije. Diplomatske razmere med Rusijo in Anglijo postajajo z vsakim dnem bolj napete. Zavezniki imajo na bližnjem vzhodu armado nad 1,000,000 mož, ki je pripravljena, da udari na Balkan, na iGrno morje ali Kavkaz.
Če bo tukaj izbruhnila vojna, je mogoča v treh smereh: Proti Baku, kjer so ruski oljni vrelci, proti ruskim pristaniščem m črnem morju, odkoder se izvaža olje v Nemčijo, ali pa v smeri Podonavja, kjer je starodavna pot v osrednjo Evropo.
Ne more se še reči kaj gotovega v tem oziru, toda vsa znamenja kažejo, da se bo raztegnila vojna v te kraje.
Balkanski diplomati pozvani v London
Po deželi se pojavlja vedno večji sentiment za Roosevelta
Bangor, Maine. — Demokratje iz države Maine so se pridružili Rooseveltovemu gibanju in obljubili, da bo šlo vseh 10 delegatov na narodni konvenciji v Rooseveltov tabor. To, seve, v slučaju, če bo Roosevelt kandidat. Za Rooseveltom bo pa njihova prva izbira generalni poštni mojster James Farley. Pristaši podpredsednika Garnerja so skušali doseči, da bi se delegatje ne izrekli za nobenega kandidata pred konvencijo.
V sosedni državi, New Hampshire, so demokratje obljubili vseh osem glasov konvenčnih delegatov za Roosevelta. Enako se poroča tudi iz Alaske, ki pošlje na konvencijo šest delegatov in vseh šest je bilo izvoljenih na podlagi zaobljube, da bodo glasovali za Roosevelta, če bo kandidat. Vseh teh 24 glasov bo šlo pa za Farleya, če Roosevelt bo kandidat.
ne
Letalo treščilo na led
Včeraj so našli na ledu med otokom Pelee, ki je nekaj milj severno od Sandusky in ki spada pod Kanado, in kanadskim obrežjem razbito letalo in v njem mrtve tri osebe, pilota Thomas Higginsa, 20-letno Mabel Tessier in 40-letnega trgovca s kožuhovino, Sam Kovin-skya. Higgins je vozil pošto in potnike med Leamington, Ontario in otokom Pelee. V sredo je pa pilot v snežnem viharju izgubil smer in iz neznanega vzroka treščil z letalom na led. Letalo so pogrešali še v sredo, toda ga radi snežnega viharja niso mogli iskati. Včeraj so poleteli letalci nad jezero in opazili na ledu razbito letalo.
Sirupovo praznovanje
V bližnjem mestu Chardon, O., se je začelo včeraj praznovanje po starodavnem običaju, ko se pokusi prvi pfridelek javo-rovega sirupa (maple syrup). Praznovanje bo trajalo štiri dni z raznimi zanimivimi prireditvami. župan W;ard je natočil prvi galon vročega sirupa, ga pokusil in uradno izjavil: "Najboljši je, kar smo ga še kdaj pridejali!" (Tako reče vsako leto.)
Pozdravi iz Floride
Mr. Michael Telich pozdravlja vse svoje prijatelje in zniance iz Palm Beach, Florida. P^avi, da je tam jako prijetno, samo žejo si ne morejo gasiti z drugim kot največ z oranžnim sokom. Najden denar Našla se je denarnica z malo vsoto denarja in nekaj potrdili. Kdor jo je izgubil, naj se zgla-si med 5 in 6 uro na 6721 Bon na Ave., zade j.
Državni postavodajaki bodo morali vrniti državi denar
Columbus, O. — Najvišja sodni j a držaje Ohio je razsodila, da so državni senatorji in poslanci opravičeni za povrnitev voznih stroškov samo tedaj, kadar se faktično vozijo na zasedanje države postavodaje. Vsi oni poslanci in senatorji, ki so že dobili odvdržave plačano za tako vožnjo, morajo denar povrniti v državno blagajno. Gre namreč za slučaj leta 1936, ko je hotela državna postavodaja prirediti zapisnik tako, kot če bi se vršilo zasedanje postavodaje, ki se faktično ni vršilo. Preiskava je dognala, da so bili nekateri odseki senatne zbornice takrat v. zborovanjih, toda skupščina kot taka ni vršila zasedanja. Kljub temu so prejeli denar za vožnjo in zdaj ga bodo morali lepo vrniti nazaj.
V začetku aprila se bo vršila v Londonu važna konferenca zaveznikov, na kateri se bo razmotri-valo, kako ustaviti vpliv nacijev v nevtralnih deželah.
ANGLEŠKI POSLANIKI V BALKANSKIH DRŽAVAH POKLICANI DOMOV
London, 28. marca. — V začetku aprila se bo vršilo v Londonu važno posvetovanje glede bodoče politike zaveznikov na Balkanu in na bližnjem vzhodu. Radi tega se bo poklicalo na to posvetovanje diplomatske zastopnike iz vseh balkanskih držav. Angleški zunanji minister Halifax je poklical domov poslanike iz Turške, Grške, Jugoslavije, Romunske, Ogrske in Bolgarije, da bodo dobili nove informacije radi bodoče politike zaveznikov v teh deželah. "Slučajno" bo takrat v Londonu tudi angleški poslanik za Italijo, Percy Loraine.
To, da je Anglija poklicala domov svoje poslanike iz balkanskih držav, znači, da polagajo zavezniki vedno večjo pozornost na Balkan. Tekmovanje med Nemčijo in Italijo na eni in zavezniki na drugi strani za balkansko trgovino in naklonjenost, je postalo po zaključku finske vojne vedno večje.
Ta predstoječa konferenca ima namen napraviti protififen-zivo na Balkanu, da se premaga vpliv Nemčije, ki ga je zadnje čase dosegla tam. Kdaj se bo ta konferenca vršila, se še natančno ne ve, toda najbrže v prvih dneh aprila.
Zavezniki stoje neomajeno
London, 28. marca. — Danes se je sestal k posvetovanju vrhovni vojni koncil zaveznikov, ki se je sporazumel, da bosta stali Anglija in Francija neomajano skupaj, dokler se ne ustvari v Evropi mir, ki bo trajen. Konti! je žžiktjučil, da se povabi k gradbi mednarodnega reda tudi druge države, predvsem Zed. države.
Dalje je koncil odločil, da ne bo niti Anglija niti Francija sklenila separatnega premier j a ali miru. Sklenilo se je, da bosta
oba zaveznika zasledovala enake odnošaje napram Rusiji in da se bo ponudilo Italiji nove ugodnosti, da se je pridobi za zaveznike.
To indirektno povabilo Zed. državam, da bi sodelovale, ko se bo postavljalo na noge po vojni razbito Evropo, je zelo važno in kaže, da bo imela Amerika pri tem važno besedo in da zavezniki že zdaj vidijo, da bodo edino Zed. države v stanu nuditi moralno in materialno pomoč Evropi, kar gotovo ne bo v škodo Stricu Samu.
Na šolski odbor se pritiska za nove davke
Clevelandska unija učiteljev in razne druge organizacije pritiskajo na šolski odbor, da gre ponovno pred volivce in vpraša za denar raje, kot bi pa sekal plače in zmanjšal razne šolske aktivnosti. Odboru manjka v letošnjem proračunu $1,660,281, če hoče iti z začrtanim programom naprej. Odbor lahko prihrani ta denar, če zapre šole za osem tednov prihodnjo jesen, če izniža plače učiteljskim močem in če sploh zniža razne izdatke. Če hoče pa iti z vsem programom naprej, mora iti pa pred volivce za izdajo bondov. Tega se pa boji, ker so volivci v februarju pokazali, da ne dajo denarja.
Zadušnica
V	soboto 30. marca se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete ob 7:15 sv. maša za pokojno Matildo Walland ob priliki prve obletnice njene smrti. Prijatelji in znanci so prijazno vabljeni.
Prva obletnica
V	soboto 30. marca ob 6:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Terezijo Koš-čak ob priliki prve obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
Zadnji dve trupli sta dobljeni iz rova
Bellaire, O. — Iz premogoro-va Willow Grove v bližini tega mesta so prinesli včeraj reševalci zadnji dve trupli od 72 ponesrečenih premogarjev, ki so našli smrt vsled razstrelbe v rovu. Zdaj bodo državne in federalne oblasti začele preiskovati vzroke razstrelbe, da se dožene, čigava je bila krivda.
Pod vlak
Na križišču Nickel Plate železnice in Catalpa cesta je včeraj vlak povozil mlado žensko, katero so pozneje spoznali v okrajni mrtvašnici za Mrs. Lo-renza Novak, ki je bila nedavno v službi na 863 Linn Drive. Po stopinjah v snegu se pozna, da je ženska čakala na vlak in se vrgla pod njega. Policija išče sorodnike samomorilke. Oddajte odrezke!
Odbor društva Najsv. Imena fare sv. Vida prosi cenjeno občinstvo, da odda v nedeljo 31. marca odrezke od tiketov in denar zanje, ali pa neprodane v cerkvi v za to pripravljen zaboj, ki bo postavljen v ozadju cerkve.
Welles je dospel domov
New York. — Včeraj se je vrnil iz Evrope Roo&evejtov odposlanec, d r ž a v ni podtaj nik Sumner Welles. Obkolili so ga časnikarski poročevalci, katerim pa ni povedal drugega kot da je srečen in vesel, ker je zopet doma. Kar ima pa drugih novic iz Evrope, jih ne bo povedal drugemu kot 'predsedniku Rooseveltu.
Nov grob
V Charity bolnišnici je preminul Louis Sedmak, star 61 let. V Ameriki je bival 35 let. Doma je bil iz Zagorja pri Bistrici. Tukaj zapušča soprogo Veroniko, hčere: Helen, Mary in Frances, sinova Johna in Louisa in sestro Helen Rebec, v starem kraju pa hčer Lucijo, sestro in dva brata. Bil je član društva Napredek, št. 132 JSKJ. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob desetih iz pogrebnega zavoda Frank Zakraj-šek, 6016 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in na pokopališče sv. Pavla. Naj počiva v miru, preostalim pa naše sožalje.
-o-
"ZVON" NAM ZAPOJE O POMLADI! PRIDITE V NEDELJO NA KONCERT!
Naš pevovodja in pesnik, naš lodije naše nebeško lepe pesmi.
skladatelj in pevec, g. Ivan Zor-man, je zbral naročaj lepih melodij, katere nam bodo raz-tresli med občinstvo kot prvi dih pomladi pevci in pevke zbora Zvon v nedeljo 31. marca v SND na 80. cesti. Začetek koncerta bo točno ob osmih zvečer.
Petnajst prelepih pesmi bodo zapeli, da se vam bo topilo sjce
Slišali boste ,kako je bilo žalujočemu fantu, ko so "Fantje proti vasi šli." Slišali boste, kako "Zvonovi pritrkavajo," pa "Kako ribicam dobro gre" in pa o "Fantiču, ki se v nevarnost podaja." In "Na planine" bomo šli, kjer bomo zapeli "Oblačku."
In še druge lepe, zelo lepe pesmi boste slišali v nedeljo na
in po žilah vam bo plula kri hi- !Zvonovem koncertu. Zato, pri-treje, ko boste uživali sladke me- dite v velikem številu!
v r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, "po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada. $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Entered as second class, matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 75 Fri. March 29, 1940
! i	IESI	m	IZ 1	IAR0	M	
i , . .....						
Diktatorji drže narod v temi
Nerazumljivo je človeku v današnji prosvitljeni dobi, če živi v svobodni deželi kot so Zed. države, kako se more še kdo ogrevati za diktatorje. Kako se morejo ljudje, ki so se navadili prostosti in svobodnega gibanja v največji- demokratski deželi na svetu, kot so Zed. države, ogrevati za totalitarni sistem, kot je, na primer, v Rusiji, Nemčiji ali Italiji, kjer velja volja samo enega človeka, ves ostali narod je pa samo brezpravna masa.
Res, ne moremo doumeti tega! Morda bi te zaslepljen-ce izgovarjali s tem, da reveži pač ne vedo razlike med našo in onimi državami, ker enostavno poskusili niso "svobode" in "demokracije," ki naj bi baje vladala pod diktatorji. Toda če osebno niso poskusili razlike, da bi mogli razliko sami občutiti, bi morali vendar .verjeti poročilom in dokazom, ki so dnevno na razpolago. Toda pri njih je menda to samo imperialistična propaganda, ki hoče uničiti boljševizem, nacizem in fašizem, ki so, mimogrede rečeno, samo tri fraze ali izra-zi'en'ega pomena. Med temi tremi pojmi, ali kar so že, je razlika samo v barvi: eden je rdeč, drugi je rujav, tretji je pa črn.
Kakšna svoboda časopisja vlada, recimo, v Nemčiji, ki se sicer šteje med najbolj prosvitljene dežele 20. stoletja! Ko je Rusija udarila na Finsko, v sporazumu z Nemčijo seveda, je v Nemčiji poteklo polnih pet dni, predno je vlada dovolila zapisati v časopisih o tem eno samo besedo. In šele potem je bilo časopisju dovoljeno, da so prinesli čisto majhno vest na prvi strani in vendar je bila takrat vojna na Finskem že v taki dimenziji, da so pisali časopisi po vsem svetu z veliki-, mi črkami o tem.
Pa veste, zakaj Hitler ni pustil pisati o finski vojni? Zato, ker se je bal nemškega naroda. Nemški narod je bil namreč silno zavzet, ko je zvedel, da je vpadel Stalin na Finsko. Vedel je pa tudi, da je storil s privoljenjem Hitlerja. In Nemci so ljubili Fince. Zato ni čudno, če so vzklikali, ko so zvedeli, kaj se godi na Finskem: "Ubogi Finci' Pa tako majhna deželica! Kaj delajo ž njimi!"
Vsak Nemec je vedel, da je bila Finska menda edina prava in odkritosrčna prijateljica, ki jo je Nemčija imela. Vedno so se dobro razumeli. In ko se je hotela Finska izne-biti boljševikov in si priboriti svobodo po svetovni vojni, so bili Nemci tisti, ki so jim pomagali izganjati rdeče roko-mavharje. Večina vsi finski častniki so bili trenirani na Nemškem. V srečnejših in lepih časih je hodilo na tisoče Nemcev na letovišča k finskim jezerom.
Zato se je pa Hitler bal povedati narodu čisto resnico, pa je naroČil časopisju, naj piše, da so Angleži krivi vojne na Finskem. In kako so to Angleži napravili? Našuntali so Fince, naj se uprejo Rusom, ki so nekaj "malega" in upra-vičljivega zahtevali od njih. Tako je trobilo nemško časopisje po ukazu Hitlerja. Nemški narod je zmajeval z glavo in morda verjel, morda pa ne, toda glasno ni smel biti neverjeten, ali da bi glasno dvomil o resničnosti pisanja časopisov. In vendar bi bil lahko vsak otrok oporekal in povedal, da Finska ni vprašala Anglije, če naj se bori za svojo svobodo ali ne, ker je vedela, da je Anglija predaleč in da ji ne bo mogla pomagati..
Poleg tega bi si pa vsak, ki količkaj zasleduje časopise, lahko priklical v spomin dejstvo, da je bila prav Finska dežela ona sporna točka, ki je privedla do razkola med Anglijo in Rusijo. Rusija je bila pripravljena skleniti zvezo z Anglijo, toda zahtevala je, da ji Anglija dovoli udariti na Finsko. Tem se je pa Anglija uprla in pogajanja so se razbila.
Toda Stalin, ki je brez principov, je imel Rusijo na javni dražbi. Ker ni hotela pristati na-pogoje Anglija, se) je Stalin obrnil na Hitlerja. Ta je bil v stiski, pa je naglo pristal na vse, kar je Stalin zahteval. Hitler je moral dati za zvezo z Rusijo polovico Poljske in ves nemški vpliv v baltiških provincah, ki ga je uživala tam Nemčija zadnjih nekaj stoletij. Poleg tega je moral dati Hitler neodvisnost Finske in ž njo neodvisnost vseh skandinavskih držav, ki so zdaj, ko je padla Finska, popolnoma predane Rusiji.
Dasi so skandinavske države na vso moč nevtralne in skušajo storiti vse, kar jew v njih moči, da*bi se ne zamerile ne temu ne onemu, pa je vseeno čisto gotovo njih vroča želja (toda globoko v srcu skrita), da bi zavezniki zmagali v tej vojni. Saj dobro vedo, kaj imajo pričakovati od Rusije in Nemčije.
O vsem tem pa nemški narod ne ve nič. Strašna cena, ki jo je plačal Hitler za zvezo z Rusijo, je nemškemu narodu prikrita. Ali pa če vedo o njej, ne smejo o tem javno govoriti ali kritizirati. Morda upajo, da vse cene ne bo treba plačati. Morda se tolažijo s tem, da bodo zmagali nad zavezniki in bodo šli potem na sever, da preženo od tam njih zaveznika Stalina. Kaj se ve, morda je prav to tiha in pobožja želja samega Hitlerja.
Toda o usodi naroda dela načrte en sam človek. V Nemčiji Hitler, v Rusiji Stalin, v Italiji Mussolini. Tukaj ne sme svetovati narod ali narodovi zastopniki. Tukaj ni tako kot je v Angliji in Franciji, da bi vlada odletela, če ni narodu po volji, če že ne primerjamo Zed. držav, kjer je še večja demokracija. Slab narod je, ki pusti, da ga tlači k tlom en tak trinog. In kakšnih pojmov so ljudje, ki žele po vsem svetu ustvariti take vrste vlade, da bi bil ves svet en sam svet sužnjev! No, upajmo, da bo ostalo samo pri njih pobožni želji.
Prijateljem Roosevelta
V..soboto večer 30. marca priredi "Klub za ponovno izvolitev predsednika Roosevelta," plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Tukaj se nudi vsakemu prijatelju Roosevelta, da nekoliko gmotno pomaga klubu, da bo bolj uspešno deloval in dosegel svoj cilj.
Kot predsednik kluba apeliram na splošno javnost, da se narod odzove in udeleži tega plesa. Ta prireditev je na splošno nepristranska. V pripravljalnem odboru so te in one demokratske skupine združene, da splošno korist naše progresivne stranke. •
Končno pa, kaj nam pomaga, kdo je izvoljen voditelj demokratske stranke, če pa smo letos poraženi in če izgubimo našega voditelja Roosevelta. S svojo udeležbo boste pokazali, da se zanimate zato, da se ponovno izvoli našega sedanjega predsednika in da hočete mir v naši demokratski družini.
Torej na svidenje v soboto večer 30. marca v Slovenskem narodnem domu,
John Mihelich, predsednik kluba za ponovno izvolitev preds. Roosevelta. -o-
"Zvon" vas kliče
Že smo mislili, da smo že prestali to hudo zimo, a jo je še in še. Komaj že čakamo, da bi je bilo konec.
Pevski zbor Zvon nam že na znanja svoj spomladanski kon cert, ptički se veselijo in trav-ca že komaj čaka, da bi ozele-nela in cvetice razcvetele, vse že željno pričakuje prihajajoče pomladi in se veseli.
Zato se bo veselil in prepeval tudi pevski zbor Zvon, naše lepe slovenske pesmi in sicer v nedeljo v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti pod vodstvom svojega p e v o v o d j e g Ivan Zormana. Ta zbor je eden tistih zborov, ki veliko žrtvuje za slovenski narod. Vselej so se z veseljem odzvali povabilom kamorkoli in zato sedaj tudi oni pričakujejo odziva od strani naroda, kadar ga oni povabijo. Torej sedaj v nedeljo 31. marca je lepa prilika za nas vse, da se pokažemo, da znamo ceniti požrtvovalnost naših "Zvonarjev."
Pričetek koncerta je v nedeljo ob pol osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti in vstopnina je samo 50 centov za koncert in za ples.
Vabimo cenjeno občinstvo iz Clevelanda in okolice ter bližnjih mest. Le pridite, ne bo vam žal. Znano vam je petje naših pevcev, ki vas bodo z našo krasno pesmijo postavili za par ur y staro domovino, kjer ste nekdaj poslušali enake pesmi. Preskrbljeno pa bo tudi za vse druge dobrote in za ples pa bo igrala izvrstna godba. — Torej na svidenje! S pevskim pozdravom,
John Vatovec, st. -o-
Ob 10 letnici
V	nedeljo večer praznuje 10 letnico svojega obstanka društvo Najsvetejšega Imena pri fari sv. Kristine v Euclidu.
Dasi 10 let to še ni tako dolga doba, saj nekatera društva že praznujejo 35 in 40 letnice, ker pa fara sv. Kristine ni še tako stara kot so druge slovenske fare v Clevelandu, je tudi 10 letnica, posebno še n,abožnega društva res velikega pomena.
V	zadnjm času je bilo društvo Najsvetejšega Imena pri fari sv. Kristine precej aktivno. Na vsakem shodu je bilo številno zastopano. Upamo, da bodo tako delovali tudi v bodoče. Zakaj pa so ti člani tako
delujoči za društvo Najsvetejšega Imona? Zato, ker je v njihovih srcih živa vera v Boga in svojo neumrjočo dušo. Oni se zavedajo, da zavarovalnino, katero nam nudi društvo Najsvetejšega Imena ponesemo s seboj v večnost pred sodnji stol božji.
Ta zavarovalnina nam bo zagovornik pred sodbo božjo za grehe in napake, katere v svoji slabosti storimo v svojem življenju. Seveda pa ni rečeno, če smo Člani društva Najsvetejšega Imena, da bi potem smeli delati, kar se nam poljubi in bi mislili, da nam bo že po smrti odpuščeno. O ne, še bolj se moramo varovati prelamljanja božjih postav, da se pokažemo res vredne člane tako preko-ristnega društva Najsvetejšega Imena.
Vi člani društva Najsvetejšega Imena pri fari sv. Kristine pa sprejmite iskrene čestitke. On, katerega sveto ime častite, naj vam bo plačnik za vse dobro delo, ki ste ga do sedaj in ki ga boste storili še v bodoče. Saj je zapisano, da Bog vse dobro plačuje in če ne že na tem svetu, p^ prav gotovo v večnosti.
.Opozarjam pa vso širšo jav nost in vas vabim, da se udeležite v nedeljo večer proslave 10 letnice tega društva. Vsem ustanovnikom in vsem članom društva Najsvetejšega Imena fare sv. Kristine pa kličem: "Bog vas živi! in,da čez 10 let zopet praznujete še vsi sedaj živeči in pridobite za takrat še veliko novega članstva in bo res vesela 20 letnica. Vas pozdravlja,
Jakob Resnik, preds. Zveze dr. Najsv. Imena. —i-o-
Klub Ljubljana
"Prišla bo pomlad, včakal bi jo rad, da bi zdrav vesel, katero pesmico zapel." Mi vsi dobro vemo, da je vsaka ločitev težka in prav tako je tudi ta, od te hude dolge zime. Kakor je razvidno, se zima nekam jako nerada loči od nas, ampak vemo pa tudi, da je vsake stvari enkrat konec, in tako bo tudi tega, čeprav nas skoro vsaki dan obdaruje z lepim, belim in svežim snegom.
Naši vrabci že tako veselo prepevajo, a ne vem zakaj ali se veselijo bližajoče se pomladi, ali pa so veseli svojih prijateljev, ki se vračajo iz toplih krajev, da jim še oni delajo sitnosti s prehrano, ko pa še sami skoro nimajo dovolj za življenje.
Kakor pa se oživlja naša narava, prav tako se je oživel tudi naš klub Ljubljana, da ne bo javnost mislila, da samo drem-ljemo in spimo. Res smo nekaj počivali in poslušali, ko so se drugi zabavali in veselili. Sedaj je pa prišel čas tudi za nas Ljubljančane in naše prijatelje, da se razveselimo tudi mi. Ker pa vem, da bo nekatere že skrbelo, kdaj bo to, zato naj vam kar takoj povem, da se vrši naša prireditev v soboto, 30. marca, večer pred Belo nedeljo.
Ravno ko to pišem, pa so mi misli ušle v stari kraj, kako ve-, šelo je bilo vse ravno pri Devici Marijj v Polju, kako smo sekali pomaranče, vse je hitelo v Polje, kjer je bilo neikakšno staro žegnanje. Seveda fantje smo se tedaj postavljali s svojimi dekleti in jih ponosno vodili na plesišče in prav tako bomo pa tudi v soboto tukaj v Ljubljani peljali vsak svojo boljšo polovico, da bomo tudi tukaj obhajali Belo nedeljo.
Zatorej vaš opominjam, da j a ne pozabite v soboto večer, 30. marca! Povem vam, da je prav vsak dobrodošel, pa naj bo star ali mlad! Godbeniki
imajo že svoje inšstrumente pripravljene in nam bodo zaigrali, da se bo vse vrtelo.
Prav prijaznd so povabljeni tudi direktorji Slovenskega društvenega doma, saj veste, da je naš klub vedno deloval in se zanimal za ta dom. Ravno sedaj je zopet prilika, ko se pripravljamo za običajno spomladansko slavnost 1. in 2. junija, ker nismo bili še nikdar zadnji, mislim, da tudi sedaj ne bomo. Zatorej pokažite se 30. marca, saj to ne bo samo navadni ples, ampak bo tudi ena prav komična igra na programu. Naš meščan Ogrin nekaj pripravlja in prav na tihem, a sem vseeno malo izvohal in vem, da bo smeha na koše.
Zatorej preskrbite si vstopnice pravočasno, ker sem nekaj slišal, .da gredo tako izpod rok kakor bi karte delil za "kenik rufen." Naš predsednik mi je povedal, da ga vedno ljudje povprašujejo, če ima še kaj vstopnic za' klub Ljubljana, ko se napoti iz Collinwooda, pa prej, ko pride do Društvenega doma, mu jih že zmanjka in če jih ima še toliko s seboj.
V Euclidu je tudi zbor Slovan, ki se tudi pripravlja za pomladanski koncert. Torej fantje in dekleta, tudi vi ste prav prijazno vabljeni, da nas posetite v soboto večer. .
"Na svidenje!
France iz Ljubljane.
Čudna, pa poučna zbirka
Uradnik električnih podejtij v Pragi V. Šimak, si je pred leti vtepel v glavo, da bo zbiral etikete vžigaličnih škatlic, že njegov ded se je bavil s tem in je postavil temelj svojevrstni zbirki, ki obsega zdaj zbirko 8000 različnih, popolnoma ohranjenih etiket. Kakor denejo zbiralci znamk sleherno pomembnejšo znamko v poseben celofenski ovojček, tako je tudi Šimak storil s svojimi etiketami. Urejene so po posebnih državah.
Čl? človek prelistava njegovo zbirko, se razodene pred njim zgodovina poslednjega stoletja. Tedaj vidi, da so ljudje polagali prej veliko več važnosti na opremo etiket vžigalic. Mnoge škatlice vžigalic so bile okrašene kar z majhnimi umetnimi litograf-skimi in večbarvnimi izdelki. Prej, ko so ljudje več kadili in so uporabljali plinske in petrolej-ske svetilke, so bile vžigalice seveda povsem drugačnega pomena. Zdaj smo zadovoljni z najbolj preprostimi etiketami. — Kako lepe so bile škatlice, ki so bile na njih slike mest in pokrajin ! šimak ima v svoji zbirki tudi etikete tistih vžigalicc, ki so bile določene za izvoz. Po tem, za katero državo so bile vžigalice določene, je bilo na etiketah ali glava zamorca ali drevo ali kak ljubavni prizor. Najbolj zanimive etikete so brez dvoma etikete tistih škatlic, ki so bile izdane o priliki nemško-češke razstave v Reichenbergu (?) 1. 1908. Etiketa ni bila nič drugega kakor majcen, majcen vozni red, ki je bil zlasti prirejen za potrebe obiskovalcev razstave. Poseben oddelek te zbirke zavzemajo etikete, ki so bile določene za posebne škatlice vžigalic poedinih hotelov, trgovcev in društev. V tej zbirki so tudi etikete žve-plenk, ki so bile velike kakor svinčniki. Te so že zdavnaj izginile s trgovskega trga, kakor je izginilo še marsikaj, o čemer pripo veduje ta izredna zbirka. . . .
Nekaj zanimivosti iz šerifovega urada v okraju Cuyahoga
8. RED V OKRAJNI JEČI Odkar je prevzel šerif O'Donnell okrajno ječo leta 1937, je napravil mnogo sprememb kar se tiče hišnega reda v okrajni ječi. Ena izmed glavnih odredb je bila, da je prepovedal obiskovalcem
prisostvovati verskim obredom. Danes ni nikomur dovoljeno priti v 'ječo med versko službo, razen osebe, ki so s tem v zvezi.
Stara navada, da so se vršili obiski od 1 do 3 popoldne ob torkih in četrtkih, se je odpravila. Po starem sistemu so mogli obiskovalci v teh dneh do vseh prostorov ječe.
Po novem sistemu so pa obiski sledeče: ob pondeljkih v osmem, devetem in enajstem nadstropju; ob sredah v šestem in sedmem, ob petkih v četrtem in petem
Sherif m. L. O'Donnell nadstropju. Ure obiska so od 1 do 3 popoldne;
Vsi obiskovalci morajo imeti bele karte, katere dobe pri informacijski mizi. Odvetniki pa dobe karte drugačne barve in smejo v ječo vsako uro do 5 pbpoldne, razen kadar se servira hra-. na in do 7 zvečer s posebnim dovoljenjem. Odvetniki smejo! obiskati samo svoje klijente.
Noben odvetnik ne sme obiskati ali govoriti z jetnikom, ki ima drugega odvetnika. Vsaka oseba, ki vstopi v ječo, mora pod "električnim očesom."
Vsak jetnik dobi kopijo s hišnim redom in se ga pouči, kako se mora vesti. Predno se jih odpelje v celice, dobe pršno kopel in vsak je presikan po jetniškem zdravniku, če ni zdravnika, takoj pri roki, se ga dene v posebno celico, dokler se ne pronajde, če ima kako nalezljivo bolezen. Sistem zdravniške preiskave je zopet ena vpeljava šerifa O'Donnella. S tem se prepreči,, da bi se razširila kaka nalezljiva bolezen med jetniki.
ženske jetnice se namesti pa v sedmem nadstropju, kjer je prostor samo za ženske in so pod nadzorstvom ženske nadzornice. Ječa je podvržena vsak čas določbam mestnega in državnega zdravstvenega urada.
x Martin L. O'Donnell, šerif
Glavni deputij Clarence M. Tylicki, deputiji: Charles F. Wing, Michael J. Kilbane, Harry Brown, Anthony McGinty, Arthur Burns, Peter Beedlow. Tajnica Miss Marie Plechaty. Dr. A. V. Fried, jetniški zdravnik. Dan Patty, strežnik.
Civilna divizija: glavni deputij John Gillespie, deputij Paul O'Donnell.
Slovenski deputiji: Bertha Cervenick, Joseph Gor nick, Joseph Kovach, Anton Kosan, Lawrence Leskovec, Ernest Modic, Nicholas Markusic, Lea Plecko, Anton Zakrajšek.
IZ PRIM0RJA
Največji farmar
V Ameriki je že navada, da je vse največje. Ne bilo bi prav, če bi ne imeli tudi farmarja, ki naj bi prekašal vse ostale. Ta posebni farmar je znana Metropolitan Life Insurance Co., s sedežem v New York City. Omenjena družba lastuje 7,000 farm. V denarni vrednosti se ceni skoro $80,000,000.
—Trst. Umrli so: Jak. Tavčer' 82 1., Mih. Zadnik 46, Slatnik Rud. 36, Marija Hafner vd. Bit-ner 72, Marija Repine vd. Mule 74, Zatež vd. Bubak Elza 46, Čok Ivan 46, Jeršan Ema 76, Radovčič Blaž 53, Mulič Josip 43, Vavčer por. Pinoa Frančiška 75, Boškin Anton 76. Vla-hovič vd. čipčič Ivana 66, Mar-kelj Andrej 61, Komar Lavra 19, Križanovski Kari 65, Cerkve-nik Josip 80. Sternat vd. Matja-šič Uršula 80, Župančič Anton 67, Ivan Piščanec 85, Maksimi-Ijan Brus 42, Marija vd. Miha-lič roj. Perac 65, Tereza Grum vd. Jerina 84, Marija Krazevec por. Jermonič 62, Ivan Krivičič 49. Alojzija Krašna por. Lov-renčio 31, Marija Juglič vd. Čok 74/žnidaršič por. Šepič Marija 62, Sulčič por. Tretjak Lucija 46, Trampusž Alojz 71, žlindra vd. Kiastelic 78, Grinovec por. Križaj Josipina 68, Travnik vd. Rožman Margeta 72, živic Ivan 73, Bratuž Andrej 78, Premrou Frančiška 8*7, černigoj Francc 60, Kodrič vd. Prof t Antonija 67, Radovič Ernest 65, Klaužar vd. Azaher Tereza 88.
—Dolenja vas pri Senožečah. Iz neznanega vzroka je pričelo goreti v ljudski šoli. Na kraj požara so prihiteli domačini, ki so po nekaj urah pogasili nevaren požar.
—Trst, feb. 1940. Te dni je umrla najstarejša Tržačanka A-na Renko-vd. Ohor, stara 103 leta. Zadnji mraz jo je spravil v posteljo k temu se je pridružila starostna iznemoglost, kar ni mogla več prenesti in je pretekli teden preminula. Pred 3 leti (t. j. .1936.) je v krogu svojih sorodnikov praznovala v veselem raspoloženju lOO-lejtnjico rojstva. Seveda je bil to praznik za vso okolico in sosedje so ji prav srčno želili, da bi včaka-la še mnogo let. Za domače pa je bila to prava djružinska in rodbinska svečanost. Pokoj niča je stanovala na vrhu Škorkole v lopi mali hišici, obdani s cvetjem. Do zadnjega je bila vesela, njene oči so bile nenavadno žive,
dokler ni zaradi letošnje krute zime ta živahnost izginila.
Pokoj niča je bila po rodu Id-rijčanka in je prišla v Trst v svoji rani mladosti 1. 1850. torej pred 90 leti. Takrat je bilo. tržaško mesto šele v povojih. Z zanimanjem je pripovedovala, kako so takrat bile ulične sveti-ljke še na olje.
Leta 1871. se je poročila z! Viktorjem Ohorjem, uradnikom na trgovskem sodišču, a že 1. 1907. je postala vdova. V zakonu je imela 3 sinove, ki pa so že vsi pomrli. Zadnji sin ji je umrl 1. 1917.
Gorica, feb. 1940. Na Kalva-riji je 45-letni kmetovalec Peter To'inut iz Ločnika našel veliko' granato, ki jo je hotel izprazniti. Zaradi premajhne previdnosti je pri tem prišlo do eksplozije, ki je zahtevala kar tri človeške žrtve. Peter Tonut in njegov sin, ki je pomagal očetu pri nevarnem delu, sta bila takoj mrtva. Nekega drugega 19-let-nega mladeniča, ki je bil za časa eksplozije v neposredni bližini, pa so kosi granate ranili po vsem telu, tako da zdravniki le malo upajo v njegovo rešitev.
mtmmmmmmm
te verjamete al' pa ne
w»iiniii!nttmmnmmi»n:»»»»iiam
Škot je prišel v tuje mesto in najel sobo v hotelu. Ko stopi v sobo in pogleda skozi okno, vidi, da. stoji na drugi strani ceste cerkev s stolpom, na katerem je ura. In isti hip je ustavil svojo žepno uro.
*
Janez: "Včeraj sem oblezel pol mesta, pa nikjer nisem našel, kar sem iskal."
Rafko: "Kaj si pa iskal?"
Janez: "Kredit!"
*
Učenec: Gospod učitelj, na stropu leze pajek."
Učitelj: "Pohodi ga,!," *
Cigan hodi po sejmu ter se ustavi pred parom res lepih konj. Sam si pravi:
"Ej, to so konji! Ko bi bili moji, pa bi jih prodal, pa nato ukradel in spet prodal. To bi bila kupčija!"
PLESNA VESELICA
v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. • GODBA; KRIŠTOF BRATJE Komični prizor!	Tri nagrade!
KLUBA LJUBLJANE
V SOBOTO, 30. MARCA
WINNET0U
P« nemlkna (nrlmlka K. Mays
^uuuuu«ti»»t»»»wim»nn»H»m»u«uum»>>ni»ni»ni»Hn»»»iiii»8mao
Konj in jezdec sta bila kakor zaraščena drug v drugega. Lovec je vihtel puško in jo v diru nabijal, ravnodušno in varno, kot da na vsej preriji ni nobenega Indijanca. Videti mu je bilo, da ni prvikrat v takem položaju.
Dva strela sta počila za njim. Indijanca sta streljala, pa nobeden ni zadel. Besno sta zatulila, vrgla puške črez ramo, zgrabila za tomahawke in se zapodila za lovcem.
Niti. obrnil se ni za njima. Ko pa je bil z nabijanjem gotov, je v diru zasukal konja, kobila je razkoračila noge in obstala kakor ukopana. Bila je podoba, kot da razume, kaj namerava njen gospodar.
Puška je zletela k licu, le trenutek je meril lovec, dvakrat se je zabliskalo, kobila ni mignila, — v glavo zadeta sta zdrknila Indijanca na tla.
Ves čas sem držal puško v roki, pripravljen za strel. Pa mali lovec, kakor je kazalo, se je znal sam iznebiti takih ljudi.
?ojezdil je k padlim in raz-jahal. Stopil sem knjemu.
"No sir," me je sprejel, "ali sedaj veste, kako se take rdeče lopove v polkrogu objezdi, he?"
"Thank you, master! Vidim, da se lahko pri vas še marsičesa naučim."
Moj smehljaj -se mu je menda zdel sumljiv. Ošinil me je z ostrim pogledom in nagubal čelo.
"Režite se —. Si morebiti do-
da bi se drugi mastili z njegovim stegnom!
Torej, hm, da—! Bookmaker ste —. čemu pa ste torej ravno sem v prerijo prišli? Ali mislite na primer v preriji knjige pisati? Kdo pa jih bo tule bral?"
"Ne. Knjige bom pisal šele, ko pridem domov. Pripovedoval bom vse, kar sem videl in doživel in tisoči bodo moje knjige brali in bodo čisto natančno vedeli, kako je tukaj na savani in kaki ljudje da tod živijo in kaj počenjajo, da jim ne bo treba posebej sem na zapad hoditi."
"Torej mislite pač tudi o meni pripovedovati, he?" je hlastnil in nagubal čelo.
"Seveda."
Odskočil je za korak, strmel, pa stopil trdo k meni, segel z desnico za pas po bowieknife, z levico pa me prijel za ramo in dejal grozeče:
"Sir, tamle stoji vaš konj, o-besite se na njega pa glejte, da se poberete odtod, ako hočete, da vam ne zleze med rebra nekaj centimetrov hladnega, ostrega železa! V taki družbi, kakor ste vi na primer, bi ja človek ne smel besedice ziniti, niti geniti bi se ne smel, pa bi že ves svet zvedel, kaj počenjam.
Torej kakor sem dejal! Naj vas vzame ta ali oni poberite se odtod! Izginite!"
Mali mož mi je segal ravno do ramen, povrh je bil še suh in droben, da bi ga bil lahko pesto-
mišlj ujete, da bi sami tudi znali j val, pa svojo hudo grožnjo je rdečkarje tako lepo za nos zvo- mislil čisto resno, to sem mu vi-
diti ?"
"V polkrogu ravno ni bilo treba jezditi. Na valovitem svetu, kakor je tale tukaj, kjer jezdite neprestano po vijugastih dolinicah, je dovolj, če se pokaže-te sovražniku na veliko daljavo, pa mu enostavno po lastni sledi jezdite naproti in ga na primernem mestu za ovinkom počakate. Polkrog je bolj priporočljiv na odprti, ravni preriji."
Spet me je premeril s širokimi očmi od nog do glave, majal z glavo in posmehljivo dejal:
tm>!»t»t»»n»»HH»:»K»»»»m»»t»»:»»»»»»n»n»>»i»»»»t:»mtt»
GRDINA:
ŠIROKEM SVETU
del na obrazu.
Zameril seveda hudemu može-ku nisem prav nič, najrajši bi se mu bil iz srca smejal. Kar pa bi bilo seve njegovo jezo še vse huje razvnelo.
čiisto resnobno sem mu torej dejal:
"Nič se ne bojte! Obljubim vam, da bom same dobre reči o vas pripovedoval!"
Krepke je me je zgrabil za ramo.
"Nič ne velja! Le kar spravite se! Tako sem rekel in tako
Da je pa ta stavba ostala vse do današnjega dne gre pa v prvi vrsti zasluga sultanu Mohamedu II., ki ni pustil, da se jo poruši ali pa poškoduje, ter je vojaka, ki je hotel poškodovati pročelje, dal takoj obgla-viti. V tem oziru je bil zavojevalec Carigrada naravnost plemenit in je daleč prekašal "pro-svitljence" 20. stoletja, ki pod krinko svobode in demokracije rušijo krasne zgodovinske stavbe, predvsem zato ker so — cerkve, pa četudi umetniško velike vrednosti. Mohamed je dal svetišče kristjanov spremeniti v mošejo, ki je bila glavna v Carigradu in tu sem je hodil molit sultan. Ker pa Islam ne dovoljuje v svetišču podob in kipov, so vse ^mozaike, ki so krasili svetišče enostavno pre-belili, ter jih tako povsem zakrili. Zdaj ko Hagija Sofija ni več mošeja, pa odkrivajo to nekda{njo( lepoto ta nekdanje svetišče vedno bolj dobiva pr-votn olice.
Že sultan Abdul-Medjid je v sredini 19. stoletja poklical dva italijanska strokovnjaka, brata Fossati, da preprečita razpadanje te stavbe in ob tej priliki sta očistila nekaj mozaikov, toda radi mohamedanskega bogoslužja sta morala kmalu to opustiti. Predsednik republike, Mustafa Kemal paša, pa je dal HagijoSofijo za muzej; potem pa se je pričelo z čiščenjem in odkrivanjem mozaikov. To delo, ki se vedno še nadaljuje in bo vzelo še nekaj let, da bo vse odkrito, je pod vodstvom ameriškega profesorja Whitte-mora, ravnatelja bizantinskega instituta. Tedaj, ko sem bil jaz tam so čistili prezbiterij. Kakšni so ti mozaiki sem jih pa itak en par že opisa!.-; ^
Kakšna je bodočnost Hagije Sofije? To vprašanje se mi je" porajalo, ko sem zapuščal prelepo stavbo. Mošeja zdaj ni več. Da ostane muzej? Pre
"Glej glej —! Kaj vse znate! se mora zgoditi!"
vprašal nisem, ter sem rajši šel k sv. Ireni, ki je na severovzhodni strani Hagije Sofije, v oddaljenosti okrog par sto metrov, kjer je zdaj vojni muzej. *
V vojnem muzeju — Pred zgodovinskim topom in kako sem ga fotografiral — V mo-šeji sultana Ahmeda — Na nekdanjem Hipodromu — Dogodek v cerkvi — Pred zgodovinskim obzidjem Carigrada — Skrajno neprijeten dogodek — V sultanovi palači — Po Carigradu — Spomenik papeža Benedikta XV. — Odhod iz Carigrada. Ko pridem do sv. Irene, zagledam red nekdanjo cerkvijo cele vrste starih topov, izmed katerih so nekateri pravi orjaki, kar je za nekdanje krščansko svetišče precej čudna slika, ko tako z topovi obdana izgleda kakor kaka trdnjava. Je pač vojni muzej, katerega so Turki napravili iz svetišča sv. Irene, ter potem vanjo spravili razno orožje in drugi vojni materijal ker topov niso mogli spraviti v notranjost so jih postavili pa kar zunaj. Prav z zanimanjem sem gledal topove, ki so me zanimali tembolj, ker sem ob času bojev za Koroško služil pri topničarjih. Vendar se pa nisem takoj lotil pgledovanja topov, ker moral sem računati z. časom: muzej je odprt le do gotove ure, zato grem najprvo tja, potem pa si ogledam še topove. Pred vho' dom plačam 11 piastrov, nakar vstopim v muzej.
Že precej pri vhodu v muzej je na obeh straneh viselo vsakovrstno staro orožje in ko sem stopil v notranjost, sem toil ( spričo bogate zbirki naravnost presenečen; vse polno orožja in drugega vojnega materijala kakršnega jaz dozdaj še nisem videl. Ko sem bil v Belgradu, sem si ondi ogledal vojni mu-
SPECIALS
Friday-Saturday Kirkman's Soap Flakes,
2	Big Boxes........33c
Pure Tomato Catsup,
4 Big 14-oz. Bottles.. 25c Morten Salt,
210c Boxes........15c
Quaker Farina,
210c Boxes........15c
Pla-Safe Matches,
6 5c Boxes.........15c
Spry of Crisco,
3	lb. Can..........48c
Strictly Fresh Selected Egg, doz..........lV/zc
SPECH FOOD STORE
1100 E. 63rd St.
Dodatna zahvala
Spodaj podpisana je pomotoma izpustila sledeča imena v zahvali za pokojnim možem John Novakom: Mary Mahnič iz 68. ceste, Frančiška Ulčar in John Železnik iz Collinwooda, ki so darovali za sv. maše. Prosimo oproščenja in se vsem enako prav iskreno zahvaljujemo.
Mary Novak .983 E. 67th St.
Stanovanje se odda
Odda se 5 čednih sob, vse prenovljeno; kopališče in garaža; zgorej; odda se po nizki ceni. Stanovanje se nahaja na 1049 E. 62 n d St. Poizve se na 4017 St. Clair Ave.	(75)
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon? ENdicott 3113
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmure 0808 22290 ST. CLAIR AVE.
Kje pa ste si nabrali tako učenost? Kaj pa ste prav za prav, he?"
"Knjige pišem."
Sapo mu je vzelo.
"Knjige pi — še — te —•?"
"Da."
Stopil je za korak nazaj, raztegnil obraz v pol pomilovalne pol posmehljive gube, me gledal in vprašal:	*
"Ste morebiti bolni —?"
Pokazal je na čelo. Prav nič nisem mogel dvomiti, katero bolezen ima v mislih.
"Ne!" sem se nasmejal.
"Ne —? Torej pa naj vas morebiti medved razume, jaz vse "e razumem. Knjige pišete Bizona ustrelim, ker sem lačen in ker moram jesti, čemu pa vi svoje pišete, he?"
"Da
jih ljudje berejo."
"Da jih ljudje berejo —? Sir ne zamerite, pa tak posel je največja neumnost, ki si jo morete izmisliti! Kdor hoče knjigo, brati, si jih naj sam piše! To mora na primer vsak otrok uvideti! Saj tudi jaz ne ustrelim bizona,
"Torej vam pa obljubim, da ne bom besedice omenil o vas v svojih knjigah!"
"Nič! Kdor piše knjige za druge ljudi, tak je znorel človek in norec nikdar ne bo mož beseda!
Torej naprej, mož! Sicer mi utegne šiniti jeza v prste pa bi storil to in ono, kar bi vam ne bilo zelo ljubo!"
"Kaj pa bi na primer bilo tisto?"
"Bodete koj videli!"
Res, čisto jezen je bil. Oči so se mu bliskale in njegov glas je bil ves razdražen.
Smehljaje se sem mu z|rl v obraz pa mirno povedal:
"No, pa dajte, da vidim!"
Izdrl je bowieknife.
"Poglejte sem! Kako vam na primer ugaja tale nož?"
"Ni slab! Ugaja mi. Koj vam bom dokazal."
5 Dalje prihodnjič.) --o-
PODPIRAJTE SLOVENSKE
TRGOVCE
več veliko ponižanje, da, škan- zej ter oddelek starega orož-dal, da to kar je zdaj tudi osta- Ja; toda vsa tista zbirka je ko" ne. Povsem na mestu in spo- maj SenCa naP^m vojnemu dobilo bi se, da bi bila vrnjena | muz.ej" v Car^adu. Pa saj 'onemu namenu, za katerega je 1111 cuda' Turki 80 roPali
Kdor želi
Lepe grahaste kokoši, od 4 do 6 funtov težke, po 25 centov funt, sveže vampe po 12 centov funt, teletina za filanje po 18 centov funt, pork chops po 18 centov funt, najboljše domače suhe klobase 4 funte za $1^00, jetrne in krvave klobase po 5 centov vsaka, lepa zaloga doma soljenega in prekajenega mesa, domače sveže klobase po 22 centov funt. Se vljudno priporoča vsem gospodinjam, Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave.
VICTOR — BLUEBIRD — DECCA
SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOŠČE
se dobi pri
Snow Bros. Radio Co.
13914 St. Clair Ave.
Velika zaloga električnih produktov do najnižjih cenah.
VOCALION — COLUMBIA — BRUNSWICK
Vprašajte za MR. JOHN CERNE
Ignac Slapnik, si
CVETLIČAR
6102 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1126
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti.
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. rrrYYYTYTtYillllimixmn
bila sezidana. Naj bi ,se zopet' ^J* kot srake ter vse- kar -l'e ozrl Bog na to nekdanjo svojo bll° kaJ pnda> zvIekh v Cari"
hišo, pa se v njej dvignil oltar pred katerim naj bi prišlo do sprave med katoliško in pravoslavno Cerkvijo. Tedaj bi nastopila za to združeno Cerkev nova doba, ki bi bila nova in lepa tudi za Slovane. Tukaj je molil sv. Ciril in ta apostol Slovanov, ki je sklenil svoje svetniško življenje v večnem Rimu, naj bi z svojim bratom sv. Metodom posredoval pri Bogu, da res kdaj pride do tega združenja.
Stopil sem še k oni rupi, v katero so naplali kri pomorjenih kristjanov, katere so Turki pomorili, ko so vdrli v cerkev, potem pa sem stopil ven na obširni trg ter si še od zunaj ogledal .Hagijo Sofijo in prav žal mi je bilo, ko nisem dobil dovoljenja, da bi šel tudi-v kupolo ter da bi si tudi od tam ogledal Carigrad, na podoben način kot sem si Rim iz kupole cerkve sv. Petra. Pa ni bilo mogoče; da bi šel v minaret pa niti
grad, kjer zdaj kažejo; za denar, seveda. Ampak kredit jim je pa treba dati, ko so vse to spravili ter tako ohranili. Precej, ko sem prišel v muzej, nisem vedel kje bi najprvo začel in kaj bi si prej ogledal.
MALI OGLASI
Naprodaj in nekaj zastonj
Proda se farma tri milje od Painesville, 95 akrov, brez dolga, se proda ali zamenja za dvodružihsko hišo.—Revni družini damo zastonj peč na plin za kuho.—Odda se soba, pripravna za fanta ali dekleta, ki dela v tovarni; jako poceni.— Prodaja se domače vino pol pinta za 10 centov.
Steve Lučič
8104 St. Clair Ave.
-_-1(76)
Posebnosti za vsak dan!
Prav okusne vinarice, ft. ,.15c Domače suhe klobase
4 funte za ........................89c
Perk roajst, ft....................9%c
Meso za župo, ft. ..............9Vac
Mehki goveji steak, ft. ......22c
Priporoča se vam
Križman Markets 678 E. 185th St. ' 1132 E. 71st St.
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978
"VIDIŠ TO JE EKONOMIJA!
Ml SMO
PRIHRANILI $20 ZADNJI MESEC KER SMO SE VOZILI
PO ULIČNI
ŽELEZNICI
JJ
Za dobra vina se vedno zglasite pri ANTON KOROŠEC 6629 St. Clair Ave. ENdicott 2233
$3,500, za 2 druž., 9 sob, 1 druž. 5 sob; kopališče, garaža iz cementnih blo kov; velik lot; E. 61 St. blizu Bonna $4,500, prodajalna; 6 lepih sob, kopališče, velik lot; fina hiša; St. Clair blizu Addison. $5,000, 3 druž., 4 sobe in kopališče vsaka; furneze; velik lot; Norwood
blizu Bonna Ave.
* % *
Sedaj prodajam hiše otrokom tistih s katerimi sem trgoval pred 36 leti Hiše imamo mi, banke in drugi; 10% takoj; pogovorimo se!
M c K E N N A 1383 East 55th Street HEnderson 5282	Mulberry 4285
(76)
V BLAG SPOMIN
prve obletnice smrti ljubljene in nikdar pcaabljene fc»pro»e in dobre matere
Rozalije Koščak
ki je v Gospodu sladko zaspala dne 29. marca, 1939.
Leto dni je že minilo, kar Tvoja pot se ,je končala, ker Bog poklical Te je k sebi in spomin nam žalosti srce.
Kako smo vsi Boga prosili, da bi še med nami ostala, a On je uro Ti odločil in ni izpolnil nam želje.
V miru božjem sladko počivaj, kjer ni trpljenja, ne skrbi, lepše tam Ti sonce sije, prosi tam Boga za nas!
Žalujoči ostali:
FRANK KOŠČAK. soprog. HČERE in SINOVI
Cleveland. O.. 29. marca, 1940.
Kadar (nameravate preseliti pohištvo, piane ali električne ledenice, vam mi točno postrežemo in vse delo je garantirano. Pokličite po telefonu ali se ustavite pri
OBLAK MOVER 6122 St. Clair Ave.
1161 E. 61st St.
HEnderson 2730
Za dober premog pokličite
MAR-KET COAL CO.
ENDICOTT 1588
1261 Marquette Rd.
Cenjeno občinstvo je prijazno vabljeno na
POMLADANSKI KONCERT

katerega prireja	Začetek ob 7:30 zvečer.
PEVSKI ZBOR "ZVON* V NEDELJO, 31. MARCA	Zab»™ »l%> za ka1fega ^
John Sulen orkester. Pridite l Vas prijazno vabi
v SND na 80. cesti, pod vodstvom g. Ivana Zormana.	ODBOR
boste deležni v Slovenskem domu na Holmes Ave. Na "Belo	godbe društva #i>. Jožefa, št. 169 KSKJ
nedeljo" ob priliki	PrUjetek ^ ob ^ ^
KONCERTNEGA PROGRAMA
i
V V*fll	1 #l	1 -------- 8	nedeljo" ob priliki	Pričetek ločno ob osmih zvečer	|
»l"MHi|il
m*m
Oliver Twist
C. DIckens-O. Župančič
Naposled so se le pogodili, in prizadeti stranki sta sedli in precej nestrpno čakali, kdaj. se 0-liver zbudi.
Dami sta morali prebiti daljšo preskušnjo v potrpežljivosti, nego jima, je gospod Losberne prorokoval, zakaj minila je ura za uro, in Oliver je še vedno trdno spal. Zares je bil že večer, ko jima je dobrodušni zdravnik naznanil, da si je bolnik že o pomogel in je moči z njim govoriti. Deček je zelo bolan, je de jal, in slab od izgube krvi; a nekaj da mu teži srce in da se mu zdi bolje, če mu dajo priliko, da si ga olajša, kot da bi moral do jutri mirovati, kar bi bilo sicer seveda priporočljivo.
Razgovor je trajal dolgo, kajti Oliver jim je pripovedoval vso svojo preprosto zgodbo. Moral je večkrat od bolečine in slabo sti prenehati. Veličastno je bilo slišati v mračni sobi šibki glas bolnega deteta, ki je naštevalo žalostno vrsto nezgod in težav, katere so mu naprtili trdi ljudje. Ah, kadar zatiramo in mučimo svoje bližnje, da bi se spomnili samo z eno mislijo mračnih tož ba zoper človeške zablode, ki vstajajo kakor gosti", težki oblaki, res da počasi, a nič manj gotovo, proti nebu, odkoder se bo usulo maščevanje na naše glave; da bil čuli vsaj za hip v duhu zamolklo pričevanje mrličev, ki ga ne zaduši nobena moč in ne zavrne noben napuh — kje bi bila potem nasilja in krivice, trpljenje, beda, krutosti in žalitve, ki jih rodi vsakdanje življenje!
Nežne roke so rahljale tisto noč Oliveru blazino, ljubeznivost in krepost sta bedeli nad njim, ko je spal. Mirnega in srečnega se je čutil, in lahko bi mu bilo brez pritožbe umreti.
Toliko da se je končal ta važni razgovor in so Olivera zopet naravnali za počitek, si je zdravnik otrl oči, godrnjaje, da so mu kar na lepem tako oslabe le, in odšel po stopnicah, da bi privil gospoda Gilesa. Ker pa ni bilo v nobeni sobi človeka, mu je prišlo na um, da bo mogoče to stvar še uspešneje izvršil v kuhinji, zato je šel v kuhinjo.
V tej spodnji zbornici družinskega parlamenta so bili zbrani: ženske služabnice, gospod Brittles, gospod Giles, kotličar (ki je bil z ozirom na izkazane službe posebe povabljen, naj o-stane še ta dan v hiši in si na ta račun kaj privošči) in stražnik. Ta gospod je imel veliko palico, veliko glavo, velike poteze in velike čevlje, in bilo je videti, kakor da je zaužil vsej tej veličini primerno množino piva, kar je bilo tudi res.
Dogodki minule noči so bili še na rešetu, kajti ko je stopil doktor skozi vrata, je gospod Giles ravno stavil na mernik svojo hladnokrvnost, in gospod Brit-tles je z vrčem piva v roki pri-trkaval vsaki besedi, še preden l'o je njegov predstojnik izrekel.
"Kar sedite!" je rekel zdravnik in zamahnil z roko.
"Hvala, sir," je rekel gospod Giles. "Gospa je dala nekaj piva za prikupščino, sir; in ker se mi ni hotelo čepeti v moji mali izbi pa me je mikala družba, ga pijem s temile tu."
Brittle« je sprožil pritajeno mrmranje, ki je šlo od ust do ust in s katerim so izražali gospodje in dame velikansko čast,, ki jih je doletela, ker se je go spod Giles ponižal do njih. Gospod Giles se je ozrl po njih š pokroviteljskim obrazom, češ, dokler se boste dostojno ponaša-;Ji, vas pe bom zapustil.
"Kako je nocoj bolniku, sir?"
je vprašal Giles.
"Tako, tako," je odgovoril doktor. "Bojim se, da ste spravili sebe v hude škripce, gospod Giles" .
"Upam, da ne mislite reči, sir," je rekel gospod Giles tre-petaje, "da bo umrl? če bi to mislil, ne bi imel več nikoli srečne ure. Jaz ne bi mogel ubiti nobenega fanta ... ne, še Brit-tlesa tukaj le ne ... za vso srebr-nino v deželi ne."
"Ne gre za to," je rekel zdravnik skrivnostno. "Gospod Giles,
ali ste protestant?"
"Sem, sir, upam da," je zajec-ljal gospod Giles; zelo je poble-del.
"In kaj si ti, fant?" je vprašal doktor, obrnivvši se ostro do Brittlesa.
"Bog pomagaj, sir," je odgovoril Brittles in se sunkoma zdrznil. "Jaz sem . . . prav to, kar gospod Giles, sir."
"Torej mi povejta tole," je rekel doktor, "obadva — obadva! Ali bi vzela na dušo prisego, da je ta fant zgoraj ravno tisti, ki je bil nocojšnj'o noč potisnjen skozi okno? Na dan z besedo! No! Vajinega odgovora čaka-
mo
t"
Doktor, ki so ga sploh šteli za najboljšo dušo na'svetu, je zastavil to vprašanje š tako strašno pretečim glasom, da sta se Giles in Brittles, že od piva in razburjenja precej zmešana, vsa osupla spogledala.
"Pazite, stražnik, kaj bosta
odgovorila, vam pravim!" je rekel doktor, dvignil z veliko svečanostjo kazalec in se z njim potapljal po nosu, kakor bi hotel možaka opomniti, naj zbereta vso svojo bistroumnost. "Prej ali slej se utegne iz tega kaj iz-cimiti!"
Stražnik se je držal kar se da modro, vzel v roko svojo službeno palico, ki je bila doslej malomarno prislonjena v kotu pri kaminu.
"Vprašanje se tiče čisto pri-prošto identitete, kakor vidite," je dejal doktor.
"Saj to je tisto, sir," je odgovoril stražnik v silnem kašlju, zakaj izpraznil je bil svoje pivo tako naglo, da se mu ga je nekaj zaletelo.
"V neko hišo vlomijo," je rekel doktor, "in dva moža toliko da za trenutek ujameta z očmi postavo dečka sredi smodnikovega dima, v vsi zmedi hrupa in v temi. Pa pride drugo jutro v
prav tisto hišo neki deček, in ker ima slučajno obvezano roko, ga tista dva moža s silo pograbita, spravita s tem svojim ravnanjem njegovo življenje v veliko nevarnost in prisegata, da je on tisti tat. In zdaj je vprašanje, ali u-pravičujejo dejstva ravnanje teh dveh mož; in če ne, v kak položaj sta se spravila s tem?"
Stražnik je modro pokimal. Dejal je, če to ni postava, da bi on rad vedel, kaj je postava.
"še enkrat vaju vprašam," je zagrmel doktor, "ali moreta s svečano prisego potrditi, da je res ta deček tisti?"
Brittles je v dvomu pogledal proti gospodu Gilesu; Giles je v dvomu pogledal proti Brittlesu; stražnik si je položil roko za uho, da bi ujel odgovor; ženski in kotličkar — vsi trije so se sklo nili in napeli ušesa; doktor se je ostro ozrl od enega do drugega, kar od vrtnih vrat pozvoni in hkrati zaropoče voz.
'To je policija!" je vzkliknil li po nas."
Brittles, ki si je očito oddahnil.
"Kaj?" je vzkliknil doktor; sedaj je on osupnil.
"Fbw-streetski policijski uradniki," je odgovoril Brittles in prijel svečo; "jaz in gospod Giles sva poslala zjutraj ponje." "Kaj?" je zavpil doktor. "Tako je," je odgovoril Brittles; "po poštarju sem poslal glas ,iri samo čudno se mi zdi, da niso že pr&j prišli, sir."
"Tako — tako? Potle pa vzemi vrag tvojo — počasno pošto tukaj, pa mir besedi," }e rekel doktor in je odšel.
ENO IN TRIDESETO POGLAVJE Položaj se kočljivo zasuče.
"Kdo.je?' je vprašal Brittles, vrata, speta z verigo, samo malo odprl in pogledal ven, zaslanja-joč svečo z roko. , "Odprite!' je odgovoril mož od zunaj; "policijski uradniki iz Bow-Streeta, ki ste danes posla-
• ,
Zelo potolažen od tega zatrdila je Brittles vrata n&stežaj odprl in je stal zastavnemu, v plašč zavitemu možu nasproti, ki je | stopil brez vsake druge besede v vežo in si v rogoznici očistil čevlje tako mirno, kakor bi bil tukaj doma.
"Pošljite hitro koga ven, da odreši mojega tovariša, mladi mož," je rekel uradnik; "v ko-leslju sedi in drži konja. Imate
kako kolnico, da nam spravite za pet ali deset minut voz pod streho?"
Brittles je pritrdil in mu pokazal poslopje, zastavni mož se je vrnil pred vrtna vrata in je pomagal tovarišu, spraviti ko-leselj pod streho, Brittles pa jima je z velikim spoštovanjem svetil. Nato so se vrnili v hišo. Ko so prišli v sprejemnico, sta odložila vrhnje suknje in klobuke in sta pokazala, kakšna prav za prav sta.	«
Objava
i
1940
zahvala
Duboko potrtim tužnim srdcem javljamo našima rodjacima prijateljima i znancima prežalostno vijest da je izdahnila svoju blago plemenitu dušo naša dobra ljubljena nikada zaboravljena supruga, majka stara mama
Rodjena Mance
Po dugoj i mučnoj bolesti u 54 godini života primivši Svete Sakramente umira-jučih blago u Gospodinu preminula 29 Februara 1940. Rodjena bila u selo Kuti, fara Brod Moravice, kotar Delnice. U Ameriki se nalazila od 19 Maja 1904. Njezino mrtvo tijelo sahranjeno 4 Marcha uz odslužene zadušnice u Hrvatskoj kat. crkvi Sv. Pavla, od kuda njezini mrtvi ostanci jesu izpračeni i položeni na viječni po-činak Calvary Cemetery.
Srdačno zahvalnost ubrajamo si našu veliku dužnost da se iz dubine naših srdca zahvalimo Rev. Joseph Misich i Rev. Michael Ragan za njihove dobre utjehe posjete za njezine duge bolesti kao odslužene molitve kod mrtvačkog odra i spremstva do groba.
Izkrena hvala svima onima koji su n ju za vrieme njezine bolesti pohadjali i tiješili. Osobito srdačna hvala svima ona ko brojnim prijateljima Hrvatima i prijateljima Slovencima koji dojdoše pokropiti i podati zadnju počast njezinom mrtvom izmučenom tijelu.
Ovime isto izrazu jemo našu veliku zahvalu i poštovanje pogrebnom zavodu A. Grdina i Sinovi za točno lijepo uredjeno podvorbu u kapeli i sprovodu.
Naj srdačnija zahvala neka bude svima mnogo brojnim prijateljima koji okra-siše njezin odar sa tako krasnimi vijencima i cviječem: Mr. & Mrs. M. S. Cerezin; Mr. & Mrs. Ignac Slapnik, Sr.; Mr & Mrs. Michael L. Krainz, Mr. & Mrs. Steve Simunovich, Anton Braidech Family, Anton Grdina Family, Mr. & Mrs. Tomo Gojak & Family, Mr. & Mrs. Joseph Plevnik & Family, Mr. & Mrs. Matt Sneller & Family, Miss Theresa Kovacic, Haffner & Co., Mr. & Mrs. Geo. Voinovich, Mr. & Mrs. M. Beros, Mr. & Mrs. Marko Brozinic, Mr. & Mrs. Math Kobal, Mr. & Mrs. Tade Kekic & Family; Mr. Joe Pirnat Family, Mr. Frank Klemencic & Family, Mr. Vermes Family, Mr. J. Simrak & Family, Chemistry Faculty-Case School o'f Applied Science, Mr. & Mrs. Jack Katosic & Family, Don Niko i Mandica Grskovic, Directors - St. Clair Savings & Loan Co.; Mr. L. Linsky, Mr. & Mrs. Joe Grgat & Family, Mr. & Mrs. Math Dobrinic & Family, Mr. & Mrs. George Crnkovic & Family, Mrs. Katerina Kvaternik & Family, Mr. & Mrs. Math Beljan & Family, Mr. J. F. Perko, Mr. Luka Crnkovich & Family, Mr. Victor Bošnjak, Mr. & Mrs. Grga Braidic & Family, Mr. & Mrs. Vale tine Markusic & Family, Mjr. & Mrs. Chas. Petrovič & Family, Mr. & Mrs. Frank Matijasic, Mr. & Mrs. H. Staiduhar & Family, Mr. & Mrs. Frank Jurkovic & Family, Mrs. Coleman Family, Mr. Tom Fuduric Family, Jugoslav University Club, Mr. & Mrs. Paul Schneller, Mrs. Katerina Yurkovich, Mr. & Mrs. George Yurkovich, Mrs. T. Johnson & Ed Johnson, Mr. & Mrs. Anton Koren, Mr. Paul Gusdanovic & Family, Mr. & Mrs. Carl Kalies, Mr. & Mrs. Robert Smakal, Gamma Chapter-Alpha Chi Sigma, Druztvo Sv. Nikola, $22, H.B.Z., Mr. Tade Miljenovic & Family, Druztvo Cvijet Hrvatskih Sestara, Mr. & Mrs. George Kavran & Family, Mrs. Kenik & Sintic Family, Mihaljevic Bros., Mr. & Mrs. M. Celezic, Dr. & Mrs. Geo. Morr, Mr. & Mrs. Mike Vraneza, Messrs. Law, Backus, Marsh, Irwin, Frey;. Popovic & Greguric Family, i svima susedima na Carl Ave., koji su zajednički položili krasni vijenac na odar pokojnici.
Izkreno zahvalu neka primidu svi ovi koji jesu darovali za Sv. Mise da se služe za mir tijela i spas duše njezine:
Mr. Valentine Penosa, Mr. & Mrs. Joseph Ferencak, Mr. & Mrs. T. Gojak & Family, Orazem & Novak Family, Mr. Anton Novak, Mrs. Tade Kekic, Mr. & Mrs.
C. J. Froning, Mr. & Mrs. Anton Yurkovich, E. 123rd St., Mr. & Mrs. Vida Simunic, Mr. & Mrs. Severinac, Mrs. Urbancic, Mrs. Emil Nekic, Mr. Jerome Bren-tar Family, Mr. Frank Stipkovic, Mr. & Mrs. Jos. A. Krizman, Mr. & Mrs. Rok Draganih, Mr. & Mrs. J. F. Posch, Mrs. Molly Glicker, Mr. & Mrs. Ed Posch, Mr. & Mrs. Paul Sintic, Mr. & Mrs. Anton Yurkovic, Standard Ave., Joseph & Mary Brdd-nik, Mr. & Mrs. Steve Bogadek, Mr. & Mrs. Joseph Smole Jr., Mr. Frank Brodnik, Mrs. Eva Domsic, George Kavarn Family, Mr. & Mrs. Thos. Colnar, Mr. & Mrs. Grga Braidic Family, Mrs. Erbeznik, Mrs. Caroline Modic, Mr. & Mrs. Frank Suha-dolnik, Norwood Rd., Mrs. Mary Bencin Family, Mr. & Mrs. Anton Braidech Family, Mr. & Mrs. Vid Markusic, Mr. & Mrs. August Malensek, Mr. August Markusic Family, Mrs. Mary Mismas, Miss Clementine Posch, Maglich Family E. 74th St., Vraneza Family, Dandelion Club, Mr. & Mrs. Frank Golubic, Mr. & Mrs. Nick Benic, Mr. & Mrs. Ed Zak, Mr. & Mrs. Louis J. Prince, Mr. & Mrs. George S. Voinovich, Berislavic Family, Dr. N. G. Puharic, Vraneza Family, Mr. & Mrs. Nick Rescic, Mr. John Cvitic, Mr. & Mrs. John Obad, Mr. Vid Bošnjak, Mr. Chas. Sintic Family, Mr. & Mrs. A. Spolaric, Mrs. J. Travnikar Family, Mrs. "'John Grdina Sr., Mr. Anton Grdina Family, Sophia and Albin Posch, Mr. & Mrs. J. Tamsak, Mr. & Mrs. V. H. Karlinger, Mr. & Mrs. J. Brodnik Sr., Mr. A. F. Lucic Family, Mr. & Mrs. John Jezek, Dr. & Mrs. B. G. McGivern, Mr. Paul Duale Family, Mr. & Mrs. Martin Svete Sr., Mr. & Mrs. Anton Copp, Mr. & Mrs. Frank Merlock; Dandelion Club, Dr. Joe Klauser & Mother.
Naša najuljudnija iskrena hvala svima mnogo brojnim prijateljima koji jesu dali svoje automobile brezplačno na razpolago kod pogreba (kao isto rodjacima i prijateljima koji dojdoše k sprOvodu daljnih mijesta— Rt. Rev. Msgr. M. G. Dornla-dovac, Akron, Ohio; Mr. Milan Gabriel, New York City; Mr. Thomas Colnar, Mrs. Anton Braidich, Mr. & Mrs. George Crnkovic i Mr. & Mrs. George Yurkovic iz Pennsylvania.).
Ujedno želimo da se zahvalimo Družtvu Sv. Krunic i Cvijet Hrvatskih Sestara ko je su korporativno izkazale svoju dobro vol ju molitvom kod mrtvačkog odra i zadnje počasti kod sprovoda te sprovele i položile njezino mrtvo tijelo na viječni počinak.
Preljubljena i nikad zaboravljena supruga, dobra mati i stara mama, badava tebe traže naše oči. Jer Božja volja bila da se je svršilo tvoje teško i mučno dulgo-trajno trpljenje, te si nas morala zapustiti. Tužnim i bolim srdcima nad Tvojom izgubom Tebi želimo da počivaš u miru Božjem, nama budeš ostala u slatkoj trajnoj uspomeni.
Žalujoči
MATH BRAIDECH, suprug, MATTHEW i FRANK, sinovi, ANNA i VERONICA, kčeri, 5 unuka i zet i snahe, Sestra Veronika i ostala rodbina
Cleveland, Ohio, March 29, 1940.