UDK 808.63-087 (453.18-18) Tine Logar Filozofska fakulteta, Ljubl jana DIALEKTOLOŠKE ŠTUDIJE XV. G O V O R S L O V E N C E V K A N A L S K E D O L I N E V I T A L I J I Govor Slovencev Kanalske doline v Italiji je eden od koroških ziljskih govorov z nekaterimi lokalnimi posebnostmi, kot so npr. poseben razvoj kratkih samoglasnikov, maskulinizacija nevter in še nekatere druge. Zlasti zanimiv je poseben refleks za kratko naglašeni nosnik ù:ku, na kroabù:éax, sg. ši.ša : pl. ši:še. Vse to je v zvezi z izvorom prvotnih naglasov, deloma pa gre tudi za morfološko posploševanje zlasti dolgega padajočega naglasa, kar je značilnost tudi nekaterih drugih koroških, celo rožanskih in podjunskih govorov. Naglasno mesto je v ukovškem govoru deloma drugačno kot v slo- venskem knjižnem jeziku. Ta razlika gre v glavnem na račun tako imenovanega terciarnega premika dolgega padajočega naglasa z zad- njega odprtega na predzadnji zilog (oko: > 6:ko). Ta premik je namreč ukovški govor z drugimi ziljskimii govori vred izvedel, slovenska osred- nja narečja pa ne. Tako je prišlo do ukovške akcentuaci je : čre:wo, dré:wo, sé:iw, té:sto, k<):o »kolo«, о:ко, i:yo, mé:so, pé:ste »pesti«, уп6:ја, donna, ko:ste »kosti« itd., ki je bistveno drugačna kot v slo- venskem knjižnem jeziku. Zanimivo je, da take akcentuaoije raiteški govoir ne pozna, čeprav je sicer ukovškem u najbližji. Sicer pa je ukovški govor lizvedel premike du:ša > dii:ša in sestra > se:stra, kosa > ko:na iter magla > mâyla, od katerih je prvi, kot je znano, zelo star in splošnoslovenski, druga dva pa mlajša in dialektično slovenska. Ukovški premik kratkega akcenta z zadnjega zloga na predzadnji zlog z etimološkima e in o mora biti razmeroma zgoden, saj sta sedaj naglašena samoglasnika že dolga in ozka (e: / o:). Vsekakor je ta spre- memba prvotnega naglasnega mesia nastala pred ukovškim prehodom vseh prednaglasnih e in o v a, sicer bi ne mogli govoriti danes: nô:ya, kô:žax, 6 :da »voda«, ko:tu, kâ:sa, кф:по »konja«, ô:sa, 6:rax, yç:ra in té:le, té:ta, sé:stra, že:na, né:ste »nesti«, tè:ue itd. Y besedah pel. tipa magla j e v uikovšikem govoru prav taiko naglas premaknjen z zadnjega zloga na predhodni polglasnik, ki pa je ostal kratek (sta z d а). Naj se na kratko povrnem k analogiam spremembi dolgega akut a v dolg cirkumfleks. Tu gre za nekatere samostalnike ženskega spola (a-debla), ki so v ednini dolgo rastoče naglašenii, v množini pa se govore z dolgim padajočimi naglasom. Koit je že rečeno, je pojav širši koiroški, vendar dosledna sprememba ni nikjer izvedena. Po mojem mnenju je padajoči naglas v množini analogičen po srednjih samostalnikih, ki so v množini liizvedli psi. meiatonijo. Če so bili v ednini akn tirani, so po- stali v množini novooirkumflektirani. Nevtra pa so na feminiina vplivala zaito. ker so se v množini sama femindizirala. S tem je bil vzpostavljen stik med obema kategorijama in omogočena obliikoslovno pogojena spre- memba iinitonaoije v množini. Nekaj gradiva: ši:sa — ši:še, žli:ca •— žlhce, stri:axa — stri:aée, smare:ča — smart :эсе, pri:dga — pri:dže, yo:ra —• yo:re. Če se osnova ednine razlikuje od osnove množine, spremembe iinitonacdje navadno ni: r<>:ku — r<>:če, ži:ma — ži:le, no.7 a — rw:je, rjû:xa — rjû:se, padko:ma — pudkô:t>e, krâ:ma — krà:t>e, тй:хa — mû:se, ri:ma — ri:be, dé:kwa — dé:kle, Dp:xa — Ъô:se »bolha«. Druga stvar pa je dolg padajoči naglas v zadnjih ali edinih besednih zlogih, kjer se v mnogih drugih slovenskih govorih govori dolg rastoči naglais. Gre za dialektično spremembo psi. novega dolgega akut a v cirkumfleks v zgoraj omenjenih pozicijah, pojav, ki nam je znan tudi iz nekaterih govorov po Gorenjskem in zlasti po vzhodnem Dolenjskem. Nekaj gradiva naj to ilustrira: kTù:c, ù:è »luč«, yrl:ax, kràd, dà:m, lažl:m, kama:č, tarpo:, žbo: »žive«, m ab o: »love«, z Г udttù :, s- kastrni:, dni:, nach, и к asti: эх, я kasô:, s к ar и jo:, z mak o: »z moko«, za t) их jô : »za vasjo«, s .si tard jo: »z medom«, pad pačjo: »pod pečjo«, za mlo: »z menoj«, s too: »s teboj«, z r'iô: »z njo«, ncd: »nocoj«, кй:эг »koz«, nù:ay »nog«, 3. edn. yarmi:, cadi:, daši: »diši«, smardi:, ni: »ni«. Dolgi samoglasniki Ukovški govoir iana 9 dolgih samoglasnikov; ti so vedno naglašeni. Dva od njih /i:a/ in /u:a/ sta difiomga, visi drugi pa so monoftongi raz- ličnih barv: /i/, /u/; /e/, /o/; lel, /o/ din /a/. Sistem dolgih samoglasnikov je torej trikotni як i : i: u: i:a и:э в: о: e: о: а: Л' besednem in oblikovnem gradivu so vsi samoglasniki razen u:a, ki je vedno padajoč, lahko rastoči ali padajoči; vendar sta /e;/ in /o: navadno rastoča in v zadnjih ali edinih besednih zlogih redka (navadno samo v tujkah!). Drugi dolgi samoglasniki so možni v vseh besednih zlogih, vendar so v zadnjih vsi dolgi samoglasniki samo padajoči. Intonaoijtske opozicije so torej v zadnjih zlogih odpravljene. Nekaj dialektičnega gradiva naj vse to ponazori: i: li:ce, žima »žila«, Iaui:ce »ledvice«, sroati:ce »svetniki«, šimanca »šivanka«, yhi:sče »ognjišče«, rima »riba«, kapi:ta »kopito«, urabadi:ca »bradavica«, karanima »korenina«, roapi-.na »lupina«, ki:p »petelin«, di.Fa, i:n »lilije«, stri:c, si:n, krapi-.ie »kropiti«, lazi:m, sali:m, ivavimi »lovim г. хЫ:тп »živim«, dni:, kri :/.. u: trû:pma »truplo«, рГй:се, rjü:xa, kïû:ka, mû:xa, kû.ya, û:ia »luža«, кй:каЬса »kukavica«, kû:kroate »kukati«, klù:c, xru:ška, ka- stnim, yù:x, û:pm »lupim«, lû:de »ljudje«, na kioabù:ko »na klobuku« ii:ščte »luščitiг, uma »volna«. i:a: kli:ašče, siri:axa, li:ašnk, di:aža, yni:azda, mli:aka »mleko«, zbi:azda »zvezda«, H:atrva, sti:ana, sbi-.ača, ci:ayu, pi:ač, xli:au, Ii:ap, praci:asja, dri: au asa »drevesa«, či:ašna, uri:as, sli:ap, dri:abe, zbači:ara »zvečer«, ači:ax, и kasti:эх, Ы:am »vem«. u:a: nii:as, kičast, zyù:an, pù:at »plot«, stù:ay, mù:ast, pù:ab, mù:ac, rù:ay, bù:ay, srù:ata, zapù:abad, ta basù:ace, baruù:akase »globlji«, udù-.ama, nù:ac, abù:ad, stù:a »sto«, mù-.arm »moram«, brù:astak, kù:a- la.su »kolesa«. e: kalema »koleno«, nabé:sta »nevesta«, ré:pa, stré:xa, lé:ta »leto«, sémie, dé:kroa, cé:sia, rér/.ate, èruabé:ka »človeka«, bé:ra »vera«, ialérza »železo«, mlé:te, plé:te > plati«, yaré:te, drémo, témie »teme,-ena«, sté:yna. »stegno«, rasé:ta »rešeto«, sémo »seno«, žre:be »žrebe«, té:le »tele«, Ц:ро, jé:zak, ré:bra »rebro«, né:ste »nesti«, pé:tl »gredica«, klé:plam, že:yan, mér/.nar, j acmé ma, sté:Ta, lé:zat, lér/.u »ležal«, céma »čelo«, pé:ram »perem«. о: kôr/.a, škouta, krô:ta, xô:ja, nô:sa, ç:sm, n6:sm, ko:ste »kosti«, nô.ya, кюо:Ьак »klobuk«, kô-.iax, ô:kna »okno«, ô:da »voda«, ko:pa, ô:tama, kô:sa, kô:rmat »kolovrat«, žonvat, sm6:roa, 6:rax »oreh«, 70.та, čo:Z>ak »človek«, šro:ka, 6:č a »oče«, ko: h o »konja«, ko: o »kolo«, 6:ko »oko«, o: z a »voza«, no: če »moči«, trd :ko »otroku«, so: za »solza «,pö:kn »poln«, do:žn, bô.xa, o:ša »jelša«, mroda, m6:č »molči«, 6:li »olje«, co:kma, tro:panče »naramnice«, rO:tlauf. e: pè:st, ze:c »zajec«, snaže:n, lasè:n, pé:ta, pré:ste, pré.dam, pré:du (ptc.), petrè: d »petdeset«, zače:te, za pé:te, klé:te, daoè:t, d use: t »deset«, jé:tre, talé:to, pašče:to »piščeta«, dè:n »dan«, bè:s »vas«, mè:x »anali«, me.ša »maša«, mémam »manem«, seme »sanje«, pe:sja »pasji«, pra- rné:kne »premakne«, buče:roa »čebela«, uče:ra, šte:rc »žganci«, šče:re, éé:rya, éé:ra »katerega, katera«. o: zo:b, kô:tac, rô:ka, sô:sad, mo:ka, z rnako:, z uco:, s kasô:, 3. pl. tarpo:, žbd:, se ruabo: »se lovijo«, dašo: »dišiijo«, z то: »z mojo«, s tmo: »s tvojo«, po:t, s kastjô:, stardjà:, pačjo:, z mado:, za basjd:, tro:be »otrobi«, o:yle, yô:ba, nco:, mo:ž, kro:y, ro:b, yaà:b »golob«, yo:bac, dô:ya, nw.sée, yo:šča, stro:k, o:zak, yö:rtn »vrt«, po:rt »brada«, patrom, što:m »deblo«. a: trâ:iva, ywâ:roa, jâ:mar, padyâma, ka:ča, à:pna, a:yada, pihprat, xma:pac, aska:m »iščem«, yaspada:r, mâ:cerxa, duà:, xroâ:če, sroâ:ma, kasmâ:ta, sroà-.manca, brà:da, mazy a me, roâ:ta, orâr/.da, ska: ma krâ:yan, uà:dl, krâmcl, kd:rnar, prà:it\, pà:mar, kâ:mra, jd:xčar, šd:rtl, jâmka, pà:m »drevo«, bà:ita. Kot je že iz gradiva razvidno, predstavlja i: psi. i, ij in i tujega izvora. Ukovški u: se je razvil iz psi. u, dalje iz psi. dolgega vokaličnega l v položaju med bilabialoma m im u, zastopan pa je tudi v besedah tujega izvora. Tudi skupina tu se je po švapanju in asimilaciji razvila v u:. Ukovški i:a predstavlja psi. stalno dolgi é in padajoči etimološki e. Nahajamo pa ga tudi v besedah tujega izvora. Ukovški it:a je zastopnik psi. padajočega o, govore pa ga tudi v tujih besedah. Ukovški e: zastopa psi. alkutiiramn é, novoakulirani etimološki e, dalje é in e pod 'terciarnimi naglasom in etimološki e pod sekundarnimi na- glasom, nahajamo pa ga tudi v starih izposojenkah. Ukovški o: zastopa novoakulirani iin sekundarno akcentuirani o, dolgi vokalični /, etimološki o pod terciarnim naglasom, govore pa ga tudi v besedah tujega izvora. Ukovški e: zastopa psi. nosnik q in psi. Ь, ъ pod dolgim padajočim in dolgimi rastočim naglasom. Nahajamo ga tudi v besedah tujega izvora. Ukovški o: zastopa psi. mosnik o. Precej je tudi izposojenik z o:. Ukovški a: zastopa psi. a iin a v tujih izposojenih besedah. Kratki samoglasniki 1. V zlogih pred naglasom se v pretežnem delu besednega gradiva pojavlja en sam samoglasnik, namreč a; po pogostnosti mu sledi u, zlasti prav v začetku besede, tu in tam pa (tudi v legi za začetnim «oglasnikom, nadalje э pred r kot del samoglasniiškega r in izjemoma tudi v drugačni legi. V novejših izposojenkah pa sta tudii samoglasnika e in o. Gradivo, ki sem ga zbral, ne more pokazati popolnega stanja in se verjetno v mlajših izposojenkah in zlasti citatu i li besedah pojavljajo vsi osnovni vokali, t j . i, u, e, o, a. Za domače slovanske besede pa gornja ugotovitev nedvomno drži. Y legi pred naglasom so se namreč vsi samoglasniki zlili v a; ohranil se je samo u, če se z njim beseda začenja. Nekaj gradiva naj vse to ponazori : —a— ramè:ne »ramena«, oradabi :ca »bradavica«, kraroà-.r, prasimnca »svinja«, zacéde, zapéde »zapeti, zapnem«, zaté-.pste »vreči«, zaila:i- fate, napi: ana, apo:rt »stranišče«, j'ami-J a, kalema, inn. k ali: a ne, edn. stapà-.roa, kapi:ca, kari:ta, kapi:ta, vali: d a, rači:ca, karanima, patntvà.d, yaspadà:r, yao:b »golob«, pay rab, ara:te, dabide, abli:ače, sali.te, pamé-.sté, aspri:ate »odpreti«, amutâde, Žale .za, rašeda »rešeto«, madi:ca »medica«, pšani:ca, nadi:au »praznik«, nabe:sta, žanide se, la- lé: te, paFâde, klapûde, dabè:t, dasè:t; plani:ca »plenica«, rasni:ca, zuarima, sanažede »senožeti«, laxèm, snaièm, croate:te, croatï:a »cveti«, с•matou »cveteil«, prapé:mate, prapé:roam, ladima »ledina«, 1аТн:се »ledvice«, swati.ée »svetniki«, j acmé: na, jazi : k a, klačade, lasi:ca, maši: »miši«, maši:эх »miših«, uas6:ka »visoka«, bas6:ce »visoki«, tašči: »tišči«, duši: »diši«, dušo: »dišijo«, aska:tn »iščem«, askâde, mapima »lupina«, 1'adi: »ljudi«, Tadham, Tadi:ax, 1'udmi:, saši.tn, dašide »dušitii«, za bas jo : »za vasjo«; •—и— 2. edn.usé:fa »ušesa«, upi:te, urnide, ubi.te, ukaza:te, buče:roa »čebela«, bučemnak, z uco: »z ovco«, uyà.te »lagati«, uyà:m, utà.r, kusem »bratranec«; —a— stnarli.he »brinje«, žarlim, skarnima, barbak »globok«, uar- b(>:ka, yarmi:, dainwâde »deževati«; —e— gernadnda »občina«; •—o— fore:la »postrv«. 2. '1 udi v zaprtih zlogih po naglasu se v besednem gradivu največkrat pojavlja samoglasnik a. Na drugem mestu po pogostnosti je polglasniik a; še bolj redka sta i in u. V tej legi se torej v ukovškem govoru govore tile samoglasniki : i и a a 1 o stanje je rezulitait zlitja e-jevskih in o-jevskih psi. samoglasnikov z a ter i in u z a. Samoglasnika i in и pa sta v tej legi nastala iz skupin a + i oziroma a/o + u po asimilaciji. —a— kc>:rwat »kolovrat«, oo:yat, pd:prat, ja:mar, žotroad »želod«, pa:mat, sanaiat »senožet«, u:šat »uho«, čo:oak »človek«, zapù:abad, mé:dbad, s6:sad, ô:rax, slî:apam, -ах. baso:čam, -a.v, šti:ram, -ах, pé:- iam, -ax, paščedam, -ax, jd:san, je:čman, 6:plan, le:maž, dedač »daleč«, si:ačam, -aš, me d am, -aš, klé:pTam, né: sam, -aš, Ihazam, -aš, pré:dam, -aš, uze:mam, -aš; —э—jé:zak, o:žač »oozič«, kôr/.ax, km(>:bak »klobuk«, pà:jak, urd:- bac, pî:asak, xli-.abac, kô:tac, xmà:pac, pé:tak, tkà:wac, pmd.šač »plašč«, pandï:alak, nîr/.ak, 6:zak, roéxak »lahek«, та sa k »vosek«; •—i— o:xcit »Hochzeit«, édmist, dbàmist, t ri: nisi ; — u — /a.-ruž. 3. Y notranjih besednih zlogih za naglasom se po mojem gradivu najpogosteje govori samoglasnik a, drugi so redki: dédala, d:yada, sà- nažat, po:raka, kd:kabca, std-.danac, bu:rtaše »predpasniki«, odama, lé-.maia, bl:anaxte »božič«, si-.ačama, klé:pïama, pré:dama, né:sama. či.saroa »kisla«, 2. edn. kù:alasa »kolesa«, iržasa, drvabasa »drevesa«, Če se govori tudi u, je praviloma rezultat asimilacije o + u: za charkuja, sadu je »satovje«. Tu in tam je tak u tudi analogičen po ob- likah, kjer je bil fonetično upravičen: uz\:ynuma po uzî.ynu. V knjižnih besedah poznajo tudi i: šmd:rnice. V gradivu imam zapisan tudi primer pona,glasnega e v besedi pà:- jerčna, kar je nedvomno nastalo po disimilaciji iz *pajenčAa, pajqncna, *pajqčna. Pričakovali bi, da bodo govorili *pajančna z a < e, q, kajti v govoru prehajajo e-jevski samoglasniki v takem položaju v a. Ni izklju- čeno, da se je psi. nosnilk v tej notranji legi ohranil dalj časa kot v iz- glasni in tla zato ni sovpadal z refleksom drugih e-jevskili vokalov. 4. Y odprtih končnih zlogih za naglasom je sistem kratkih samoglas- nikov bogatejši. Tu se pojavljajo (tile samoglasniki, od katerih sta e in o varianti i in и v odprtih končnih zilogiih za naglasom: -i -и -e -o -e -o -a Najmanj pogosta sta i in u. Samoglasnik -i se navadno pojavlja v 2. os. veleilniika glagolov У, 1, -u pa zlasti v opisnem deležniku preteklega časa na -l glagolov I., II., III., IV. in V. vrste, v rodilniku množine moških samostalnikov in v imenovalniku ednine moških in ženskih sa- mostalnikov na -l in -u. —i— demi, ža:yi; —u— pà:clu »padel«, pé:ku, umaru, sï:aku, li:azu, pré:du, аЫ\:эки, ulhaku, sté:ynu, uzî:ynu, и i: d и »videl«, lér/u, prô:su, mmà:tu, rw:su, azrâ:uu, il:šču »luščil«, prâ:bu »pravil«, ši:u »šival«, pô:znu, dé:u »delal«, ža:yu, sé:ku, кЦ:ри, chayu, kôdu, pointu »postelja«, jé:du »jelka«, bù:ku, baru, urldu, ci:arku; rod. mn. phskru, 6:zu »vozov«, kùialasu, dn:auasu, komu, si:nu, brâdru, sta:rišu. Samoglasnika -e in -o sta silno pogosta in se pojavljata v vseh tistih kategorijah in oblikah, ki so imele v nenaglašenem izglasnem odprtem zlogu prvotno i in и. Samoigl. -e se govori zlast i v imenovalniku in orod- niku množine moških samostalnikov, v orodniku množine nekdaj srednjih samostalnikov, v dajalniku in mestniku ednine, imenovalniku in tožilniku dvojine 1er orodniku množine ženskih samostalnikov, v rodilniku, da- jalniku im mestniku ednine, imenovalniku in tožilniku dvojine ter ime- novalniku, rodilniku, tožilniku in orodniku množine ženskih .samostal- nikov na soglasniiik; nadalje v imenovalniku moškega spola množine piridevniikov, v množimskih oblikah moškega spola deležnikov na -l in -t, v inedoločiiiku in še v nekaterih drugih kategorijah. Samogl. -o se pojavlja zlasti v rodilniku in mestniku edn. samostal- nikov moškega in srednjega spola, ki pa so v govoru postali moškega spola. Gradivo: —e— zorne, pad z6:bme, z û:stme, s parsme. s pTû:ce, s kali:ane, no :xte, kmaJm-.če, pi: skr с, éôée, ô:ze, z 6:zme, kome, s kome, mode, zé:ce, trô:cé »otroci«, are:še, z arhaše, small:ce, lrâ:unce, bradre, strô:ce »stroki«; brâ:de, na rô:ce, па по:je, па hi:be »na njivi«, u žli:ce, z žli:c- me, na stri:ase, и mô:ce, pé:ste, ko:ste, dbéde »debeli«, zrà:be »zdravi«, yû:se »gluhi«, oas6:ce »visoki«; uyâde »lagati«, nasïde, praside, dé mate, ščuka:te »moleti«, klé:te, iabrâde »moliti«, askâde, é:ste »jesti«, é:dle, askâde, ibéde »živeli«, lat é de »leteli«, prude, azrâ:ble »ozdravili« itd.; —Q— и nù:aso, и ušedo, na jazi:ко, na zô:bo, na mi:эхо, k payré:oo, и уго-.Ьо, na kmabù:ko, na strh-.po, kô:ho, zè:co, и daž/io. Vokal -e je prav tako pogost, saj zastopa v vseli gramaitičnih kate- gorijah nekdanje končne e, ë in q v odprtih zlogih. Nasprotno pa je vcikal -o redek in ga nahajamo samo v nekoč dolgo padajoče naglas enih srednjih samostalnikih tipa seno, pinislovno rabljenih oblikah pridev- nikov srednjega spola ednine in v srednji obliki deležnikov na -l in -t. — e — mn. ži:le, lavi:ce, no:je, pà:rne, kandède »sveče«, rjü:se »rju- he«, xruà:če, stri:aše, buči'de, kô:se, ko:ze; tož. nun. aré:se, trô:ce »otroke«, mm. рГй:се, jédre, čri:abe, side, о: кие, talède, sâ:tuje, o:yTe; me zé:be, né:se iitd.; —о— né:oo, cré.rvo, kô:o, sârco, i:yo, dré:mo, sé:no, mé:so, 6:ko; aomà-.cno, sû:xo, mô:kro, in'iasto, lé:po, ti:xo, basô:ko, tašče:mo, »tišča- lo«, yaré:mo. Nasprotno pa je a zelo pogost in ga nahajamo povsod tam, kjer se govori tudi v knjižnem jeziku; razen tega pa tudi v večini oblik, kjer se v knjižnem jeziku v odprtem končnem zilogu govori o, kajti govor pozna akanje (o > a, o > a): orir.da, rô : Lu, z rà:ka, nô:ya, z nù:aya, korža, pad ku:aža, mô:ka, za mo:ka, edin. če:ma »čelo«, sté:yna, sta- pà:ma, ši:ma »šilo«, 6:kna »okno«, karida; si:ačama, si:ačaja, pré:dama, pré:daja itd. 5. V kratko naglašenih zaprtih zlogih (ki so praviloma samo zadnji) se govore samogl. а, э, o in e. Najpogostejša sta tudi tu a in a, medtem ko se o govori samo v položaju pred u, e pa samo v tistih besedah, pri katerih se pri analizi pokaže, da gre za nekdanji psi. nosni q pod slo- venskimi kratkim naglasom. V a, ki je malo reduciran (a), so se zlili kratko naglašeni a, o, e, é in u, razen v položaju pred u, v э pa kratka naglašena э in i. Nekaj gradi va : —a— yràx, tràk »otrok«, bràt, sroàt, pray, kam, nàs, nàm, yràb, màst, bàsk »gozd«, snap, к à jn, stràp, knàf, čak, barbak, šrak, žram »žreni«, žit à k »polž«, afant »advent«, xràn, plat »pleti«, k rax »kruh«, yrànt, štamf, tàmf; —a— màs, tašč; nat, tac, m