GOVOR MARŠALA TITA na velikem predvoIivnem zborovanju v Splitu TovarišS ln tovarišlce! Dovolite mi predvsem, da Vas na}-lopleje p-t»zdravlm, PriSel sem v Split s tovariSi ne zato, da bl agitiral za volltve ln vas prido-bll, da bi glasovali za nove ljudske predstavnilfe ali za tlsts, ki so Je blU. V našem družbenem sistemu morajo pritl predstaviriki ljudstva pred Ijnd-stro sacio raradi tega, da polože ra-tvn o svojem delti la pokažejo stvar-nost talio, kafeTšna Je. Mi ramamo dmgače, ko pridemo na zborovanja, b kekor pa ]e to bilo nekdaj. Ne prl-| ha'emo da bi obljubljali nekaj o čenier nismo preprifpnl, da bomo irpolnili, prepričan pa sem, da sle vi nekoč velikokrat posIuSaU razliČne obl)nbe, ki skoraj nikdar »lso bi!e tz-po!n|ene. PrJbaJamo sem, da bi vsaj v kratkih potezah podali bilanco in reztil-tate dosedanjib naporov, da bl povedaH nekaj o tistem, kar ni dobro, da bi se pcpravilo, in da bi poudarlli najosnov-nejše naloge. Tore| se naži govorl na voHvnih skupSfinab ta zborovanlih ne razlikajejo prav nič od naSJh drugih vellkib zborovanj, kajti ^sa zborovanla, kt se prirejajo v današnji Jugoslavlji, imajo en smoter: 6lm bolj in f?m Sirše združfti lfudske množlce v mofno <*-loto za Izpolnjevanje veljkanskib nalog, kl so ie pred naml. Ko smo §!l na zadnje rolltve, na prve volltve v novl Jugoslaviji, sroo govo-fili o našib velikib uspehib v narodno-osvobodilni borbi, o revolndoaarnem dcln, ki 9o ga izvršlll na§| narodi. Go-voTili srao tndi o velikih nalogah, ki so pred nami in ki Jih bomo kpolnllt Danes pojdemo na voUtve, vedoč. da smo lmeli velikanske uspehe ˇ prete-ktostl, pa hidi zavedajof se, da Imamo fe velike in težke oaloge v prlhodnosti. Te volltve bodo v znamenja največjih naporov nažih delovnljh Ijudl za vSsk-čzsle fxpolajevdflje oalog, postavijenih s petletnim planom, ta fcpolntevante vseii nalog, ki so v zvezi t gradttvijo sodalizma r naSi državi. Bilo bi relo oMiino, če bl mora! danc« toka| govo-riU o vsem tem. kar stno IzpoJnlli in zato mislim. da o tem nl treba govo-riti. Toda. aa kratko re^eno: če človek, kl potnje po naSi državi, pogleda, fcaj vse |e bilo storjeno in ka| v*s se gradi, tedaj ne more re^i, čeprav b\ bll ie tako sovražno razpoložen proM novi Jugoslaviji, da naSi delovnl ljudje nlso storfli vsega, kar morejo. Zarad« tega jib upravičeno občnduje ves svet Sto-tili smo vse, kar smo mogli la » zna-mcnjn nadčloveških naporov za nstva-rttev bolfšega fntrišnjega dne stopamo v te, po vrsti druge volitve v novi Ju-Soslaviji. DovoMte ml, tovariS! jhn tcvarlSSca da se danes vseeno vsaj deloma dotak-n«m nekaterib stvari. o katerfh moramo govoriti, ker nam fa tnjine, od zunaj ofitpJo fn n?s obrekujejo, da nismo ta-ko rekoi oičesar daU za zbol}§an{e Hv-Ifenja naših delovoih Ijudi. To govors zlobnJ Ifudje, ki hotejo zavestno prs-slepltl ne naše delovne Ijudi tu naše irarode — kajti o čutijo in vldijo, kaj so dobili — temveč delovno Ijndstvo v l svojih državah. kjer Jim nl nspelo ali f pa niso hotelj dati toliko, kolikor bt delovnl IJtidie lahko dabilJ in kolikor 7.as!uii]o. Ce pogledamo zbol)San]e flvljenjskega standarda nažih Ijndl, bomo vfdeli, da »mo v teh štlrih letib storili za nai de-favsbl razred vse. kar snao mogli. K©t prfmer vara bom navedel tukaj nekaj ?tevilk. Ce vzamemo za leto 1939 in-deks 100, bomo vldell, da Je povprečnl dnevai zaslužek delavca, ki Je takrat xna5al 26 din, dosegel 1947. leta 114,50 din, 1948 leia 123,55 ln 1949. leta 140,88 din. Gle]te &e prlmere: v krae-tijstvn ]e bll dnevnl zaslužek delavcs lesta 1939 povprečno 19,28 dtn, v rudar-stvu 29,46 din tn v Industriji 32,16 din. leta 1948 je bil povprečnj dnevnl za-slnžek v kmetifstvo 109.88 din, v ro-darstVD 154.98 in v industriji 139.39 din. Leta 1949 pa |e zna&al povprečni daevnl raslužek v kmetljstvu 124,49 dJn v ru-darstvo 191 dln in v tadustriji 149,53 dJn. To pomenl, da povprečni dnevnl zaslažek naSih delbvnih ijudi raste to da se postopno dvlgajo plače našJh de-lavcev; podana Je perspektiva, da se bo ta zaslnžek dvlgal še hitreje ln Se bolj v skladn z oadaMnjim našttn razvojem. Toda lahko re^em. da se naraSčanje dnevne mezde ne bo tollko izraialo v dinarjih, v velikostj vsote. ki Jo bo de-lavec prejei, kakor * zadovoljevaaj« ilvlfenjskib potreb naših delovnih l{udi Ce pogledamo. tovariSl in tovarlšice, kakšno je bllo socialno eavarovanje pred vojno in kakšno |e danes, bomo videli, da je prav tako veltka razlika. Vcliko fasa bi potrebovall, če bl hotell naštevati vse kar smo storili po vojnl ln zato vam bom kot primer navedel samo n^atere podatke. Leta 1939 je znaSala poTpre&na hranarina na zava-rovanca na leto 136,13 dln; če vzamemo to kot indeks 100%, tedaj vidimo. da se ]e 1945/46 povečala hranarlna ca 619,90% ozlroma fia 843,90 dlnarja. Vi-dlmo velikanski napredek že v prvih letih po vojni. Leta 1947 pa ]e hrana-rlna narasla na 923,70 čln, t. J. na 632.25%. Leta 1948 |e znaSala 1160,78 dln aii 853% v primeri z letom 1939; leta 1949 pa 1384,82 dm, L J. 1017,28% v primeri z letom 1939. Kaj to pomeni tovartži? To poraem vellkanski dvig Hvljenjskega standarda nafih delovnih Ijudi v priiroeri z letom 1939, zlasti če vrsmerpo ta i5vjg tudi po Jlrinl, ne pa santo po viSini, L J. le za roa|hno ite-vllo Ijndi — kajti danes morarao žlv-Ijenfski standard ocenjevatl po tesa, ra kolHksno Stevilo IJudi se |e zboISialo življenje. če nada?5e pog?edanso sploJni pregled zueskoT, irplačanKi na ra?xni hranaTine, bomo vlde!l. da je bllo 1939. leta te-danlh 120.09ft.0Q0 ^fn 1945 !e»a w 1« bilo kplafanih 549,806.000 din, 1947. leSa 901 7S7 000 diflarie-v 1^48. ietn 1.390,616.500 ln 1949. leta 1.938,745.880 dinarjev. C© nsdalje ^ametao Se drnge sknpne fzdatlce: ?.a porode, pogrebe, zdTavila, boln!5nice, ras^IiCna zdTavlJcnja Ud., te-da| vtdlmo, da )e sknpna vsota taka: tndeks proti 1939 100% — 1939 394,952.000, $945/48 976,429.000. 1947: 1966.048.0C0. 1948: 3.332.681.000 tn leta 1949: 4.349,667.594. Kaj dokaznfe to? To dokazuje, da !° v novi Jugoslavlji socialno zavarovanje eno aafv3Jne?5ib vpra$an} naSe Ijndske oblaEti. Zakaj? Zato, ker je hikaj oblast delovnega Ifvdstva. Na5e delovno ljnd-sti'o, oaSf delcvni !}ad^e. fci *o Irvedll revolucionarno preobrazbo, pa »o nstva-rill, fetudi ne popolnoma pa vsaj ve^l-D^ma — boljle tgr srGČaeJi5e živlienje. kot pa Je bi!o nekdaj. MaT smo dovol} rtorill za na$e de-lo^*ne ljnd! v tera ra^dobjn? Nlsmo le dovolt storlll. Ib to ne zato, ker nisino hoteli )n ker ne l! znatt, terovef zato, bcr plsm« nsogll Kajti dvlgnlti iiv-IJenjskJ "tBudjsrd in zboljiatl S?vljenJ-ske razmere naStb dslovnFh IJndl. po-menf — storlti t.o za vse delovne IJodi v Jt?go«!avf]i: za d«favre t tovarnaii In razH^nib dmgih podjetfJh !n za nradulke ter nsl«žbence ta naSo IJnd-sku fnteligenco In za nz&e lfudskekme-te, za vse tiste, kl kcnstruk&l-vno dela]o za irpoJniter vsaJtdanjih nalog. Toda mi Še nlrcajao dovolj sredsteT, «la bi to storflJ. Možno^tl za \o wstvarjan}e Ima-mo šele sedaj x lstpolnjevanjem petJkrt-nega plana, z graditTi|o sociaHzma. Ševeda bi bilo, tovariši in tovarlšice, napafno zamolčati tts&o, kar pri nas p* pravfltio. Rad bi rara povedal samo nekaf besed o nekaterib nepravilnib stvareh. Zelo dobr. vest«, da imani tiavado govorftl ve? o negatlvnih »tva-reh kot o pozftivnih. Zaka)? Zaradl te-ga. ker pomenijq našJ aspehi, reznltatl našlh n«por«yv, z enc besedo vse tteto, k«? smo dosle) niesnitlll, neka}, kar vsakdo vldi t vsakdanji praksl. O tem zares nl treba ve!lko govoriti. Vef rao-ramo govorltl o listem, kar bi nas rao-rebiti oviralo prl doseganju Se večjlh a«nehov, tore^ — o negativnlh stvarch. Rad bi neka) povedal o nekaterib pojavlh, ki se tičejo npravljanja pod-JellJ. V podfetjih laamo ie precej po-manjkljivostl, ki se izraSajo — čepraT ' tr> ctr^ošen pojar — t ¦cpraviine^ tehitotoSk»ni organJziranfti prolrvodne-ga procesa na eni sirani. na drngi stra-nl pa v poman^kanjti skrM za Iftidl, t. \. za delavc«? In delsvke, fci prliiaja?« v podjetja. Stovilna na5a podjet^a ie nfeo zadosti poskrbela, da bl nstvarlla potrebae živlijenjs*:e moSnostl za delav-ce — stanovenja, otroSka zavetlšia, o' ?ke vrtce Itd. To pa fe tlsto, Cemur raoramo posvetfti večjo pozornost. Po-gosiofcrat «e fe mlslllo samo na tovar-ne, na stroje, na io, da bl U stroji ftlm ot"* dall nove prolzvode, nl pa se do-volj misliio na Ijadl, ki bočio pri teh stro^ih delali, kl imafo svoje avljcnjo, svofo družino. ki uiora^o v podjet{ti abčutiti, ka| pctneBl sodalislična t>ko-aomik? kdf pomsni sodalistična oblast !i kakfno skrb ima ona zanfe. To mo-rsfo naSi roditelji v podjc*}?h veliko brli npcštevati, kot pa so upoštetrali do danes. !V3d?J]e so se itevilnl vodltd]! neSih nodjetij ^n odgovomi Ijudje do danes premaJo brinali, da bi pritegnili iensko dek>vno si!o v pod|)et|a. To izvira Še ix tfstega tradldmtalnega odpora proti prl-te -itv! žena v {jndurtrito Seveda zahte-va prltegnitev žena v industri{o tudi več-\o skrb, kajti števllnc od teh Lena imajo tudi oircke, k{ )ih ie treba datl y otro-«kp vrtce ali zavetišia, Vaterib pa po-samezn) direkforff no^e^o graditl. Taki IJndje, »akl vod!te4fi, takf dlrektorjl rrafo ^edet!, da tjtI nas enakoprav-ao . žena z moškiml ni samo na papir- ju, da ta ennkopravno«* nd k» ˇ pravlci žene, da sodeluje prl vsem driavnem la g^&snodarskem delovanjn, temve( da se mo- tc pravica tudi praktično nresni-čevatl in poskrbeti tma morejo oprav-ijaM coio tndi b tisto, kar žena pctrebuje, da bo to pravlco dobila. Ka|tl prl nas |e poaisnjkange delovne sile, naše žene pa lafcko delajo y ftte-vilrih podjetjlb prav tako dobro kot moSki, cekatera dela polfe kot mo"kl. Torej : treba Se veL skrbi la lludl, vcf «krbi za tv5e*no ifvl]en]e teh Ijndl, za njihove potreb«. To Jc dolžnost naSlh voditel^v tako v podjetfih kakor tadl v organih ljndske obiasti Rad bi se. tovariSi in tovartšlce, do* taknil i neka] besedami tndi nekaterih negalivcih po|avov pri majtmem deln nesšth delovnlh Ijadl- Predvsem bi rad opozoTil na to, da je prl aas prevei tzo-stankov od dela. Dovollte tnl, da ˇam preberem nekollko Sfevjlk, tz katerih boste rldeli, da bi lme!t če tega ne fcl Mlo, te bl to odstraBill, vellko vei de-tovne sile v pod?etjib. da bi naSi de-lovni Ifudle Izpolnfevali svoje naloge fnatno lefje, kot pa Hb danes izpolnjn-fejo. Samo leta 1949 Ja irostalo od de-la bodl^i opTavifeno bodlsi ncopravi-feno, okrog 400 tfsoi IJndl. Prl nad 2,200.000 nafilh delovtdh lJndS |e šte-vilka 490.000 zelo vellka. To pamenl, da 18% rse^a delavsiva te nraflnJStva pl redno rtelalo. Od tega }e 9,5*/« izo-stalo od dela popoinama neupravifeno, kar pomenl, dn okrog 35.000 do 40.000 tfelavcev hs nslulbencev lanl ni delalo. Scveda — deloma so dclali, toda fe rramcrao v spIoSnem, teda} doblmo Ste-ri!o 35 do 40 tlsoč IJudl, ki so ncnpra-vifeno izostali ori de?a. Kaj to pomenl, tovari?! ln tovarlSice, ia oa5o drzavo, v katr,T| }e tako pomai>fkanje delomo sile? To ponienl reiik* izg^ibo In velfk napor za tisto vellkinsko večlno, kl rsak dan vestno licprjlnjlu!© sroje ob-veznostl do driave 1» IJudshra pa tudl do sebe. Pog!ejn*or zakaj prthaja do teh iz-ostankov t podjetjib? Ta pojav )e naj-pogostejSi pri tistih ljndeh. kl nlso pravi delavd, lemveč bkrati tndl kmetje, napol kmefje, kl po eekaj mc-gerev delajo dolofeno Stevilo dnJ ˇ tedntt, ki velfko praznjnjejo, ki odldejo ˇ tovamo ali rodntk enostavno zato, da zasluLi]o oeka] denarja, s katerlm nato nekako prešive celo leto. To po-reetri, da pri takih Ifndeh ni nitj malo »ociallsfifne zavestl, da ]e pii njlb so-rialistitna zavest pomanjkljlvau Tl n« občutfjo In se ne zavedajo srojlh dolž-nostl do dražbene sknpnostl in do dni' gih delovnlh ljadl, kl odh&]ajo vsak das in neprestano bodlsi r mdnjke pod zensljo, bodi&i t tovanie. Takl pojavi se negativnl in take stvarl morato tl delavd, napol kraetje popravftl, morajo ˇideti, da Je to napafrso in nepošteno glede na ojibove toTariSe ˇ podjetjih. Razumeti morafo, da bo, če se bodo po-praviH, te velikega pomena za še lalje izpotnfevasfe nalog, ki *r» pred nami. Ko goTorSmo o različnih oapakah, scveda ne smemo nikdar izgubiti izpred očl. da teh napak ne onenjamo zaradl tega, da bl koga gra|alt da bl koga Žalilt temvef zaradi tega, da bl Jih ri-deli tn popravilL Oporarjanje na napa-ke Je vzgojno. S tem se opozarjajo tndl tisti, ki vestno tzpolnjajejo svojo dolf-nost, da lzva]a)o moralnl pritisk na tlste, kl svoje dolžnosti ne Izpolnjnjejo pravllBo. Na drygi strani se na ta na-Hn tvpozarjajo tisti, kl oe izpolnjujejo svojih obveznosti, naj Jih dobro ln vestoo lzpolnjujejo, ker je to njihova dolžnost, ker delajo za sknpnost, ker so driavljam 9ocialistlCne drzave. V sodaiizmu pa — kdor ne dela, tndl ne more Jesti. (SogJasno odobravaaje in vziklikaoje Partiji in Tiftu.) TcrvariSl ln tovarlSicel Ko smo odsll na to zborovanje, stno se saTedali, da ne moremo prlčafcovati nikakega drn-gega odziva od vaS« stranl kot prav to, kar s« tuka) kaie, ko Je govora o nailh slabostih. Toda v tujini so neka-leri Ijudje, k! govore, kadar se mi kri-tičtro dotaLnemo oašega v»akdanjega dela, da moramo, glejte, priznatl, da so naSl plani skrahirall. Ne, mi ntemo sfcrahi a\\. In prav zato, da ne bl skra-hlrali, smo morali »talno opozarjati na naše pomenjkliivostl ln slabostl. Vsi Ijudje niso enih misli. LJudJ* «o razlifnib misll ln zato {ih Je treba pre-rzgajarti. Brez prevzgo]e ljudl ni soda-lizma. Ni dovolj, tovarlSi lu torarlSlce, da samo indtnetrializlramo ln elektrifidra-roo našo državo, nato pa refemo, da |e to soda:*zem. Ne, to Se ni socializem, to 1e *a ao ena tzmec osnor za lažjo zgradSte-v sodaliKma, oziroma za zboli-Sčtnje ž^vljeniskega standarda, za boljš« žl*'"enk in prevzifojo Itndi. Tndi fa-^istl, c enid. sc Imeli veliko lndustrij-o, p& Se «akSno indnsdrljo! Vondar 1e bil (NadaijeTanje na 2. etrani) Govor Maršala Tita v Splitu {Nadntjevantr « / fašistl?.no zevest, ker so blll lako vzgojem. Ni torej do/olj imetl ftamp •ovarne, Poieg njih j* potrebno 4e n«-*«caj dmcjeaa, to Je pravilna vzgoja Ifiid-t\a, pra*vilna sraer pri vzga]an)a ljod--Jtva. Mi smo likvMlrali kapltallstttno Iruf.bo ne k tato. da bi lažje zgradtll fn4ustrHo, kafti kapltallzeio \e bll prl ia* Bt*po*oben, da bi jo zgradll, tem-več tudi -ato, da bl prevzgollli naše }ndl, da W razTunelt, kaj pomeni socia-'izem, da bi razumeli. da pomenl socla-irem Tfcopolnoma drngafen pogled nta vse kar se doaaja v državl, da bi so-rial' tično mtettli, da bl siju temve^ odvrafanja l^ndl. Ne Ivom tuka^ omenjal kako *• de!a v nekaterlh drŠavah, ki grade scciall-zem. lemveč kako nam ni treba delatl. Kaj pontent recimo birokralizem v rteT^ 'rlavi? To Je najve^ja rak-rana ra gociaJfstifno državo, 6e se v njej ustall. B)rokratlz«tn sploh ne apoSleva razpoloženja IJudl, razpoloženja IJud-stva. LtiK\tvo \e zanj brezbarvna ma-sa. Blrokializem reftuje vse i defcreti. ne pogleda v flvljen]e tn duSo ljnd-slva, teravef vslljuje tlsto, kar misll. da fe pravilno. Birokratizem )e net-idroJlj!'* e sodallstlčno rakonllosljo. v »frLuns s »tvamostjo. Tndl nafna-pr dtiefše zakope ln nredbe spr«m}nja v mrtve. neu?lnkovtte akle \n t»1 pri-r-ad^va ^»Ui hidi zakone, kje? k«H nrore. Btrokratiiem «e ne ačl od Ifud-rtrt., tsm eč misll. da le zsto t»ka), dt. samo u^l 15tidc!alisSi?T>l m-ditel). K" govorim o birokratirmn, ne va\-»IJte, da oi klice birokrati/ma hjdl pri n«s v .Iuqos!avijl To ]e posletlira In ostanek ti^tefta »tarega. kar }e neikd«i? bflo. Ta Mrokratlrem pn pomenl. fe ne bi bill budni pr»H n|rrsu, velikan-slc.. nev most v vsch panogah d<»lfl-v-nostl " naši drSarl. Ka| pomenl bfro-kr-Jtaem v pl Und',e nimajo nepo>srednm »drjvem državnera orgapJtititi vgnerdll tjjrokratt7.em fMočtio ploska-nje !n odobravanfe^ §e npka stvar t». kl bl \o v ln povorp. da )« seda^ dfktMtra prolcc)o\in«ka vloga diktatare proleta-riata. Kolikor pa gre za l)udstvo, ia U«!e, ki ljubijo naio driavo, kt iele gradif) socialisem, kl delajo In greSa, foda hoče]o to popravlU, pa proli n]bn ni diktatare proletarlata. Do njlh mora hlli tovariškl, vrgojni odno« vseh tistlh, ki so na različntb položatth in 90 za to odgovorni. Tako tn prav nM^ drugače po Tijamo to stvar. (Soglasno odo-bravanje). Nadalfc imamo tndl t«ndeneo lako iroemovane budno«ti, naravnosi — pre-Urane budnostL Raztlenil vam bom, kaj pomeni ta budnost. So l)nd]e, kl x Istgevorom budnosti MUDnifijo vse ln vsakogar ln si prlradeva-Jo nartvarlti nczaur>apfe rseh proti vsem. Tega pri ni««; no botno dovolUl. To na) dovolja-jejo tlsti, ki lako dela]o izven nsSe (Nada.ljevan)© na 3. strauil