kranjski
r--------------------
Izdaja: Tekstilna industrija Tiskanina-In-teks, Kranj — Odg. ured.: P. Gunčar — Ured. odb.: Anton Miklavčič, Viljem Zirkelbach, Boris Pertot, Ivan Mauser, Anica Lokar, Tine Rojina, Ivo Jereb, inž. Franc Indi-har, Vlado Mohorič, Martin Hajdinjak, Stane Primožič — .Telefon: 2882-84 — Riše: M. Kelbel — Tisk: CP »Gorenjski tisk«, Kranj
LETO IV. 16. SEPTEMBRA 1961 ŠT. 2
v.___________________^
LIST TEKSTILNE INDUSTRIJE TISKANINAINTEKS KRANJ
Od prvega do petega septembra je bila v Beogradu konferenca šefov vlad in delegacij izvenblokovskih držav. To so z izjemo Jugoslavije izključno mlade azijske in afriške države, ki so v bližnji preteklosti postale samostojne in neodvisne. Po notranji družbeni in politični ureditvi se močno razlikujejo med seboj, saj so ene republike, druge kraljevine, tretje monarhije, povezuje pa jih skupno načelo nepovezovanja z bloki in odločna volja in pripravljenost, storiti vse, kar je v njihovi moči, da se čimprej rešijo vsi težki mednarodni problemi, ki jih ni malo in da se ohrani močno omajani svetovni mir.
Če pogledamo dnevni red, kii ga je sprejela prvi dan zasedanja, vidimo, da se konferenca ni omejila le na krize, ki so trenutno v ospredju svetovnega političnega dogajanja, ampak se je posvetila predvsem problemom, ki so vzrok tem krizam in ki bodo rodili vedno nove in vedno hujše krize, če ne bodo enkrat za vselej. rešeni. Ti, tako nekoč kljtučnd problemi današnjega sveta so predvsem:
—	spoištovanjie .pravic narodov do samoodločbe,
—	likvidacija kolonializma v vseh njegovih oblikah,
—	spoštovanje suverenosti držav in nevmešavanjie v njihove notranje zadeve,
—	rasna diskriminacija,
—	splošna in popolna razoroži-
tev in prepoved jedrskih poskusov,
—	likvidacija tujih vojaških oporišč,
—	miroljubna koeksistenca med državami z različnimi političnimi in družbenimi sistemi,
—	krepitev vloge in učinkovitosti Organizacije združenih narodov.
V splošni razpravi, v kateri so sodelovali šefi delegacij vseh držav udeleženk konference, je bila podana ocena sedanjega izredno napetega in zapletenega položaja v svetu, podani pa so bili tudi nekateri načelni in konkretni predlogi za reševanje problemov, ki neposredno ali posredno ogrožajo svetovni mir.
Izredno jiasno je bilo izraženo stališče, da neangažirane države niso nevtralne države, ki bi se ograjevale pred nasprotji blokovskih držav, ampak aktivna sila, ki naj pomaga človeštvu, da podre blokovske pregrade in zaživi v mirnem in enakopravnem sožitju.
Prav tako so vsi govorniki poudarili, da vprašanje miru ni in ne more biti samo stvar velesil, ampak vseh narodov sveta, velikih
Palača Ljudske skupščine, v kateri je bila. beograjska konferenca
in malih. Ugotovili so, da v današnjem razcepljenem, a vendar v osnovnih življenjskih vprašanjih tesno povezanem svetu, reševanje spornih vprašanj ni več mogoče s silo, če nočemo, da bo človeštvo izginilo v plamenih medsebojnega uničevanja. Edina možna pot je miroljubna koeksistenca in sporazumno reševanje spornih vprašanji, tako tistih, ki smo jih po-
ferenei v Beogradu nimajo sredstev za rešitev vseh neštetih svetovnih problemov, so pa močne zato, ker zastopajo stališča in težnje ne samo svojih narodov, ampak tudi ogromnih množic miroljubnih ljudi vsega sveta. To dejstvo predstavlja moralno moč konference in ji daje zagotovilo, da se bodo njiene ideje vedno močneje uveljavljale in končno po-
Beograjska
konferenca
Rekonstrukcija kotlarne
Toplotno energetski problem v obratu II se je začel leta 1954 oziroma takrat, ko se je bivši Tek-stilindus preselil v prostore tovarne Inteks.
S selitvijo Tekstllindusa se jc namreč strojni park v obratu II tako povečal, da je kmalu porabil tudi rezervne energetske vire. ki jih je imel v kalorični centrali z 10/12 t. parnim kotlom in. 1300 KW odcepno parno turbino.
Leta 1957 kalorična centrala ni mogla več pokriti vseh potreb po pari in električni energiji. To dejstvo je prisililo vodstvo podjetja, da je začelo, razmišljevati o rešitvi tega problema. Prvotna zamisel je bila, da bi se kotlovnica obrata II povezala s slabo izkoriščenimi kotli tovarne Iskra ter bi si na ta način priskrbela primanjkljaj pare, električno' e-nergijo pa bi dobivali od zunanjega omrežja. Na podlagi te zamisli je bilo izdelanih nekaj variant in vse je kazalo, da bo ta možnost le prišla do realizacije. Zanimivo je, da so se v istem času potegovale za paro tudi druge tovarne in sicer: Standard, Zvezda in Mlekarna Cirče.
Vse navedene tovarne imajo stare kotlovnice, ki so opremljene z več kot 50 let starimi kotli, zato se je pojavil kar naenkrat splošni problem preskrbe s paro za podjetja levega brega Save.
Ta splošni problem je zahteval, da je potrebno to energetsko vprašanje rešiti za vsa podjetja, ki so bila zainteresirana oziroma prizadeta. V tem smislu je pri-
dedovali iz preteklosti, kat tudi stale splošno vodilo pri reiševa-tistih, ki nastajajo ob nenehnem n.ju sedanjih problemov in pri razvoju človeške družbe.	urejanju bodočega sveta.
Države, ki so se zbrale na kon-	A. M.
Nove«,: KONFEKCIJA
V obratu II je doslej obstojala šivalnica, ki je v dveh izmenah zoposljevala okoli 44 ljudi. Ta šivalnica je organizacijsko spadala v obrat plemenitilnice II. V njej so delavke robile in to: robce, prte, prtiče, odeje. Proizvodnja je bila okoli 4 milijone komadov robljenih izdelkov oziroma okoli
730.000	tm predelanega blaga letno.
Zaradi delno zastarelih oziroma neekonomičnih strojev v tem oddelku, je bilo v tem letu nabavljenih 7 Singerjevih brzošivalnih strojev, med njimi 4 dvoiglavke in 3 enoiglavke.
Prvotno je bilo predvideno, da bi se, po nabavi novih strojev, izločilo 7 starejših strojev, v oddelku pa bi se uvedlo enoizmensko obratovanje. Zaradi večjih kapacitet novih strojev bi zmanjšali za polovico tudi delovno silo.
Z združitvijo podjetij in torej tudi proizvodnih planov obeh pa se je, zaradi razširitve asortimenta, pokazala potreba po dodatnem robljenju tiskanih rut, tiskanih prtov in flanel rjuh. Zaradi te dodatne potrebe se seveda poveča potrebna kapaciteta roibljenja na približno 5 milijonov komadov robljenih izdelkov letno oziroma na 1,5 milijona tm tkanin.
Ker je ta šivalnica že doslej bila eden najmočnejših odjemalcev Inteksovih izdelkov, z zdru-
žitvijo pa se odjem tkanin še poveča, saj znaša vrednost predelanih tkanin okoli 750 milijonov dinarjev, je bilo nujno, da se da šivalnici še večji poudarek s tem, da se jo organizacijsko osamosvoji.
UO je na svoji seji, dne 7. 8.1961 pri sprejemu pravil podjetja že upošteval novo stanje in sprejel Sklep: ORGANIZIRA SE NOVA PROIZVODNA ENOTA »OBRAT KONFEKCIJE«, KATERA BO IMELA STATUS PROIZVODNEGA OBRATA TER SAMOUPRAVNE ORGANE KOT OSTALI OBRATI.
Z združitvijo podjetij Tiskanina in Inteks se je, z ozirom na uvajanje novih, modernih proizvodnih kapacitet, še v večji meri pokazalo, da je potrebno hitro in efektno rešiti problem odvečne delovne sile. Uvajanje novih, avtomatiziranih strojnih kapacitet namreč v vse večji meri sprošča delovno silo in je bilo. treba nujl-no misliti oziroma poiskati možnost, da se to odvečno delovno silo zaposli na drugih delovnih mestih. Pri tem je bilo osnovanje obrata konfekcije, možna rešitev v tem smislu. Ta konfekcija bo izdelovala ženske predpasnike, otroško konfekcijo, delovne obleke za potrebe obratov in morda kas-
Izvleček iz pravil podjetja
Upravni odbor našega podjetja je sprejel predlog na seji 7. avgusta 1961. Sprejeti predlog je bil javno razglašen in dan v obravnavo vsem obratnim delavskim svetom in političnim organizacijam. Ob upoštevanju pripomb obratnih delavskih svetov je končno besedilo pravil podjetja sprejel centralni delavski svet na svojem zasedanju.
Pri sestavi predloga pravil je upravni odbor upošteval nekdanja pravila Inteksa in Tiskanine ter sprejeto sistemizacijo.
Pravila imajo 10 poglavij, katerih glavno vsebino vam na kratko podajamo:
I.
Splošne določbe
Naziv podjetja je: Tekstilna industrija Titskanina — Inteks, Tekst Hindus Kranj. Sedež podjetja je v Kranju, Gorenj esavska cesta 12. Predmet poslovanja je industrijska proizvodnja bombažne in vigogne preje in različnih tkanin iz te preje, proizvodnja preje in različnih tkanin iz staničnih in sintetičnih vlaken, izvrševanje, uslug v tej stroki, konfekcioniranje proizvedenih tkanin, izvrševanje graverskih del, samostojno izvrševanje zunanjetrgovinskih poslov v zvezi s svojim poslovanjem ter izvrševanje raznih uslug. Podjetje je pravna oseba, ki samostojno pridobiva pravice im prevzema obveznosti. — Za podjetje podpisuje glavni direktor, poleg glavnega direktorja pa še finančni direktor, v zadevah, ki se tičejo finančnega poslovanja, ter posamezne osebe, ki jih določita glavni direktor in upravni odbor. Podjetje je lahko včlanjeno v raznih zbornicah in združenjih, lahko ustanavlja samostojne poslovne enote, podjetja in zavode.
II.
Organi upravljanja
Podjetje upravlja delovni kolektiv po centralnem delavskem svetu, upravnem odboru, obratnih delavskih svetih in neposredno.
Centralni delavski svet podjetja je najvišji organ upravljanja. Centralni delavski svet načelno odloča in daje smernice o celokupni dejavnosti podjetja. Posebej je poudariti od njegovih nalog sprejemanje vseh vrst pravilnikov, razpolaganje s čistim dohodkom, odločanje o skladih, dodeljevanje štipendij, sklepanje o
združitvi itd. Centralni delavski svet šteje 85 članov, ki jih izvolijo člani kolektiva po volilnih enotah. Centralni delavski svet ima svojega predsednika in podpredsednika. Za posamezne naloge izvoli posebne stalne ali začasne komisije. Administrativno tehnične posle centralnega delavskega sveta opravlja sekretariat. Vse naloge iz svoje pristojnosti opravlja delavski svet samo na zasedanjih, na katerih odloča z večino navzočih. Zasedanja centralnega delavskega sveta se lahko udeleži vsak član kolektiva. Člani centralnega delavskega sveta so za svoje delo odgovorni volivcem, katerim morajo o delu sveta poročati in kateri jih lahko zaradi nepravilnega dela tudi odpokličejo v posebnem postopku. Glasovanje o odpoklicu se izvede na podoben način kot se izvedejo volitve v centralni delavski svet. Clan centralnega delavskega sveta ne more biti brez .pristanka premeščen na drugo delovno mesto, odpovedati mu ni mogoče delovnega razmerja, disciplinski postopek za kršitev discipline na rednem delovnem mestu pa se uvede po sklepu centralnega delavskega sveta pred Občinskim disciplinskim sodiščem.
Upravni odbor šteje 11 članov. Upravni odbor izvoli centralni delavski svet. 8 članov upravnega odbora morajo1 biti delavci, ki neposredno delajo v proizvodnji. — Clan upravnega odbora je tildi glavni direktor. Upravni odbor neposredno gospodari s podjetjem. Za celotno poslovanje odgovarja centralnemu delavskemu svetu in pristojnim 'državnim organom. — Upravni odbor ima predsednika in podpredsednika. Za posamezne naloge iz svoje pristojnosti
lahko postavi stalne ali občasne komisije. Upravni odbor opravlja vse svoje naloge na sejah. Člani upravnega odbora imajo enake pravice in dolžnosti kot člani centralnega delavskega sveta. Centralni delavski svet lahko upravni odibor ali posamezne člane upravnega odbora odpokliče, če ne izvršujejo svojih dolžnosti.
Podjetje je razdeljeno na ekonomske enote in organizacijske enote za vzdrževanje in upravo, in sicer: predilnica I, predilnica II, tkalnica I, tkalnica II, pleme-nitilnica I, plemenitilnica II, vzdrževalni obrati. I, vzdrževalni obrati II, uprava s skladišči in obrat konfekcije. — Ekonomske enote upravlja kolektiv po obratnih delavskih svetih. Obratni delavski sveti odločajo o vseh vprašanjih notranje organizacije in poslovanja ekonomske enote, poudariti pa zilasti je: predpisovanje operativnih planov ekonomske enote, odločanje o tekočem vzdrževanju osnovnih sredstev, gospodarjenje z zaupanimi osnovnimi in obratnimi. sredstvi, predpisovanje pravilnika o delitvi osebnih dohodkov ekonomske enote v okviru Pravilnika o delitvi čistega dohodka, odločanje o zadevah s področja delovnih razmerij in odločanje o povračilu potnih stroškov za prihod na delo in z dela. — Obratni delavski sveti štejejo isto število članov kot so jih imeli obratni delavski sveti v bivših podjetjih, član obratnega delavskega sveta je tudi vodja ekonomske enote in to po službeni dolžnosti. Obratni delavski svet ima svojega predsednika in podpredsednika. Predsednik skrbi za pripravo zasedanj. Obratni delavski sveti opravljajo vse svoje funkcije samo na zasedanjih. — Pravice in dolžnosti članov obratnega delavskega sveta so enake kot pravice in dolžnosti centralnega delavskega sveta z razliko, da disciplinsko odgovarjajo pred disciplinsko komisijo centralnega delavskega sveta.
Centralni delavski svet. ali obratni delavski sveti lahko sklenejo. da o posameznih vprašanjih odloča kolektiv neposredno bodisi z glasovanjem kolektiva na posebnih volitvah ali pa na sestanku posameznih organizacija skih enot.
Rekonstrukcija kotlarne
(Nadaljevanje s 1. str.) šlo ponovno do že omenjene možnosti:	povezava kotlov In-
teks — Iskra, in sicer tokrat z namenom, da bi inteški kotel in oba kotla v Iskri prevzeli obtežbo celotnega bazena.
Ta varianta bi bila sicer malo tvegana in to zaradi prevelike obtežbe in starosti kotlov, vendar pa zelo poceni. Do njene izvedbe pa ni prišlo, ker Iskra ni pristala na kooperacijo zaradi predvidene lastne razširitve z novogradnjo. V tem slučaju bi namreč Iskra sama potrebovala več pare kot je prvotno mislila. Kakor hitro se je pokazalo, da je ta varianta neizvedljiva, je bilo treba pristopiti k nabavi novega kotla, ki bi napajal, poleg obrata II, še ostale odjemalce. Tudi ta nova varianta se je po izračunu investicijskega programa pokazala kot neekonomična, ker je znano, da ja pri velikem odjemu pare kalorična centrala ekonomsko upravičena z n/i rom na nizke stroške.
Na žalost je ta varianta terjala velike investicije, ki so za obrat II precejšnja obremenitev.
Celotne investicije za kotel, turbino in pomožne naprave so po predračunu okoli 340,000.090 dinarjev.
K odločitvi za nakup novega kotla je sililo tudi slabo stanje obstoječega kotla, ki je zaradi slabe izdelave in nekvalitetnega materiala zelo nezanesljiv v obratovanju. (V ponazoritev povemo to, da je bil kotel že varjen na parojemu, kar je bil problem že
na republiškem inšpektoratu parnih kotlov, ki je odobril obratovanje kotla).
Leta 1959. je eksplodiral ekono-majzer (predgrevač vode). Ta eksplozija je povzročila precejšnje okvare obzidka kotla, tako da smo bili prisiljeni ustaviti obratovanje. Zastoj je trajal 6 dni.
rekonstrukcija 'kotlarne je v polnem teku. Na sliki vidite lahko, da že gradijo temelje oziroma podstavke za nov kotel
Naslednje leto, t. j. 1960, se je spet ponovila eksplozija v ekono-majzerju. Sicer tokrat ni bila tako močna kakor prejšnje leto, a smo vendar morali obratovati kar 5 dni brez ekonomajzer.ja.
Zaradi vseh navedenih dejstev se je podjetje, čeprav težko, odločilo za nakup novega kotla.
Na reviziji investicijskega programa je bilo določeno, da se odobri II. varianta oz. tista, ki obravnava še sosedne porabnike pare: To so: Standard, Zvezda in Mlekarna Circe. Ža to varianto smo morali, po Sklepu republiške komisije za revizijo projektov, povečati zmogljivost kotla in parne turbine za 25 %.
Sedaj sta pogodbi za kotel in turbino sklenjeni z dobavnim rokom 1. 5. 1962.
Pred dobrim mesecem so se začela gradbena dela v kotlovnici. Izkop in zabeioniranje spodnjega dela temelja je že izdelan, manjkajo še pokončni stebri ter gornja betonska plošča, nakar bomo 1.10.1.1. začeli z montažo kotla, ki bo tra jala do 1. 4. 1962.
Z montažo turbinskega agregata pa bomo začeli 1. 1. 1962. Celotna rekonstrukcija kalorične centrale bo trajala, v kolikor ne bo večjih zaprek, do 1. 5. 1962.
S to rekonstrukcijo oz. razširitvijo kalorične centrale bo dobil ,;brai II in sosedne tovarne nov vir energije, ki bo jamčila za nemoteno obratovanje in dobre iz-glede za nadaljnji razvoj vseh podjetij na levem bregu Save.
III.
Glavni direktor
Glavni direktor organizira delovni proces in neposredno vodi podjetje na podlagi predpisov, smernic oblastnih organov in sklepov organov samoupravljanja. — Glavnega direktorja postavi Ob-činisiki ljudski odbor, vendar pred postavitvijo izvede centralni delavski svet volitve in da ljudskem odboru priporočilo. — Če glavni direktor svoje dolžnosti ne
špekcije Občinski ljudski odbor odstavi. Glavni direktor je po službeni dolžnosti član upravnega odbora. Za svoje delo je upravnemu odboru in centralnemu delavskemu svetu odgovoren, ima pa pravico zadržati sklepe organov samoupravljanja, če so nezakoniti in o tem poročati neposredno višjemu organu. Kadar je glavni direktor odsoten, ga nadomešča oseba, ki jo sam določi. Glavni direktor se pri opravljanju svojih nalog poslužuje strokovnega kolegija kot svetovalnega organa. Člani kolegija so: sekretar, vodja kadrovsko socialnega sektorja, vodja sektorja priprave in organizacije dela, tehnični direktor, finančni direktor, komercialni direktor, ter vodja oddelka za izvoz in uvoz. V primeru potrebe lahko glavni direktor skliče tudi strokovni svet, katerega člani so osebe na vodilnih, položajnih in samostojno strokovnih delovnih mestih.
IV.
Pravice in dolžnosti ter kvalifikacije strokovnega osobja
Po stopnji strokovnosti in odgovornosti so delovna mesta razdeljena na vodilna, položajna, samostojno strokovna, vodeča in ostala delovna mesta. Vodilna delovna mesta so sekretar, vodja kadrovsko socialnega sektorja, vodja sektorja za organizacijo in pripravo dela, tehnični direktor, komercialni direktoh, finančni direktor, računovodja, šef oddelka za izvoz in uvoz, tehnični vodja obrata' I in tehnični vodja obrata II. Vodilna delovna mesta se zasedajo po razpisu. Osebe na vodilnih delovnih mestih morajo imeti ustrezno fakultetno izobrazbo oziroma srednjo strokovno izobrazbo s 15-letno prakso. Osebe na vodilnih delovnih mestih vodijo svoje organizacijske enote in nadzirajo podrejene. Položajna delovna mesta so na primer obra-tovodje, asistenti, šefi oddelkov itd. Osebe na položajnih delovnih mestih odgovarjajo za delo svojih organizacijskih enot. Samostojna strokovna delovna mesta so tista, za -katera se zahteva višja strokovna izobrazba in na katerih delavci samostojno opravljajo svoje delo ter sami zanj odgovarjajo. Vodeča delovna mesta so mojstri, podmojstri in vsi ostali delavci, ki vodijo manjše organizacijske enote in delovne skupine.
V.
Organizacija podjetja
Podjetje se deli na sektorje: sekretariat, kadrovsko socialni s.ektor, sektor za pripravo in organizacijo delà, tehnični sektor, komercialni sektor in finančni sektor. Sektorji so samostojne organizacijske enote, ki so med seboj enakopravne.
Sekretariat se organizacijsko deli na pravno službo in splošni oddelek.
Kadrovsko socialni sektor se deli .na oddelek za delovna razmerja, biro za nagrajevanje, izobraževalni center z delavnicami, varnostno socialno službo in informacijsko službo.
Sektor priprave in organizacije dela se organizacijsko deli na ekonomsko statistični oddelek, pripravo dela in biro za organizacijo dela. _
Tehnični sektor se deli na tehnično vodstvo in kontrolno laboratorijsko službo, dalje delajo v tem sektorju tudi samostojni inženirji. Tehnično vodstvo se or-
ganizacijsko deli na obrate I in obrate II.
Komercialni sektor se organizacijsko deli na izvozno uvozni oddelek, nabavni oddelek, prodajni oddelek, oddelek za analizo tržišča in reklame ter prometni oddelek.
Finančni sektor se deli na finančno knjigovodstvo, knjigovodstvo osebnih dohodkov, devizno, naložbeno, obratovno, materialno in blagovno knjigovodstvo ter finančno analitsko službo.
Posamezne sektorje vodijo posamezni vodilni uslužbenci.
VI.
Pravice in dolžnosti delavcev
Pravice in dolžnosti delavcev določajo posamezni pravilniki kot na primer pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik o HTZ, pravilnik o delitvi čistega dohodka in podobno.
Vsak član kolektiva ima pravico do pritožbe proti kateremukoli ukrepu, upravi ali organa samoupravljanja. Pritožbo mora vložiti v 15 dneh po prejemu odločitve na neposredno višjega starešino ali na neposredno višji organ upravljanja.
VII.
Postopek pni sprejemanju pravil, pravilnikov, gospodarskega načrta in zaključnega računa.
V tem poglavju je določen postopek pri sprejemanju pravil, pravilnikov, gospodarskega načrta in zaključnega računa v skladu z določili splošnih predpisov.
VIII.
Sredstva
Podjetje razpolaga s sredstvi, ki jih je ob ustanovitvi prevzelo od bivših podjetij Tiskanine in Inteksa. Podjetje pridobiva sredstva s svojim poslovanjem ali s posojili dn drugimi kreditnimi posli. Sredstva se dele na osnovna sredstva, obratna sredstva, denarna sredstva 'poslovnega sklada, sredstva razervnega sklada in sredstva skupne porabe. Finančno poslovanje vrši preko Narodne banke in ustreznih finančnih zavodov. Podjetje mora zagotoviti s knjigovodstvom družbeno nadzorstvo nad stanjem sredstev, poslovanjem in omogočiti periodične ugotovitve uspeha.
IX.
Glasilo
Podjetje izdaja svoje ' glasilo
»Kranjski tekstilec«. — Namen glasila je obveščanje članov kolektiva o sMepih organov upravljanja, o važnih ukrepih uprave, o življenju dn delu družbenih organizacij, splošno in strokovno izobraževanje itd. Glasilo ima odgovornega urednika in uredniški odbor, ki ga imenuje upravni odbor.
X.
Končne določbe
Pravila stopijo v veljavo, ko jih potrdi Občinski ljudski odbor.
opravlja, ga lahko na predlog delavskega sveta ali pristojne in-
Odpravljanje napak na prstančnih strojih
Na nepravilnost delovnih po- ziti na čim manjše število pretrgov stopkov je treba posebno- paziti, preje sosednih vreten, če hočemo doseči brezhibno istro- 4. Cista vretena kovno predenje — da omogočimo Predno nataknemo nove cevke, čimlepši končni izdelek — prejo, morajo biti vretena očiščena pr-e-j-1. Zadovoljiva količina cevik šnji-h ostankov podvijamja.
Ob polnem enemu je treba imeti Pri večji količini ostankov preje pripravljenih zadostno količino cevk, tako da laihko pričnemo s snemanjem takoj, ko stroj obstane — miruje. Vsakemu zastoju zaradi pomanjkanja cevk se moramo na vsak način izogniti, sicer škodujemo količini proizvodnje.
Slika 3: Takole izgleda kops brez vrednosti. Vzrok prikazuje slika 2
Slika 1: kaže pravilno obliko polnega kopsa
Slika 4:	PRAVILNO! Vsi prsti
ležijo ob cevki
Slika 2: puščica na sliki kaže preveliko količino ostanka navite preje na vretenu
2.	Kdaj je naviti kop-s pravilno navit in poln?
Pri pravilnem — polnem — kop-su se preja ne sme navijati izpod 6—10 mm od spodnjega roba cevke in ne preko 4 mm izpod zgornjega roba cevke. Zato je treba prstanični strcj pustiti v obratovanju toliko časa, da navije prejo do zahtevne višine. (Glej sliko 1!)
Važno: Stalno- misliti na to-, da so- polni — pravilni kopsi u-godini za kolektiv, za predico- in za sn-e-malko, kakor tudi za previjalko v tkalnici.
3.	Podvijanje preje ob polnem snema naj bo čim krajše
Spuščanje prstančnega voza naj bo hitro in podvijanje preje na spodnjem delu cevke (Fe — na -vretenu) čiim krajše, da previjalka pri csnovii ali tkalka pri v-o-tku ne izgublja časa z iskanjem in odvijanjem konca preje. Pri snemanju ko-psov je treba posebno pa-
Slika 5: NEPRAVILNO! Kazalec leži na zgornjem robu cevke
Slika 6:	PRAVILNO! Enotnost
nastavitve cevke
Slika i; NEPRAVILNO! Nepravilna nastavitev cevk
na vretenu -običajno cevka ne pride do najnižje točke na vretenu in se zaradi tega tvorijo- tako imenovani »repi«. Ta preja se ne da nadalje uporabljati in je brez vrednosti. (Glej sliki 2 in 3!)
5.	Kako naj postopamo s cevkami!
Vsako cevko je treba prijeti tako, da se zgornji del ne pretrga ali potlači. Prav peseb-no je na to paziti pri mebkilh -papirnatih cevkah, ker poškodovanje cevk čestokrat povzroča večjo količino pretrgov predene preje, kateri po nepotrebnem obremenjujemo predico.
Zato ne smemo- cevko nikdar pritiskati s kazalcem od zgoraj navzdol, temveč naj bo-do- vedno vsi pusti ob cevki. Po-le-g tega pa se takoj vidi, če ce-vka stoji ob zgornjem robu vretena. (Glej sliki 4 in 5!)
6.	Enotnost nastavitve cevk
Vse cevke na vremenih morajo imeti enotno- višino- nastavitve. Sam-o- -pogled čez vrsto- vreten zadostuje, da ugotovimo pravilnost ali nepravilnost ležečih cevk. Nad vrsto štrleče ce-vfce povzročajo
Slika 8: Začetek zanke
okvaro kopsa in pa nedopustno ustvarjanje odpadko-v.
Vse nad vrsto vreten štrleče cevke moramo obvezno izravnati na enako- višino! (Glej sliki 6 in 7!)
7. Zap-redenje — p-risukovanje pretrganih niti
Posamezne, med snemanjem pretrgane- niti na pnstar.: nem stroju, se morajo zopet takoj zapresti - pirisukati — privezati (različni izrazi). Pri tem moramo- -biti pozorni na sledeče posebnosti: a) Kops preje z enako številko (kot se preide na, stroju) in iste vrste mešanice (rumena, zelena, rdeča, plava, bela ali črna meša-
Slika 9: Zanka je končno nastavljena in se jo drži s podporo palca in kazalca
Slika 10: PRAVILNO! Zanka je močno zategnjena na cevko
Slika 11: PRAVILNO!
Kratek konec preje je treba zapresti (naviti na cevko)
n-ica) je treba držati tako-, da lahko- napravimo- z začetnim koncem preje s pomočjo palca, kazalca in sredinca. (Glej sliki 8 in 9!)
b) Ko je zanika močno navlečena koli cevke, spustimo- kratek konec niti iz roke na cevko.
Če moramo eno nit večkrat zapresti, moramo vsakokrat odstraniti prejšnjo zapredeno zanko iz cevke.
Ce se preja za zapreden j e »brez zanke« na kakršenkoli način vrže o-koli cevke, se pojavljajo v nadaljnji predelavi — t. j. pri pre-
slika 12: NEPRAVILNO! Zapredanj-e brez zanke. Ostanek konca neuporabne preje
vijainju v tkalnici — težave-, ker štrleči konci preje ovirajo normalno odvijanje. (Glej sliko- 10, 11 in 12!)
Konec preje, katerega zapredemo z roko na cevko, ne sme prestopiti višine plasti, katero napravi prstančni voz s svojim stalnim gibanjem.
c) Ko- imamo- zadostno- dolžino niti — od vretena do raztezala —
tedaj -prejo- p-o-moižnega k-oipisa odtrgamo. Nato je treba konec niti, prihajajoče od vretena — s palcem in kazalcem držati čvrsto, kolikor je mogoče kratko in p-risukati (privezati) v iz raztezala prihajajoči raztegnjen vlakninski material flajerskega stenja (p-redpreja). (Glej sliki 13, 14 in 15!)
8.	Če so se vretenski trakovi pri snemanju premaknili, jih bo treba zopet namestiti na jermemico-vreten.
9.	Važno je, da uporabljamo vedno isto barvo cevk za določeno prejo-. S tem preprečimo- p-o-meša-
(Naidaljevanje na 6. strani)
Slika 13 in 14: PRAVILNO! Prisukovanje se pravilno izvrši lahko na spodnjem rebričastem valju ali pa na zgornjem gumi-valjčku
RED V OBRATU II
ZAMERA GOR ALI DOL,
KAR JE RES JE RES!
Sel sem skazi oddelke obrata II. Mčafcoval sem, da so takšni kot v obratu I, pa sem foil zato zelo prijetno presenečen.
Že 'predilnica jie mnogo bolj, čista in urejena (kot v obratu I. Tam nikjer ne vidiš razmetanih košar, niti raznih cevk in išpulj*, niti cekarjev na strojih. Povsod vladata red in čistoča in človek ima vtis kot da foi bil v nekem 'prijetnem stanovanju, kjer skrbna gospodinja gleda, da je vse lepo in čisto.
Nato sem šel v tkalnico. Tam so res veliko Ibolj na tesnem (morda še bolj kot v obratu I) pa vendar tudi v tem oddelku vlada 'čistoča im tudi red. Nikjer ne vidiš . zaprašenih strojev, nikjer pohojenih cevk in nitk, nikjer raznega papirja, ostankov hrame in podobno, kar vse lafoiko vidiš v tkalnica obrata I, pa naj gre za staro zgradbo ali pa za novo, kjer je avtomatska tkalnica.
Enako je v prostorih plemeni-tilnice II. Tudi tam je vse vzorno im prijetno, čeprav so .prostori siedasi in manjši kot v obratu I. V obratu I bi pohvalil le skladišče gotovega blaga, adjustirni oddelek in del gravure.
Pri teh ugotovitvah se človek
nujno vpraša: KAKO JE VENDAR MOGOČE, DA OBSTOJAJO TAKE RAZLIKE, OB ENAKIH POGOJIH DELA, PROSTOROV ITD? Nobeden se ne more izgovarjati, da so pogoji v enem obratu slabši kot v .drugem. Krivda je torej pri ljudeh samih, ker nekateri znajo organizirati delo in nego strojev pravilno (ali recimo bolje) drugi pač tega ne znajo ali pa ne zmorejo. Ne bo zato napačno, če bi si odgovorni obrata I v obratu II ogledali, in proučili njihov način vzdrževanja oddelkov pa bi potem istega uporabili, tudi v svojih oddelkih. Da tudi rekonstrukcija ne more biti vedno zadosten razlog za tako stanje je dejstvo, saj .so v obratu I v takem stanju tudi oddelki, ki so v novih prostorih, kjer ni miti duha o kaki rekonstrukciji.
O okolici enega im drugega obrata pa sploh ne bi govoril, ker bi potem moral obrat II sploh samo hvaliti, obrat I pa zmerjati, zmerjati in zopet — zmerjati!
Zaradi, tega,, ker smo postali veliko podjetje, pa je nujno potrebno, da začnemo misliti tudi v obratu I na vsestransko ureditev notranjih prostorov, ker bomo dobivali čedalje več raznih obiskov, katerih pa le me moremo vedno voditi samo v obrat II.
PG
flajerjii v predilnici II
Preberite!
Obisk iz SSSR
V	začetku meseca avgusta je obiskala naš obrat I skupina delavk in delavcev iz Sovjetske zveze. Ta skupina je prišla v Jugoslavijo na podlagi sporazuma med Sovjetsko, zvezo in Jugoslavijo1 o izmenjavi nekaj skupin delavcev, ki bi si ogledali določene znamenitosti in način življenja delovnih ljudi v eni ali drugi državi.
V	obratu I so .goste sprejeli predstavniki družbeno političnih organizacij. Gostje so. si ogledali osnovne' obrate, nakar je bil v sejni sobi še krajši razgovor o življenju in, delu v poidjetju. Delavke in delavci iz Sovjetske zveze so ise predvsem zanimali za probleme s področja HIGIENSKO TEHNIČNE ZAŠČITE DELA, SKRBI ZA OTROKE IN ZAPOSLENE ŽENE.
Na kraju so se 'pohvalno izrazili o organizaciji tega obrata, napisali lepo* posvetilo v .spominsko knjigo*, se prijateljsko poslovili in Odšli na ogled še drugih podjetij.
EKONOMSKO IZOBRAŽEVANJE
Proces demokratizacije pri upravljanju podjetij je pognal talko široke in močne korenine, da danes že lahko z vso gotovostjo rečemo, da zgodovinski ukrep našega državnega vodstva pred 10 leti, ko so bila podjetja predana v upravljanje delovnim kolektivom, ni bil noben »zanimiv eksperiment«, kot so ga imenovali mnogi gospodarstveniki in politiki v inozemstvu, marveč je bil to ukrep, ki ga je kasnejši razvoj pokazal kot pravilnega. Načelo, naj bo vsak delavec ne le proizvajalec — marveč tudi upravi j alee v v svojem podjetju, ni več geslo, marveč postaja vedno bolj živa stvarnost. Z izvolitvijo obratnih delavskih svetov v prvi polovici letošnjega leta je bil storjen velik korak v tej smeri.S formiranjem manjših ekonomskih enot se problemi in naloge upravljanja približajo delovnemu človeku. Danes je v organe družbenega samoupravljanja vključeno že sorazmerno veliko število članov delovnega kolektiva. Mnogi od njih zelo aktivno in uspešno sodelujejo pri delu teh organov. Nekateri pa ostajajo pasivni — cesto iz bojazni, da se ne bodo znali pravilno izražati, včasih pa morda nekateri kakega posameznega vprašanja tudi res ne razumejo. Strokovnjaki podjetja, ki pripravljajo posamezna poročila, skušajo vsako posamezno zadevo opisati in prikazati na preprost in razumljiv način — vendar pa ima tudi to stremljenje določene meje. Obravnavanje gospodarskih problemov se ne more vršiti v tako enostavni in preprosti obliki kot na primer podajanje športnih poročil. Tudi je neizogibno, da se pri tem uporabljajo' gotovi strokovni izrazi, ki so včasih tudi tujega izvora in katerih ne moremo nadomestiti s preprostimi besedami. Te strokovne izraze moramo seveda poznati, če hočemo razumeti posamezna poročila oziroma probleme, ki se nakazujejo. Da bi mogli člani organov delavskega samoupravljanja pa tudi vsi ostali člani delovnega kolektiva, ki bodo v naslednjih letih sodelovali pri delu teh organov, uspešno vršiti svoje funkcije, zasledovati dejavnost, uspehe in probleme podjetja ter razumeti in pravilno tolmačiti sprejete sklepe, bomo v našem listu objavljali razlago posameznih strokovnih izrazov in pojmov z ekonomskega področja. Marsikdo od tistih, ki bodo to razlago pazljivo zasledovali, bo lahko ugotovil, da pravzaprav ni tako težko razpravljati o teh vprašanjih in pa, da so ta vprašanja zelo zanimiva. Pri razlaganju teh pojmov se ne bomo držali abecednega reda, ker bi bilo to dolgočasno, marveč bomo v vsaki številki lista obdelali nekaj vprašanj, ki se bodo nanašala na program takratnih sej upravnega odbora oziroma delavskega sveta, ali pa na vsebino dotične številke našega glasila. Kdor bi želel kakršnokoli dodatno pojasnilo, naj se obrne na uredništvo lista, ki bo njegovi želji ustreglo.
INVESTICIJE — OSNOVNA SREDSTVA — AMORTIZACIJA
Za poslovanje vsakega podjetja, zlasti še industrijskega, so nujno potrebna določena osnovna sredstva. Med osnovna sredstva spadajo predvsem gradbeni objekti gospodarskega pomena ter stroji in ostala oprema. To-
rej bi spadali pod osnovna sredstva, vse obratne in upravne stavke, industrijski tir, stroji po obratih, pisalni in računski stroji, tovorni in osebni avtomobili itd. Razen osnovnih sredstev mora imeti podjetje tudi obratna sredstva. Med obratna sredstva pa spadajo: surovine in ostali material za proizvodnjo, nedovršeni proizvodi, polizdelki, končni izdelki, razen tega pa tudi manjše orodje in drobni inventar ter denarna sredstva, ki so namenjena za nabavljanje obratnih sredstev. Tako bi med obratna sredstva spadali na primer: bombaž, stanična vlakna, škrob, barvila in kemikalije za plemenitil-nioo, premog za kotlarno, pa tudi preja v vseh fazah dela, enako tkanine od surovega blaga do potiskanih, apretiranih in adjusti-ranih kosov za prodajo. Že na prvi pogled lahko vidimo razliko v namenu oz. usodi posameznega predmeta iz obratnih ali pa iz osnovnih sredstev. Bala bombaža se na določen dan v predilnici v celoti porabi za izdelovanje preje. Preja gre najprej v tkalnico, kjer se porabi za tkanje, tkanina pa se v ple-menitilnici potiska in apretira. Torej gre v določeno količino gotovega blaga nekaj bombaža, škroba, barvil — vse to pa mora biti v celoti vračunano v ceno končnega izdelka. Nasprotno pa se stroj na primer v predilnici ne iztroši pri eni bali bombaža. Nasprotno, stroj predela stotine bal oziroma v tkalnici in plemenitilnici tisoče in tisoče metrov blaga. Vendar pa stroj ni vedno* enako' vreden. Stroj postopno izgublja svojo vrednost, ker se v teku proizvodnje obrablja oziroma troši. Tudi stroj ima določeno življenjsko dobo in ko* ta mine, je stroj praktično vreden le še kot staro železo-. Zato se osnovna sredstva amortizirajo. Knjigovodsko se njihova vrednost vsako leto odpiše za določen odstotek. Skupna vsota teh odpisov pa se vračuna v ceno gotovih izdelkov, ki jih podjetje prodaja. Tako se na eni strani vrednost strojev zmanjšuje, na drugi strani pa se nabira gotov denar v amortizacijski sklad, iz katerega se potem nabavljajo novi stroji oziroma obstoječi rekonstruirajo. Zato tudi ločimo dva dela amortizacijskega sklada: del za vzdrževanje in del za nadomestitev.
Podjetje torej mora od časa do časa nabavljati nove stroje. Ce hoče obdržati svojo proizvodnjo, mora nadomestiti stroje, ki so iztrošeni. Ce pa hoče napredovati — mora strojni park povečati in modernizirati — 'to je izločiti zastarele stroje, čeprav so še sposobni za obratovanje, mesto njih pa nabavljati nove, moderne stroje, ki imajo večjo zmogljivost.
Investicije imenujemo izdatke oziroma vlaganja za osnovna sredstva. Investicije so možne ali iz lastnih sredstev — če ima podjetje potrebne prihranke na svojih skladih ali pa iz posojil ali kreditov. Te kredite je treba seveda vračati in to z letnimi odplačili, ki jih imenujemo* anuitete. Gospodarska investicija je ali investicija za zameno, če nadomeščamo že do sedaj obstoječa, a iztrošena osnovna sredstva, ali pa nova investicija, če strojni pank povečujemo. Poleg gospodarskih investicij so še negospodarske investicije, ki so namenjene za izgradnjo raznih objektov družbenega standarda: ceste, šole, bolnišnice, gledališča itd.
Nov obrat: KONFEKCIJA
1. strani)	2. Postaviti dva proizvodna tra-
(Nadaljevanje s
ne,je tudi delno žensko konfekcijo in pižame.
Obrat bi predvidoma zaposlje-val okoli 100 ljudi ter bi bil razdeljen na dva oddelka oziroma bi imel dva proizvodna trakova. En trak (oddelek) bi bil za robljenje izdelkov, kateri bi ipotem šli tako dokončno adjustirani v prodajo, drugi trak pa bi Izdeloval vso predvideno konfekcijo.
ZA IZVEDBO TE ZADEVE JE POTREBNO:
1. Adaptirati obstoječe prostore, kateri so v dovoljni meri na razpolago;
kova.
3.	Dokupiti najnujrtejše manjkajoče stroje (tračni ali krožni nož, stroj za šivanje gumbnic, stroj za šivanje gumbov in podobno).
4.	Pričeti is priučevanjem delovne sile, ki je delno že na razpolago.
Pri tem pa je treba misliti še na to, da ta obrat ne bo visoko-mehanizirana konfekcija. Istočasno se moramo zavedati, da bo tudi ta obrat postavljen na rentabili-tetni račun, kot so postavljeni ostali proizvodni obrati.
Kljub novosti, katero uvajamo, obrata konfekcije ne bomo smeli
zapostavljati oziroma' ga obravnavati kot nujno obremenitev, saj bo njegova ustvarjena vrednost bruto produkta večja, kot pri marsikaterem podjetju občine Kranj.
Jasno je, da se bedo pojavili določeni proizvodno-tehnološki problemi, predvsem pa kadrovski problemi, vendar pa bo možno tudi te, ob vsestranski uvidevnosti, uspešno in hitro rešiti.
Obrat KONFEKCIJA bi moral steči nekako sredi oktobra in bi se potem postopoma organizacijsko učvrstil do kraja leta.
Tone Care
V predilnici II. Velika čistoča in red ter svetli in zračni prostori

HUDA PREIZKUŠNJA
PRED 20 LETI...
Klofuta, ki mu jo je primazal belogardist, ga je zaskelela in v glavi mu je zašumelo. Zamajal se je kot se zamaje drevesce, če ga ošinemo s palico, toda že naslednji trenutek je spet trdno stal na mostičku pred podom. Čeprav zaskrbljeno', je vendar srepo pogledal tistega, ki ga je udaril, trdno odločen, da ne pove ničesar.
Ujete partizanke zraven sebe ni upal pogledati. Dobro jo je poznal, saj skoraj ni bilo večera, da se ne bi oglasila pri njih, se pogovarjala z njimi kakor tudi z 'drugimi domačimi, zlasti z očetom, ki je bil odbornik OF. Oba starejša brata pa sta bila partizana nekje v Kokrškem odredu in se že precej dolgo nista oglasila.
Vsa družina je bila poznana kot zavedna slovenska družina, ki je od vsega začetka s simpatijami spremljala začetek boja proti okupatorju in se kmalu tudi aktivno vključila v ta boj, med njimi tudi Ivan. Čeprav še ni dopolnil 14 let, že na lastni koži čuti surovost okupatorjevih hlapcev — narodnih izdajalcev . . .
Kot že toliko večerov, je partizanka Olga tudi ta večer prišla v hišo. Tudi z Ivanom je sprego-
ILEGALCI PROTI SOVRAŽNIKU
Ko so Nemci vdrli v naso deželo, je bila pod vodstvom KP osnovana OF. Ustanovljeni so bili pokrajinski in terenski odbori OF. Njih glavna naloga je bila, zbirati denar, obleko, orožje in sanitetni material za partizane. Enako va/ž-ni so bili tudi politični funkcionarji, kateri so skrbeli za politično propagando proti okupatorju. V ta namen so bile na skrbno skritih krajih ilegalne tiskarne, kjer so tiskali razne časopise, ponarejene legitimacije itd.
Prvega aktivista Kocijana Kme-
tiča iz Stražišča sem spoznal že junija 1941. leta. To je bil prvoborec za delavske pravice in član KP od 1934. leta.
Ko so Nemci napadli ZSSR, so tudi na Gorenjskem začeli preganjati komuniste, pa se je moral umakniti tudi Kmetič. Začasno zatočišče je dobil na našem domu, po 14 dneh pa se je poslovil od svoje žene in hčerke in odšel v partizane, kjer je kmalu nato padel.
Tudi v gravuri so bile nabiralne akcije po aktivistih OF. Prvi pobudnik je bil Laknar Jože. Kmalu
pri nas
Kmalu za predstavniki Sovjetske zveze je prišla na obisk tudi skupina sindikalnih delavcev iz Alžira. Tudi te so sprejeli predstavniki sindikalne organizacije. Pokazali so jim proizvodne obrate v obratu II, nakar so imeli še razgovor o delu sindikalne organizacije v podjetju in o samoupravnih organih. Zanimala jih je tudi zgodovina podjetja. Predstavniki Alžira so pohvalili delo naših organov in organizacij ter tudi ureditev proizvodnega procesa v obratu II. Dejali so, da smo lahlko srečni, ko si v miru in svobodni lahko urejujemo svoje življenje, medtem ko se mora njihov narod že 7 let boriti za osamosvojitev izpod kolonializma Francije. Povedali so nam še, da so naši borci za vzor njihovim. Prepričani so, da bodo tudi oni dosegli svoj cilj, čeprav z žrtvijo mnogih življenj njihovih sinov in hčera. Dejali so, da je tudi njihov narod prepričan' o zmagi proletariata in socializma.
Prijetno presenečenje je gostom pripravila mladinska organizacija podjetja. Med razgovori sta jim namreč predstavnika mladine izročila šopke cvetja in spominska darila. Vodja Alžiroev se jima je v imenu tovarišev in v imenu vse alžirske mladine zahvalil za lep sprejem ter izročil lepe pozdrave mladini podjetja z željo, naj bi dosegli še mnogo uspehov v svobodnem življenju in z upanjem, da bo' lahko nekoč srečna tudi alžirska mladina.
Po kosilu so si gostje ogledali še veličasten spomenik revolucije. Naši predstavniki so' jim povedali, da predstavlja tri velika obdobja, in sicer VSTAJO, STAVKO in REVOLUCIJO.
Ob ^lovesu so še enkrat izročili tople pozdrave vsem delavcem podjetja. Naši predstavniki pa so jim zaželeli, da bi čimprej dosegli svoj cilj - SVOBODO SVOJEGA NARODA IN DOMOVINE.
Tomai V.
je pritegnil še več sodelavcev. Tako so sodelovali: Jan Marjan iz rajonskega odbora Primskovo, Bajželj Pavel iz rajonskega odbora har Ludvik in drugi. Delo OF je zaživelo. Trosili so letake, zbirali denar in širili politično propagando itd.
Dobro se še spominjam, da mi je dal Bajželj, ki je sedaj v službi OLO Kranj nalogo, naj raztrosim letake okoli osnovne šole in današnjega doma Svobode. V šoli so bili takrat nastanjeni nemški vojaki. Od doma sem šel v službo zgodaj zjutraj. Bila je še tema. Ko pridem do doma današnje Svobode, pričnem natikati letake na bodečo žico v smeri proti osnovni šoli, kjer je stala stražarnica, v njej pa stražar. Srce mi je zastalo od presenečenja. Hitro sem stlačil ostale letake v žep in šel mirno naprej mimo stražarja. Ko sem se malo oddaljil od njega, sem se pognal v tek. Mislil sem si: »Zdaj, zdaj bo zapazil letake in začel streljati za menoj«. Oddahnil sem se šele v tovarni. To sem povedal tov. Šavlju, ki me je opozoril, da naj bom drugič bolj previden.
Ob neki drugi priliki se je oglasil pri meni moj prijatelj Bajželj Tone iz Stražišča in me prosil, naj grem z njim, ker mora na železniški postaji oddati puško in muni-cijo aktivistu Jakelj Dragotu iz Medvod. »Če greva oba na postajo, ne bo sumljivo«, mi je dejal. Puško sva razdrla, jo zavila v ovčjo kožo, in še v papir, da je vse skupaj izgledalo, kot da prenašava paket. Ko sva prišla na postajo, je bilo tam že mnogo ljudi, ki so čakali na vlak iz Gorenjske. Med njimi so hodile nemške patrulje. Malo tesno nama je bilo pri srcu.
(dalje prihodnjič)
vocila nekaj besed. Ni se dolgo zadrževala in je kmalu odšla. Domači, utrujeni od splošnega dela, še posebno pa, ker so imeli vse pripravljeno za mlačev, s katero naj bi zgodaj začeli, so hitro polegli. Toda kmalu jih je vrglo iz sna močno streljanje in vpitje, oddaljeno od hiše komaj nekaj sto metrov. Vendar je streljanje kmalu zopet ponehalo.
Kaj se je zgodilo? Zla slutnja jih je spreletela, vendar nihče ni vstal. Še dolgo SO' prisluškovali, nobeden pa ni mogel več zaspati. Zunaj pa je bilo vse tiho in tako jih je, pozno ponoči, le premagal spanec.
Komaj se je zdanilo, je oče vstal in potiho odšel iz hiše, da ne bi z ropotom prebudil drugih. Njemu je še posebno vrtalo po glavi. Kaj je bilo tisto streljanje? Šel je okrog hiše in gospodarskega poslopja na vrt. Sosedje so še spali. Zdaj se mu zazdi, da ga je nekdo poklical. Ozrl se je. Ne, zmotil se je. Toda? Ali ni spet, zdaj že razločno slišal — Andrej. Obrne se. »Pridi sem!« Zidaj je tudi že vedel kdo ga kliče. Bil je sosed Peter, partizan na tamkajš-nem terenu. Glavo je pomolil iz male betonske jame, ki so jo napravili na vrtu kakih 20 metrov od hiše že pred 10 leti in je služila za shranjevanje poljskih pridelkov — pese in korenja. Sedaj, sredi poletja, pa je bila prazna. Sem se je zatekel Peter, hudo ranjen v nogo, za seboj pa je prav do jame pustil dobro vidno sled: ometeno roso' in kri.
Čeprav hudo zaskrbljen, oče ni zgubil razsodnosti. Vedel je, da ga sedaj pri belem dnevu ne more spraviti v gozd. Hitro je položil čez luknjo lesen pokrov in ga dobro zamaskiral, potem pa je po krvavi sledi začel voziti naložene vozove z žitom. Trenutno' razen njega nihče ni vedel, kaj se je zgodilo to noč. Medtem so tudi drugi že vstali in zaspanih oči drug za drugim prihajali k podu, kjer bi vsak čas morali začeti z mlačvo. Na skrivaj je malo kasneje povedal še mami, kaj se je
zgodilo. »Ce vedo, da je nek partizan ranjen, bodo gotovo iskali, kam se je zavlekel. Toda mi ne vemo nič.« Obrnil se je in odšel, da bi ipoignal mlatilnioo. A še ni dobro pričel z delom, ko se pojavijo prvi belogardisti.
»Tu se še vidi kri,« pravi eden od njih in vsi se sklonijo tja, kamor kaže eden od belogardistov s prstom. Res je 'bila krvava sled čez cesto in do hiše, potem pa se je zaradi previdnosti pčeta izgubila. Zdaj je bil na vrsti oče. Silili so vanj, naj pove, kje ima skritega ranjenega bandita. Toda ne zlepa ne zgrda ni šlo. »Nič ne vem,« to je gonil kar naprej. Tudi udarci niso pomagali. Medtem je mama izkoristila zmedo, vzela grablje in odšla zdoma.
Kaj se godi z očetom v hiši, mladi Ivan ni vedel.
Klofuta, ki mu 'jo je primazal belogardist, ga je za trenutek spet zdramila iz neke zamišljenosti. Kdo ve, kaj je Ivan ta čas mislil? Vse njegovo telo, čeprav slabotno, je dokazovalo' trdno odločnost, ko je na že tolikokrat ponovljeno vprašanje, če je ta partizanka bila sinoči pri njih, odgovarjal: »Ni bila!« Vsakemu takemu odgovoru je sledil hov udarec in Ivan je bil v obraz že rdeč kot kuhan rak, toda solze ni bilo v očeh. Spet je sledilo isto vprašanje ih predno je utegnil Ivan reči’ tisti »NE«, se je oglasila ujeta partizanka Olga: Ivan, kar reci, da sem bila, saj to že vedo.« Ivan jo je ošinil s pogledom; zdaj prvič med zaslišanjem. Kaj je ta pogled izražal, najbrž ve samo ona. Odločno kot prej pa je rekel: »Tudi ce si bila pri nas, jaz te nisem videl!« Sledil je še en udarec in poduk belogardista: »Smrkavec, pazi se drugič! Trmast si pa ko bik.« Ivan pa je bil s tako oceno kar zadovoljen.
Še so brskali po hiši in okrog nje. Iskali so ranjenega partizana Petra. Enkrat so bili komaj meter od poikrova pa ga niso našli. Nato so odšli. Peter je bil rešen!
Gotovo se Peter — invalid NOB — tega še danes dobro spominja.
Ceylonski študent pri nas na obisku
Pred kratkim je bil na obisku v našem podjetju ceylonski študent tov. SAVATH Nawana v spremstvu dveh sodelavk iz Zavoda za družbeno upravljanje v Ljubljani in enega člana Okrajnega sindikalnega sveta Kranj.
Razgovor z njim in našimi predstavniki samoupravnih organov ter družbenih organizacij je potekal v prijetnem razpoloženju, — Tovariš Savath Nawana se je zanimal za delo samoupravnih organov, za delo sindikalne organizacije in tovarniškega komiteja ZK, za njihovo organizacijo in povezavo med seboj ter samoupravnimi organi. Zanimal se je tudi za probleme zaposlenih žena kot na primer za nočno delo žena, skrb za noseče žene, otroška zavetišča itd. Prav tako tudi za skrb delavcev na sploh, kot prehrana delavcev, prevozi, stanovanja, osebni dohodki, zaposlovanje in podobno.
Po končanem razgovoru si je ogledal še menzi v obeh obratih in proizvodni proces v obratu II.
KOLIKO LJUDI JE ZAPOSLENIH V ZDRUŽENEM PODJETJU?
Stanje zaposlenih na dan 25. avgusta T961 je bilo naslednje:
Številni Steviln	0,1 te'era
Ekonomska enota	Število Število del. usi.		Skupaj	Od tega žena	Vajenci
Predilnica I.	303	6	309	255	—
Predilnica II.	250	7	257	198	1
Tkalnica I.	1011	16	1027	803	15
Tkalnica II.	683	9	692	559	11
Plemeni tilniica I	402	15	417	148	11
Plemeniitilniea II.	164	« 8	172	106	3
Splošni obrat I.	162	7	169	6	17
Splošni obraT II	104	3	107	8	5
Splošna uprava I.	56	93	149	86	—
Splošna uprava II.	28	54	82	37	f
Skupaj	3163	218	3381	2206	64
KOLIKO LJUDI BO ZAPOSLENIH V UPRAVI PODJETJA PO ZDRUŽITVI VSEH SEKTORJEV
Po novi organizacijski shemi uprave podjetja, ki je bila ze sprejeta od strani CDS dne 28. avgusta 1961, bo imela ekonomska enota »splošna uprava« po, dokončni združitvi vseh sektor jev nasled-
nje število zaposlenih: Sektor
Glavni direktor Sekretariat Kadrovsko soc. sektor Sektor pripr. in org. Tehnični sektor Konnerciajni sektor Finančni sektor
Skupaj
Število	Število
delavcev uslužbencev
1	—	1
6	5	11
20	15	35
14	1	15
13	3	16
26	77	103
48	-	48
128	101	229
predstavniki Alžira v našem podjetju
Roka: vaša vizitka!
Pravilna ureditev in svetloba zdrave oči in zadovoljstvo!
Ko opremljamo' novo stanovanje ali pa Spreminjamo' izgled prostorov z novimi deli pohištva, vse premalo mislimo na to, da ni najvažnejši zunanji videz, temveč, kako se bomo v predvidenem okolju počutili v prihodnje. Ce bi gospodinje mislile tudi na to, potem bi dostikrat ne kupile sicer lepih reči, ki pa se pozneje izkažejo kot nepotrebne ali celo škodljive.
Na' primer: Imate novo' stanovanje in hočete opremiti dnevno sobo! Sedaj se 'začne letanje od ene1 'trgovine do druge, izbiranje in na kraju ste, recimo, kupili: knjižno' omare' s policami, kavč, dva ali tri fotelje, čajno' mizico, stojalo za rože, stoječo svetilko, lep velik perzijan.ee (tepih) in morda še kako stensko lučko. Vse to' je seveda lepo, najmodernejše in že si predstavljate, kako' vam bodo' vse to prijateljice zavidale, pri tem pa ne pomislite, da bo tisto zavidanje in občudovanje' kaj kratkotrajno', prav tako' pa morda tuidi vaše veselje in zadovoljstvo'. Mar ne boste žalostne, če boste pozneje ugotovile, da pohištvo ne odgovarja zahtevam niti vašim razmeram? Zato, vidite, vedno dobro premislite, preden kaj kupite, isaj voda ne gori in pohištva je tudi dovolj :na izbiro.
Prodno se torej o'dloöite za nakup, je važno da naredite naslednje:
reč vseeno1, kakšna je osvetlitev, čeprav ljudje vse premalo posvečamo' pozornost prav temu vprašanju. Če bi namreč vedeli, kako zelo si lahko pokvarite oči pri neodigovarjajoči svetlobi, potem bi morda, temu problemu posvečali več ipažnje. Danes vam bomo zato tudi O' tem nekaj napisali in vam svetujemo, da vzamete predloge zelo resno in da se začnete po njih takoj ravnati, saj bo le vam v korist!
Kaj vse je važno im potrebno!
Važno je, da določimo, mesita za luči po razmestitvi pohištva, ne pa, da nameščamo pohištvo po lučeh.
Naša sodobna stanovanja namreč niso namenjena samo enemu, temveč imamo dostikrat v enem prostoru poleg običajnega kota še jedilni 'prostor, včasih še delovni prostor. Vsak od teh prOLstorov bi moral pravzaprav imeti svojo razsvetljavo. Talko nastanejo' namreč poitem potrebni svetlobni pasovi, ki dajejo1 sobi šele pravi poudarek. Predvsem iagledajo majhni prostori zaradi svetlobnih pasov večji.
Kako močna mora. biti žarnica (v watih) vam tudi objavljamo' v tabeli, iz katere boste lahko povzeli odgovarjajočo1 jakost tudi za vaše prostore. Zapomniti pa si morate, da ni odvisna jakost sveit-
-”~~~™ ■ <
ri-i.



0.51»
1,0 m
	« ££ V*		~T f	M	
	* ' *■			%	
^ ■<"> '< „v I		f«W	40W	75 W	20 VV
ÄiJ	l§**	mm	?5W	SS»W	4 0W
predvidenih zahtev in si tako naredite zaželeno vzdušje. Seveda pa ne smete narediti nobenih sprememb tam, kjer naj ima svetloba svoj določen namen in je tam torej zaradi določenega delovnega mesta in podobno. Tam je zahteva po nekem vzdušju nepravilna in je važno le, da svetloba ustreza delovnemu mestu! Za vse luči velja, naj bi metale svetlobo tako, da ne bi slepila.
Najtežje je v spalnici oziroma s svetlobo ob 'postelji. Tu je torej treba paziti, da imate svetlobo' ob postelji, iin sicer ne nizkih lučk na nočnih omaricah, ker so vedno prenizke in dajejo 'premalo prepotrebne svetlobe za tistega, ki v postelji rad bere! Najboljše bi seveda bilo, če bi pritrdili na steno luč, ki ima mehanizem za sem in tja ter za gor in dol pomikanje žarnice, kar omogoča svetlobo' iz pravilne lege. Prav tako- je seveda možno dobiti tuidi stoječo lučko, ki jo je možno spremeniti v visoko ali nitzko.
Sedaj pa sl oglejte še razpredelnico:
I. Po delovanju in vrsti luči:
Ta tabela je določana od zdravnikov in je posebno važno na njej, da se držimo povprečnih vrednosti oddaljenosti od osvetljenega objekta. V drugi vrsti so nato jakosti žarnic v watih, zgoraj pa različne vrste luči. (Glej sliko 1)
'Potrebna jakost svetlobe je odvisna od starosti, in sicer je v mladosti manjša kot pri starih ljudeh. 10-letni otrok potrebuje za branje in pisanje 30 odstotkov svetlobe, ki jo potrebuje 40- letnik za enaka opravila. 60-lefcnik zopet potrebuje petkrat več svetlobe kot 40-letinik. V razpredelnici smo 40 let stare vzeli kot 100 odstotne. Na te se potem nanašajo ostali odstotki.
(vzeto iz TT)
Nekatere ženske trdijo, da je lak kriv, ker se jim lomijo nohti, druge trdijio zopet obratno. Če je tako, potem je treba iskati vzroke lomljenja nohtov najprej, v organizmu, predvsem pa morda v prehrani. Včasih pa temu ni kriv niti laik, miti prehrana, niti organizem, temveč le — lenoba prizadete.
Gre namreč za naslednje: ALI SI VZAMETE VSAK VEČER TOLIKO ČASA, DA SNAMETE LAK Z NOHTOV TER JIM TAKO DASTE MOŽNOST ZA DIHANJE OZIROMA JIiM NUDITE SE NEKAJ PREPOTREBNE MAŠČOBE? Če to delate, bodo va,šli nohti zdravi in se vam tudi ne bodo lomili. Važno je tudi, da za čiščenje nohtov uporabljate krtačo. Ne le zato, ker so nohti prosojni, temveč zato, ker krtačenjie krepi meso in kožo okoli nohtov.
REZANJE KOŽICE
OB NOHTIH
Zelo grda navada jie rezanje kožice ob nohtih. Ali veste, da s .tem lahlko .škodujete vsemu organizmu in da s-e prav lahko inficirate. Prav gotovo pa bo kožica, če jo boste rezali, rasla še hitreje, lahko bi celo rekli, da bo podivjala. Če jo sedaj režete, potem to v prihodnje opustite in nam verjemite, da popolnoma zadostuje, če si jo vsak dan po umivanju potisnete nazaj is frotirko ali leseno palčko. Seveda je to treba narediti rahlo in previdno, da ne
poškodujete nohtnih korenov, ker bi potem nohti lahko postali neenakomerni.
Kadar nohte pilite, jih nikar preveč koničasto, temveč vedno ovalno. Ne nosite predolgih nohtov, ker so grdi in kvarijo izgled roke! Taka roka namreč učinkuje nenaravno, vse kar pa ni naravno tudi ni lepo.
Tudi je važno (o tem smo deloma že pisali), naj isi žene stalno negujejo roke, ker ni nič grše-ga, kot hrapave, rdeče in zanemarjene roke. Takih rok ni treba imeti nobeni ženski, če ee vsaj malo pazi, oziroma si jih pravilno in redno neguje.
Vedno pa velja, da jie lepa reka ogledalo in vizitka vsake žene!
mm
7SW
IS«W
NASVETI
s
4
c
C>
T 'K' i ä
e 4
mv
«sw
Diagram prikazuje: oddaljenost in vrsto luči, ob straneh pa vrsto dela in kakšna je poraba svetlobe
nje. Zato ta tvrdka predlaga naslednji način čiščenja: če guma ni zelo zamazana, jo lahko očistite z milnico in krtačo. Ce pa so plašči bolj zamazani, pa se poslužite običajnih ali specialnih domačih čistilnih sredstev. Pri zelo močnem zama,zanju pa uporabite naslednjo 'mešanico: 5 delov maziv-nega mila, 5 delov salmijaka, 40 delov gorilnega špirita in 50 delov vode.
1.	Točno izmerite velikost sobe ali isoib, da boste lahko kupili odgovarjajoče velikosti pohištva oziroma ostale opreme.
2.	Naredite si načrt, kako' naj bi opremljena isoba izglodala in kakšne dele potrebujete.
3.	Premiislite1, kakšne barve naj bo pohištvo in kakšne kvalitete1, da bo odgovarjalo' pogojem, kakršnim bo pozneje izpostavljeno'. (Ce imate majhne otroke, potem seveda ne boste kupile perzijan-ca!)
4.	Ce imate dovolj denarja, kupite predvsem tisto, kar nujno potrebujete, me pa tisto, kar je najlepše oziroma je občudovanja vredno.
5.	Sele1, ko ste vse to leipo pripravili, šele takrat sie odpravite v prodajalne in kupite predmete oziroma izdelke.
Ce boste poslušali nalše nasvete, boste pozneje v lastnem stanovanju lahko živeli, udobno in zadovoljno, poleg vsega pa bo' vaše stanovanje tudi lepo in prijetno.
Ko že govorimo o stanovanjih, je važno, da vas opozorimo predvsem na to, kako pomembna je pravilna razsvetljava v prostorih, v katerih delate in preživljate velik del svojega življenja. Ni nam-
lobe samo od watov, temveč tudi od Oblike luči, od kakovosti (lustra, če je kovinski, prozoren, mat im podobno!). Važno je pri tem, da je v prostoru čim manj temnih pasov, kar dosežemo s prozornimi lustri.
Učinek svetlobe zaviisi tudi od barve zaves, preprog itd., in sicer v zelo veliki meri. Vsi našteti predmeti pridejo sicer pri pravi svetlobi šele pravilno do izraza, kot rečeno, pa zelo vplivajo na pravilno svetlobo, in njen učinek. Zanesljivo ste že opazili, da vzamejo (absorbirajo) temne barve več svetlobe kot evetle! Pri tem nastanejo znatne izgube svetlobe, in sicer: izguba na svetlobi pri svetloirumeni barvi stane je 45 odstotkov, pri svetlorjavi barvi že 70 odstotkov, pri cinober rdeči 80 odstotkov in pri določenih tonih zelene že 90 odstotkov, pri ultramarin pa celo 93 odstotkov. Ce imate torej zelene in temne tone stene, pohištva in podobno', boste pač morali vzeti žarnice z večjo svetlobno1 jakostjo.
Praksa sicer kaže, da ne dobite pravega vzdušja, če osvetlite prostore čisto po tehničnih ugotovitvah, zato je pač razumljivo, da včasih lahko malo odstopite od
Podplati čevljev zdržijo precej dlje, če jih od časa do časa namažete z ricinovim oljem, ki ga dobite v drogeriji.
Počene celuloidne predmete lahko saimi zlepite: pomočile kosce v močan kis, nakar jih s trakom povežite in pustite, da se posušijo.
Brušeno steklo se bo lepo bleščalo, če ga splaknete v plavilu za perilo.
Pozlačene okvire pri slikah lahko očistite z mešanico beljaka in soli, nakar jih mehko zdrgnite s krpo.
Zelo preprosto sredstvo za odstranjevanje tintnih madežev s prstov je glavica vžigalice, ki jo navlažimo in z njo zdrgnemo madež.
Termofor bo topel dlje, če ga napolnite s slano vodo.
Ce se testo za rezance trga, mu dodajte žlico mleka in ga še enkrat pregnetite.
Preden začnete' rezati paradižnike na režnje, pomočite nož v vročo vodo.
Svileno podlogo v kožuhu čistite z vato, namočeno v špiritu.
Kako čistimo pravilno avtomobilske plašče, ki imajo belo bočno steno?
Napačno čiščenje teh plaščev povzroča predčasno staranje gume. Dunlop, ki izdeluje te vrste plaščev opozarja stranke, naj te plašče, če se zamažejo, ne čistijo z bencinom, bencolom, dieslovi-mi olji ali petrolejem. Ta sred-'
stva namreč napadajo tudi naj .	_________ ________
boljšo gumo in povzročajo špra-4 preja ob pri.su kovanju podolgoma njaslo površino in prerano stara-f	položena čez kazalec
Takale lučka nad jedilnim kotom je pripravna, ustrezajoča jn poceni
Slika 15: NEPRAVILNO! r V nobenem primeru ne sme biti
Važen del ženske garderobe je brez dvoma tudi steznik. Seveda je le-ta nepotreben mladim dekletom, saij so njihove postave najlepše brez umetnih pripomočkov, je pa včasih nujno potreben, če je ženska že mamica ali pa če se je (zaradi let) že preveč razlezla. Ce spadate torej v zadnjo skupino, potem si ga hitro nabavite, da boste izgledali bolj vitka in prikupna. Seveda pa nikar ne kupite kar prvega, ki ga dobite v roko. Od pravilnega pletenja oziroma oblike je odvisno pravzaprav vse: da vam bo resnično lahko pomagal in tudi, da bo ostal dolgo časa isti — nerazvlečen — in podobno. Steznik na sliki bi zelo odgovarjal, vendar pa ga sedaj lahko dobite le v inozemstvu. Sicer pa: zakaj pa imamo razne tete in strice ali pa pomembne prijatelje!
Odpravljanje napak na prstančnih strojih
(Nadaljevanje s 3. str.)
nje aziroma zamenjavo posameznih .številk preje.
10.	Preidno' po snemanju zapusti mc stroj, je treba polbrati na tleh okoli stroja ležeče cevke iin k op se .
11.	Nobenih kopsov različnih mešanic ne smemo medsebojno pomešati. Če so pomešani, jih je treiba brezpogojno sortirati in odlagati v za to' predvidene košare ali zaboje.
Košara ali zaboj sme vsebovati samo eno vrsto mešanice in samo eno številko preje.
12.	Ce se najdejo kopsi, na katerih se ugotovi .poiškodovana preja, jih je treba predati mojstru, da »obvezno-* odstrani vzroke.
Posvetilo: Vsaka isinemalka, pri-sukovalka ali predica mora pri svbjem delu vedno misliti na nadaljnjo predelavo.
Kdor zavestno dela, preprečuje napake in olajša delo predici, tkalki, kakor tudi previjalki — in sploh pri nadaljnjih delavnih postopkih.	Marjan STRNIŠA
Ali sem vas zadnjikrat, kaj? Pa bom nekatere danes še bolj, čeprav me bodo potem grdo gledali. Veste, meni tisto »grdo gledanje« nič ne škodi in tudi ostre besede, ki lete mame, mi gredo pri enem ušesu noter pri drugem pa ven in — konec.
Pa začnimo! Kakor veste, je uredniški odbor v zadnji številki »TISKANINE« objavil nagradni razpis za novo ime glasila, kjer je bilo rečeno, da sme imeti predlog največ osem črk. Potem pa je kcmilsija izbrala sedanje ime: KRANJSKI TEKSTILEC. Sedaj se nekateri razburjajo, češ: »Zakaj to ime, ko ima vendar Ì7 črk.« Urednik jim je sicer poizkušal zadevo obrazložiti, da so pač bili predlogi z osmimi črkami (ali manj nesprejemljivi. Veste, to je tudi res, saj tako neumnih predlogov skoraj' ne moreš vzeti resno; po drugi strani pa. tuidi sedanje ime ne odstopa preveč, saj ima KRANJSKI siamo 8 črk, TEKSTILEC pa tudi samo 9, od katerih bi zadnji »e« skoraj lahko izpustili. Ta zadeva torej ni ne vem kako- krivična. Bolj obsojanja vredna pa je naslednja:
Verjetno še ne veste, da že imamo predloge za nov zaščitni znak novega podjetja in — sedaj pride tisto glavno — zanj sploh ni bilo razpisa. To zares ni prav, saj bi morda imel tudi kdo od nas kak pameten predlog, mar ne? Zares me zanima, kdo je tole zadevico naskrivaj izvedel? Mogoče se mu je pa zdelo škoda tistih nekaj tisočakov, ki bi jih moral dati za nekaj nagrad. Upam, da bomo tudi to izvedeli, če ne prej pa takrat, ko bodo O’ predlogih razpravljali na CDS. Takrat pa prizadeti le povzdignite svoj glas in zapojte tisto: Sf.|n dolgo upal in se bal, da. bom lahko svoj predlog dal. Srce je prazno sreče ni, kje si razpis, zakaj te ni?
Jaz pa kar nad »eelngo«. Najbolj zanimiva je bila zanesljivo v splošnem oddelku obrata I. V tem oiddelku so verjetno preizkušali njihove moči in kondicijo1, ker so jih prevažali in metali sem in tja kot razburkano morje staro škatlo. Tako so najprej vrgli glavo oddelka tja v nekam bolj skrite prostore, nato so- stlačili rep v nove prostore predilnice in nato so v sobo, kjer je bil prej rep, prestavili zopet glavo. Seveda pa tudi vse to ni potekalo' tako enostavno, kot pripovedujem jaz! Čeprav smo sedaj že v dokaj modernem času tehnike (tudi v našem podjetju) pa so tisti reveži morali velik del opreme in stalnega imetja prenesti kar na rokah, ker enostavno niso uspeli dobiti vsaj enega tovornjaka, da bi zadevo izvedli hitro in enostavno. Tako se je tudi tokrat uveljavilo pravilo: Zakaj enostavno, če gre komplicirano! Pa tudi, zakaj ne bi opravili neko delo' z večjimi stroški, če je to mogoče. Upam. da si lahko predstavljate, kako je ta procesija — tja do nove zgradbe — dzgledala.
Ne bi vam zdaj na široko pripovedoval o vsej žalosti in potrtosti ostalih selitev, saj vam o
tem dovolj nazorno pripoveduje že slikanica sama, če si jo boste le dobro ogledali. Hotel bi vas — prizadete — le »potroštati«, da si tega nikar preveč k srcu ne ženite in da nikar ne mislite, da mora človek vedno priti: iz dežja pod kap!
Urednik mi je pred dnevi rekel, naj raje svoj jezik malo skrajšam ailii pa naj si nabavim nagobčnik. To mu pa zares zamerim, saj njega prav nič ne briga, kaj jaz delam. Če bom nastradal, bom pač jaz, ne pa on! Sicer pa ima morda prav, saj resnica res včasih preveč v oči bode, pa me lahko kdo le mahne, če ima prav dolge roke, in zato bom v prihodnje bolj priden in bom desetkrat premislil, predno bom enkrat zinil. Tokrat pa se še ne morem obvladati.
V	zadnji številki KRANJSKEGA TEKSTILCA, ki je pravzaprav brez datuma in številke, sem vam obljubil, da bom kaj več napisal tudi iz obrata II. Ker navadno obljubo izpolnim, bom skušal držati svojo besedo, čeprav je kaj težko prodreti v tisto trdnjavo.
Veste, dragi moji, sem letal sem in tja po obratu II, pa zares nisem mogel najti kaj primernega za moje potrebe. To ti imajo' tam vse lepo in v »žnorci zrihtano«, da je bilo še meni prijetno' pri srcu, čeprav mi je drugače prijetno' le ob nasprotnih primerih. Nič, enostavno' nič! Tudi v obratih je vse čisto in kar nisem mogel verjeti, da sem v tekstilni tovarni. Ja, v tem obratu je pa verjetno zares prijetno delati. Sicer se bo- zanesljivo našel kdo iz obrata I pa bo dejal: »Lahko’ njim, ko imajo lepe in moderne prostore!« Ja, pa mi tako! Lepe in moderne prostore imamo tudi v prizidku predilnice I, pa je tam včasih tako nasvinjano, da človeku kar slabo prihaja. V obratu, II pa je red in čistoča zares na višini. Morda ne bi 'bilo napačno, če bi si delavci in predvsem predpostavljeni iz obrata I ogledali obrat II pa se bi potem mogoče stanje izboljšalo.
Tako sem letal okoli in porabil veliko moči in iznajdljivosti, da sem vendar izvedel nekaj tudi od obrata II, kar bom lahko priobčil v tej zbirki napak in nepravilnosti.
V	zadnji številki ste morda brali, da se imajo1 vsi tisti, ki gredo na oddih v Novigrad tam kaj lepo, siaj je tudi članek dovolj nazorno opisal lepote in udobnosti tistega počitniškega naselja. To je vise res, čeprav je tudi res, da so skozi vso sezono prebivali v tistih hišicah, ki imajo sanitarije večinoma ne nekdanji INTEKSANI, temveč popolnoma drugi .ljudje, ki so monda . . ., čeprav so bili vpisani v seznam pa vendar člani nekdan jega podjetja INTEKS. Precej komplicirano, kaj? Treba bo torej poskrbeti, da bodo v prihodnje dobili tiste hišice tudi naši člani oziroma samo naši člani,
1AMEZ,K*M BOŠ PA Set OOUGO LETO HA.
tujci pa naj si jih — zaradi mene — kar sami postavijo, če že želijo v takih prebiti svoj dopust. Prepričan seim, da boste skoraj vsi mojega mnenja, dragi bralci in trpini.
Ko že govorim o trpinih, bi mednje prištel še našega ured-
nika. Da, vidite, kako se revež zadnje čase poti in sekira. Sicer vam pa po pravici povem, da bi se jaz še bolj, če bi bil na njegovem mestu. Kako tudi ne. saj dobi vedno manj člankov, čeprav je v podjetju sedaj kar 1500 ljudi več. Posebno hudo je zato, ker ne dobi kaj veliko člankov prav iz obrata II, ker sam še nikogar ne pozna in tudi ne pozna tamkajšnjih razmer. Drugače bi kar sam verjetno' napisal kaj več, saj je poprej tifli v Tiskanimi, čeravno ni bilo ostalih prispevkov dovolj za 8 strani. Izgloda, da bo imel resne težave tudi v prihodnje, kako jih bo odstranil, je pa njegova skrb. Tudi bo verjetno vsem vedno težko ustregel, ker ni tako pameten kot je bil Salamon.
-o obdati/g pa v Časopisi/tuo malo piš£ kaj » lAto PA ^	m
BO OD IAM /f-C DOPISOV '
r

Prisluhnite -pomenite se - in povejte nam?
Letni dopusti im z njimi letovanja v naših počitniških domovih se bližajo kraju.
Vsi, ki smo letovali v naših domovih, smo odnesli dosti vtisov, več dobrih in verjetno tudi nekaj slabih. Nekateri smo imeli srečo z vremenom ali prijetno družbo im podobno, drugi pa smolo z dežjem ali čdm drugim.
V	N o vi gradu je bilo lepo, v Fiesi prijetno, v Bohinju in na Krvavcu pa mir in prijeten počitek. Tako se dostikrat menimo tisti, ki smo v teh krajih letovali. Zaradi še večje pestrosti letovanja, in da bi odpravili razne pomanjkljivosti im nepravilnosti, pa prosi sindikalna podružnica, vse im tudi one, ki so letovali izven naših domov, da se pomenijo o dobrih im slabih straneh počitniških domov in da svoje mnenje napišejo v Anketi.
V	prihodnji številki kranjskega Tekstilca bo torej objavljena anketa, katere namen je ugotoviti dobre in slabe strani počitniških domov. Analiza ankete bo služila za boljšo organizacijo letovanj v prihodnjem letu im ker je treba s pripravami takoj pričeti, nam pomagajte z nasveti in pripolmbami.
Sindikalna podružnica vas prosi, da anketo vestno izpolnete in jo vrnete ali v skrinjico uredništva, ali pa v sindikalni pisarni oziroma v obratnih.
Predsednik sindikalne podružnice

J
OBVESTILO
Bo pa že' kako- — meni je vseeno kaiko — saj je za svoje delo plačan, pa naj se malo potrudi. Nikar naj ne misli, da mu bodo kar pečene paške tja v gobec letele. Včasih je kar dobro, če gre kaj bolj težko, zna človek potem vsaj ceniti tiste čase, ko gre lepo.
Sedaj pa še eno iz predilnice oziroma iz avtomatske tkalnice. Tam imajo čudovite klima naprave, ki tako »perfektno« delajo, da te skoraj vem O'đnese, če stopiš skozi odprita vrata. Tb' seveda ni nič čudnega, saj pri klima napravah mora biti prepih. Guidino je le
to, da so tam delavci šele sedaj »pogruntali«, da se na tistih mestih lahko hitro ohladijo, kadar jim je preveč vroče. Seveda sem mimogrede zvedel tam še* to, da jih zadnje čase pogosto boli glava in da imajo nekateri tudi že revmo. Jaz pa pravim, da je to vse1 od skrbi in od nenehnega klepetanja ali pa je izvor teh nevšečnosti treba iškati izven podjetja. Neumno' se mi pa zdi, da bi vse te bolezni in bolečine povzročala klima naprava, saj ta veordar skrbi le za vlago in za temperaturo v obratu.
Upam, da boste z menoj zadovoljni, čeprav nisem zadostno izpolnil obljube glede obrata II. Ni pa še rečeno, da sem tam že zaključil. Mislim, da je to» le mir pred viharjem!
Se lep pozdrav!	L. C.
Člani kolektiva — pozori
Morda še ne veste, da dobi vsak, ki prinese kak članek zanj tudi honorar in sicer dobi za vsako vrstico (enostolpno!) kar 10 dinarjev, za vsako sliko 300 dinarjev, za šalo 150 dinarjev. Pohitite torej in napišite tudi vi kak članek, šalo ali črtico, pa boste — poleg osebnega zadovoljstva, da sodelujete — imeli še denarčke.
Vaše prispevke vrzite v skrinjice »uredništvo« ali pa jih oddajte v uredništvu samem.
Uredništvo KT
Iz drugih kolektivov
ŽELEZAR (Jesenice, železarna).
ZDRAVSTVENO
SOCIALNA SLUŽBA
Hiter razvoj industrije, uvajanje novih tehnoloških procesov, uporaba novih vrst surovin in proizvodnja novih izdelkov nosijo s seboj nove oblike poklicnih bolezni in povzročajo vedno nove nezgode. Medicina dela pa ne gre vzporedno s tem razvojem. Proučevanje in ugotavljanje vzrokov novih bolezni zaostaja. Zato je treba dati več poudarka in prednosti preventivnemu zdravljenju. Vse prepogosto namreč razmišljamo in iščemo rešitve v individualni zaščiti delavca pred kvarnimi vplivi delovnih pogojev, namesto da bi s tehnično rešitvijo odpravili kvarne delovne pogoje. Tako bi ie-te znatno izboljšali in s tem tudi zdravstveno stanje delavca. Danes se moramo zavedati, da je skrb za delovnega človeka predvsem stvar nas samih. Z decentralizacijo smo namreč prevzeli tovarno v upravljanje, z njo pa tudi odgovornost za delavca-upravljavca. Le od nas — članov kolektiva — zavisi, kako in kakšne si bomo ustvarili življenjske in delovne pogoje, od katerih je v veliki meri odvisno tudi naše zdravstveno stanje. Ce se ustavimo še pri nezgodah, lahko na podlagi analiz sklepamo, da tudi te niso enake pri vseh delavcih in pri raznih opravilih. Posamezni
delavci so jim bolj ali manj podvrženi in prav tako so odločujoča tudi delovna mesta. Prav ugotavljanje vzrokov in Izvorov nesreč pa nam bo dalo dovolj snovi, da jih bomo — namreč vzroke — lahko aktivno odpravljali. Jasno je, da nam bo to koristilo tudi pri vzgajanju kolektiva v borbi proti nezgodam. Predvsem pa je naša naloga, da slehernega člana kolektiva prepričamo, da prav on sam lahko zelo veliko prispeva z svojo varnost pri delu. Da je to res, je pokazala analiza vzrokov, kjer je bil pri 530 primerih (od 1197 primerov) vzrok nesreča: — osebni faktor.
Ce je tako v jeseniški železarni, potem je zanesljivo tudi pri nas in v ostalih podjetjih, povsod posvečajo trenutno še vedno premalo pozornosti preventivnemu zdravljenju ter odstranjevanju vzrokov raznih nesreč. Vse preveč se še zanašamo na to, da je bila na nekem delovnem mestu — zadnja nesreča. Edino pravilno je, da vzrok nesreče ugotovimo in ga takoj odpravimo ali pa ga zmanjšamo na minimum. Naj besede: skrb za delovnega človeka je naša najvažnejša naloga — ne bodo le fraze, temveč, naj se polno uresničijo!
Napake v 1. št. Kranjskega tekstilca
V 'prvi številki Kranjskega tekstilca smo naredila naslednje napake:
Na strani 3, v članku Iz zgodovine Intekisa dn Tiskamine v predzadnjem odstavku smo napačno navedli ime enega izmed direktorjev, in sicer je namesto inž. Janko Štrekelj pravilno inž. Janko Štrukelj.
Na strani 5 smo nadalje napačno objavili še dve imeni, im to: V odstavku — Predsedniki obratnih odborov — je pravilno Štiglic Dušan in ne Štigelc, in Palovšnik Albin in ne Pavlovšek Albin.
Na Strani 6 smo pri Izvršnem odboru sindikalne podružnice iz-
pustili 'blagajnika tovariša Silvo Sladiča.
Na isti strani smo tudi napačno objavili sestav TK ZKS in TK LMS, vendar napak nismo Objavili v tem članku, ker ismo sestav enega in drugega komiteja ponovno objavili poleg ostalih komisij- organov delavskega samoupravljanja.
Prosimo nadalje vse člane kolektiva, da nas takoj obvestijo, če bi v prihodnje odkrili kakršnokoli smiselno napako v Kranjskem tekstilcu! Nadalje se oproščamo, ker je prva številka Kranjskega tekstilca brez datuma in neošte-vilčena!	Uredništvo
Ta del ceste je zelo nevaren!
NEKAJ SKOPIH PODATKOV O ŠPORTNI DEJAVNOSTI
Pri sindikalni podružnici »Tiskanima Inteks« obstoja športna komisija, v okviru katere sodeluje več sekcij raznih športnih dejavnosti.
To so: Strelska družina, Ljud-sika tehnika, nogomet, odlbojka, kegljači, namizni tenis, šah, DIT, PGD itd.
Športna komisija ima v svojem odboru vključene vse vodje sekcij: Streliško družino vodi tovariš Jenko Peter, Ljudsko tehniko tovariš Jež Vinko, kegljače tovariš Hilčer Rudi, smučarje in sankače Jereb Ivo, rokomet Žagar Jože, šahište Škrab Franc.
Predsednik športne komisije je tovariš Kavčič Tone, ki dela v ■plemanitilnici, njegov namestnik pa je Polka Miha, ki dela v gravuri. Značilno v našem obratu I je, da se vse športne panoge razvijajo najbolj v obratu plemeni-tilmica I, da pa v drugih obratih ni čutiti tistega razmaha kot je zaželeno. Kje je napaka, bi bilo dobro ugotoviti.
Sedaj naj navedemo še nekaj
uspehov teh športnih sekcij' v tem letu.
Streliška družina se je udeležila več tekmovanji in si priborila prehodni pokal Občinskega sindikalnega sveta.
Ljudska tehnika je organizirala več tečajev za motorje in avtomobile. Smučarji in sankači so se udeležili raznih tekmovanj, tako so smučarji sodelovali na »Tek-stiljadi« na Pohorju, kj.er so se kar dobro plasirali tako ekipno kot posamezno.
Kegljači so bili v letošnjem letu zelo agilni. Teikmovali so z raznimi drugimi ekipami. Na teh tekmovanjih so se vedno dobro plasirali in si priborili prehodne zastavice, diplomo in pokal.
Sahisti so sodelovali na turninu OLO, kjer so zasedli četrto mesto.
Tudi člani nogometa, odbojke in namiznega tenisa večkrat vadijo, vendar nimamo podatkov o njihovih tekmovanjih.
Sedaj se vse naše športne discipline pripravljajo za osvojitev prehodnega pokala Občinskega
sindikalnega sveta, in sicer so se prijavile naslednje ekipe:
1.	Streljanje z zračno puško, sodelovale bodo 3 ekipe po trije člani, in sicer: mladina, ženske, moški
2.	Nogomet: 1. ekipa
3.	Odbojka: 1. ekipa
4.	Namizni tenis: 2 ekipi po 3 člane
5.	Kegljači: sodelujejo kar s 4 ekipami po 3 člane (moški, in ženske)
6.	Sahisti so prijavili dve ekipi.
To poročilo se nanaša samo za
obrat I. Obrat II pa ima tudi svoje sekcije, ki se bodo kmalu povezale in morda še bolji poživile športno življenje v novem podjetju.
Želja sindikalne podružnice je, da bi se šport še ibolj povečal, posebno med mladino našega kolektiva, zato poziva vse člane kolektiva, posebno pa mladino, ki želi in ima veselje do športnega udejstvovanja, naj se vsestransko udeležijo športne dejavnosti.
Omenili še nismo naše Prostovoljne gasilske čete, o kateri pa vemo, da se vsestransko prizadeva, da bi bila najboljša v občini in da bi bila vedno pripravljena in na mestu v primeru požara v podjetju in izven njega. Pisali ismo že o tem, da je dosegla že lepe uspehe in dobila že vrsto nagrad in odlikovanj in upamo, da bo tako tudi v prihodnje.
RED MORA BITI!
SESTAVLJANKA »AZIJSKA GLAVNA MESTA«
LIBANON---------------
MONGOLIJA-------------
SAUDOVA ARABIJA------
FILIPINI
TURČIJA
Zaradi pomanjkanja parkirnega prostora ' za motorje, mopede in avtomobile, je bilo nujno potrebno izvesti določene Ukrepe, ki so vzpostavili zopet red in pravilno parkiranje omenjenih vozil. Tako je sedaj določen del kolesarnice izključno samo za mopede, medtem ko je pokriti prostor za menzo, namenjen motorjem. Za
avtomobile ni možno določiti skupen prostor, ker ga trenutno v obratu I še ni, je pa predvideno, da lastniki osebnih avtomobilov le-te lahko parkirajo vzdolž zidu skladišča (poleg kolesarnic), pred obratno ambulanto (poleg mreže) in v prostoru pred meinzo. Povsod drugod pa parkiranje osebnih avtomobilov ni dovoljeno, posebno
pa ne pred novo zgradbo pleme-nitilnice, ker tam parkirna vozila ovirajo dohod tovornjakom, ki vozijo blago in ostali material. Ce se prizadeti ne bodo držali teh pravil, bodo posledice nosili'sami.
Prepovedana je tudi vožnja z avtomobili v notranjost podjetja, ker ni tam ustreznega prostora za parkiranje, poleg tega pa osebna vozila tam ovirajo nemoteni prehod službenim avtomobilom.
Se enkrat pa svetujemo vsem, da se držijo pravil!
Mar ni takole lepo iin primemo
Dodelite vsaki gornji azijski državi njeno glavno mesto. Začetnice vseh unest bodo dale — brane po vrsti navzdol — še eno azijsko državo.
Nagradni mozaik
Besede, ki jih zahtevajo spodnji opisi je treba vpisati v debè» lejše obrobljene dele lika, oz. po vrsti s številko v levem gornjem kotu, in sicer tako, da črke vsa» ke besede vpisujete v vrstnem redu, ki ga kažejo manjše številke v desnem spodnjem kotu polj. Ob 'pravilni rešitvi dajo vse črke v 'liku, brane po vrstah vodoravno, slovenski pregovor.
1.	korobač, 2. povečanje obsega, naraščanje, 3. ustanova za hranjenje in proučevanje zbirk, 4. okrajišano moiško ime za Edvard, 5. južnoameriški čaj, 6. nekdanja kraljevska palača v Parizu, sedaj eden najveičjih muzejev umetnosti na svetu, 7. velika, nestrupena kača, ki živi v Južni Ameriki in na Madagaskarju.
Nagradna izločilnica
KONJAK - MALINOVEC - ŽGANJE - VINO TRIKOTNIK - KVADRAT - ELIPSA - ROMB NEON - ALUMINIJ - BAKER - SREBRO CARMEN - TRAVIATA - AIDA - RIGOLETO TRBOVLJE - KOČEVJE - IDRIJA - ZAGORJE NEHRU - SEKOU TOURE - NKRUMAH - BURGIBA . BOTVINIK - GLIGORlC - EUWE - TALJ KAMGARN - G/LBARDIN - ETAMIN - LODEN ROMAN - SONET - GLOSA - GAZELA Iz vsake gornje čeitvorice izloči pojem, ki ne spada zraven. Na primer: k četvorici LORGER - MIHALIČ - DANEU - INGOLIČ ne spada DANEU, ker je košarkaš, 'Ostali SO' pa atleti. Ce bereš izločene besede po vrsti navpično, ti dajo začetnice priimek slovenskega pisatelja na prehodu od romantike k realizmu (Janez, »Moja hoja na Triglav«).
Izžrebani so bili
Nagradno sestavljanko je pravilno rešilo 105 ljudi, od tega 70 iz obrata I in 35 iz obrata II. Izžrebani so bili naslednji:
1.	nagrada: 1500
2.	nagrada: 1200
3.	nagrada: 1000
4.	nagrada: 750
5.	nagrada : 600
6.	nagrada:	500
7.	nagrada: 500
8.	nagrada: 400
Vida Batič, obrat II Elèi Rižnar, praktikantka v obr. I Rozka Florjančič, obrat I Avgust Cotar — obrat 1 Slavica Kalan, hči delavke iz obr. I Ivica Bečan, obrat II Marija Kozamernik, obrat I Alojz Femelj, obrat II.
PRAVILNA REŠITEV SESTAVLJANKE:
BESEDE SO KAKOR PUSClCE. VEMO, OD KOD SE SPROŽIJO, NE VEMO, KAM PADEJO!
OJ ZDAJ GREMO,, OJ ZDAJ CREMO, NAZAJ