Razne stvari. Iz domačih krajev. Nekaj za državnozborske volitve. Ce ima grajSčak tudi hižo v mestu, ali če ima meščan tudi kmetijo, ali smeta na dveh krajih voliti? Ne, vsak sme le enkrat voliti v eni volilni skupini. GrajSčak voli z grajSčaki, meščan pa z meščani. Ce ima kdo posestva v raznih občinah, v kteri pa sme voliti? V tisti, kjer stanuje. Če pa v nobeni teh občin ne stanuje, potem voli tam, kjer največ davka plača. Imenik volilcev. Vsak župan ima za to skrbeti, da se sestavi imenik volilcev. Vsak volilec sme ta imenik pregledati, če je vse v redu. Župan mora naznaniti, kdaj in kako dolgo bo imenik volilcev ležal v županskem uradu na ogled. Vsak volilec sme v tem času imenik pregledati, če ni kak volilec izpuSčen, ali če ni kdo vpisan med volilce, ki nima volilne pravice. Če imenik ni v redu, kam gre pritožba ? Ako župan spozna, da se je zmotil, lahko sam popravi imenik prvotnih volilcev in stvar je reSena. Ako se pa župan in pregledovalec imenika ne moreta sporazumeti, sme pregledovalec narediti pismeno pritožbo, ki se imenuje reklamacija. Reklamacija se lahko izroči brez vsake poštne znamke tudi županu, ki jo mora v treh dneh poslati na okraino glavarstvo. Ako tudi isto pritožbe ne reSi ugodno, dovoljen je v treh dneh priziv ali pritožba na cesarskega namestnika. Kakor on odloči, to velja. Telovadbe ne bo! NaS mestni zastop }e odbil prošnjo gimnazijskega in učiteljiSč- nega ravnateljstva, da se mestna telovadnica prepusti tudi za gimnazijce in učiteljiščnike. Vsled tega na gimnaziji in na učiteljiSču bržkone letos ne bo telovadbe, čeprav je na učiteljišču telovadba celo obvezni predmet. Država je pozabila, za svoje Sole preskrbeti posebno telovadnico. To so pravcate avstriiske razmere! Še enkrat pozor, volilci! Brž ko župan naznani, da je imenik volilcev že sestavljen in da bo ležal na ogled osem dni, mora se eden ali več domoljubov koj drugi dan v županski urad potruditi in pregledati imenik, če ni kateri izmed naših izpuščen ali kateri od nasprotnikov vpisan za volilca, ki mu volilna pravica ne gre. Ako najdejo kako pomoto, naj to povedo županu in če imenika noče popraviti, naj brž spišejo pritožbo, katero mora župan na glavarstvo poslati, kakor smo natančneje v drugi notici razložili. Ako pa določeni čas zamudite, potem pritožbe ne veljajo več. Tudi imenika ne bodete več videli, če ga v istih osmih dneh niste pregledali, ko je na ogled. Volilci pete kurije. V peti kuriji sme voliti vsak moški državljan, ki je že 24 let star in ni iz kakih vzrokov izključen od volilne pravice ter biva v dotični občini vsaj šest mesecev. Ali je davkoplačevalec ali ne, to je vseeno. Frankfurterca na Nemaničevi hiši. Dr. Nemanič, ki službuje na našem okrožnem sodišču kot državni pravdnik, ima v Mariboru tudi hiše, ki jih je pridobil s svojo gospo. No, to bi ne bilo nič hudega. A ta dr. Nemanič — mi govorimo o njem le kot privatni osebi, ne pa kot državnem pravdniku — razobesil je na jedni hiši povodom zborovanja nemškoradikalnega štajarskega učitelistva frankfurterco. 0 g. dr. Nemanič, kaj bi rekli Vaši slovenski predniki, ko bi vedeli, da bo njih potčmec razobešal kedaj frankfurterce ? Če bi ne imeli tudi nobenih drugih ozirov, vsaj spomin na prednike bi Vam moral kaj takega zabraniti! Napad na Narodni dom. V nedeljo so dosedaj še neznani pobalini zjutraj okoli 4. ure pobili pet šip v Narodnem domu. Drznost tukajšnjega nemškega lističa pa ie tako velika, da si upa sumiti, Slovenci sami so pobili Sipe. Vsled tega podlega natolcevanja vlada med mariborskimi Slovenci umliiva razburienost. Upamo, da bo tukaj posegel državni pravdnik s § 302 vmes. Osobne vesti. Naš rojak gsp. profesor Koprivšek je stopil v pokoj ter se naselil iz Novega mesta v Maribor. Rana trgatev. Veleposestnik Viser v Hočah je dne 17. t. m. imel že trgatev v svojem novem nasadu, ki je nasajen s portugizarjem. Trgatev je bila bogata. Pametno slovensko dekle in ,Štajerc'. Ta vsiljivi list, ki se hoče vsakej slovenski suknji prismoliti, se je nedavno hudo opekel! Le poslušajte: V Ornikovo pekarijo v Ptuji pride slovenska deklica, da kupi moke. No, prijazni strežaj ji nemudoraa vsili »Štajerca«: Ali kako se je opekel! — Zavedna kmetska deklica mu vrže >Štajerca« pod noge, rekoč: Fej, tega lista pa že ne vzamem. Nočem si svoiih poštenih slovenskih rok omadeževati s tem, da bi »Štajerca» sprejela. Saj vem, da ga pišejo — Nemci in nemškutarji le zat6, da bi nas požtene Slovence na svojo stran dobili. Sram jih bodi! Čast zavedni slovenski deklici! Slovenke, posnemajte jo! Zopet rŠtajerc". — »Pretep". Pod tem naslovom prinesel je Štajerc dopis o pretepu, ki se je vršil 15. dne avgusta pred cerkvijo Sv. Marka. Mi pošteni kmetje surovostij med mladino ne odobravamo, pa prav naai ni, da se vsak prestopek v tej »giftni kroti« po svetu raztrobi. Tudi ni treba iantoin posameznih vesnic po >Štajercu« naukov dajati, najmanj vam, g. dopisnik, ki ta list imenujete »na§ ljubi Stajerc«. Ne, mi Markovčani tega ne priznavamo, da je »giftna krota« naš ljubi Štajerc, »tvoj Šta- jerc« bodi, g. dopisnik, če si že tako narodno zaspan, a naš Markovski ni! Mi smo pristaši »Gospodarja«. To je na§ zanesljiv narodni list. Tega pišejo sinovi našega naroda, pravi Slovenci. Nikoli ne bodemo pristaši onega lista, ki je sicer poln medu in sladkostij in se nam kmetom prilizuje — pa le zato, da bi nas, poštene Slovence zaslepil in spravil pod nemško peto! Živel Gospodar! Fej Štajerc! Markovski kmet. Vrl mož. Trgovec prinese v popravilo svojo zlato uro k zlatarju v Ptuj. Zlatar mu vrine pri odhodu »Štajarca«. >Veste kaj«, reče trgovec, >tu imate Vi svojega Štajarca, meni pa uro nazaj! Tako! SrečnoU Slomšekova slavnost v Ljutomeru. Vse slovensko časopisje se ;zgraža nad ravnanjem okrajnega glavarja ljutomerskega Supanhiha, da je odvzel Sokolu zastavo. Zato ie upanje opravičeno, da ta glavarjev čin ne bo ostal brez vsakih posledic. Bilo je tudi že to čudno, da se je vsem drugim društvom dovolil obhod z razvitimi zastavami po Ljutomeru, le celjskemu Sokolu ne! Iz BuČečovec pri Ljutomeru se nam naznanja: Notarski pisar Anoscheg iz Ljutomera, ki je na primiciii gsp. Matije Slaviča polil s črnilom slovensko zastavo, je bil od okrajne sodnije v Ljutomeru obsojen na 12 ur zapora in na plačilo vse škode. Zakaj se je Sokoln v Ljutomeru zastava vzela, nihče ni mogel umeti. A stvar se je razvozljala. Okrajni glavar je namreč poslušal županov ukaz. Ko je namreč prikorakal Sokol z razvito zastavo proti trgu, stal je poštar Mavrič na straži ter se spustil takoj na to v stanovanje k županu. Tam se je hitro skovala prošnja za odvzetje zastave. To prošnjo sv podpisali poštar Mavrič, apotekar Švarc, trgovec Maks Henigman, usnjar Novak, dr. Namesnig (temu je tudi treba), sodar Zidarič in krčmar Strasser. Na to prošnjo ukazal je glavar odvzetje zastave. Za to se je to zgodilo skoro edno uro pozneje, kakor je Sokol prišel v trg. Zoper postopanje c. kr. glavarstva so se vložile pritožbe pri c. kr. namestniji. In če te ne bodejo pomagale, govorili bodemo o marsičem v dunajski zbornici. Pa bodete marsikaj zanimivega izvedeli o naših več ko čudnih razmerah. Slovenskim žnpanom! Vsi župani v okrožju mariborskega in celjskega okrožnega sodišča so dobili nalog, da do konca tega meseca sestavijo prvotne imenike porotnikov in jih potem vpošljejo glavarstvom. Župani so dosedaj premalo pazili na sestavo teh imenikov. Saj so večinoma bili le Nemci v imenikih porotnikov. Zakon pa ne zahteva znanja nemščine, ampak določa tele pogoje: Porotniki lahko postanejo možje, ki so 1. izpolnili 30. leto, 2. znajo brati in pisati, 3. imajo domovinsko pravico v kateri avstrijski občini, 4. stanujeio vsaj eno leto v dotični občini, 5. ki plačujejo neposrednega davka vsaj 10 gld. Duhovniki in učitelji ne morejo postati porotniki. Čast za slovenske občine je, ako ima veliko mož, sposobnih za porotnike. Slovenski župani, uvažujte to! Šaleška dolina. Grdi napadi, ki so se vršili 2. septembra o priliki Kranjčeve slavnosti, so baje hudo razkačili domače ljudstvo v okolici Velenja in Šoštanja. Kmetje posebno ne morejo pozabiti Velenjske druhali, ki je pri belem dnevu metala jajca na goste. Pijana sodrga se je celo na večer zbrala in pričakovala ob cesti v Št. Ilj veleposestnika Kranjca; kamenje, ki je bilo njemu namenjeno, je zadelo kmeta, ki se je peljal na večer domov. Svojo barvo je pokazal isti dan tudi »internacijonalni« mesar s svojo nadepolno, izobraženo deco. Veseli nas, da sta velenjski župan g. Ježovnik in podžupan g. Skaza jako odločna začela postopati proti tržanom, ki so s svojim vedenjem hoteli kratiti veselje vdeležencem. Tako je na pr. prvi takoj drugi dan odpovedal Jeraču dve peči, ktere je hotel naročiti; povzročila je to Jeračka, ki je z nekim klicem razžalila naSe kmetske fante, ki so jezdili pri vsprejemu na jako lepih konjih. Postopanje odločno je hvalevredno, želeti je samo, da ostanejo naSi narodnjaki pri teh načelih. Povoda imajo dovolj po tej veselici, saj so lahko opazili, da še na lastni zemlji nimajo mira pred to peSčico posilinemcev. Velenje. Slišali smo, da so Velenjski narodnjaki in duhovniki iz okolice naročili vrlemu županu gsp. Ježovniku, da jih oskrbuje odsihdob z vsakovrstnim dobrim mesom. Želimo samo, da bi se vsi spominjali te zaobljube in podpirali narodnega mesarja in domačo obrt; župan bode potem tudi vsakemu tem lažje postregel. Svoji k svojim! Slovenska šola z grajščinskimi pravicami je slovenska šola na Muti, ki je, kakor znano, posestnica mutske grajSčine. Sedaj je dokazala šola, da ima pravico do ribarstva po celi zgornji dravski dollini od koroško-štajarske meje sem. Erber, Ungar, Schober, Vrenčur, Sons in kakor se že imenujejo vsi nemSki velemožje v onem revirju, bodo torej morali jesti odslej »slovenske« ribe, ako bodo sploh hoteli ribe jesti. V Vuhredu se snnje tamburaški zbor, ki bo imel veliko poraena za ondotno slovensko družabno življenje. Ker Je cela stvar v najspretnejših rokah in v naiboljšem tiru, upamo kmalu veselih poročil o vuhreSkem tamburaškem zboru. O zborovanju Ciril-Metodove družbe v Marenbergu še izvemo, da se je nabralo za družbo 58 kron, katere je z izbornimi dovtipi izvabil šaljivi gospod pobiratelj zborovalcem. Krasne, navduševalne nagovore so govorili gg. Smole, Breznik, Kveder. Le to se je opazilo, da se nekateri gospodie, ki bi pravzaprav morali priti, niso odzvali povabilu. Na meji mora vsak rodoljub storiti svojo dolžnost! Iz središke okolice nam pisejo: Naključno sem prišel 9. t. m. po opravku na cerkveni trg v Grabah pri Središču. Končana je bila ravno rana služba božja. Na pol uniformirani središki občinski sluga nastopi in neko dražbo središkega posestnika oznanuje v — nemškem jeziku. Pisano je gledalo zbrano občinstvo. Nekateri so se smejali, drugi z glavami zmajali. Jaz sem se tudi začudil, ker mi ie znano, da je središki župan vrl narodnjak. Dvomim, da se \e to z njegovim vedenjem zgodilo; — in če se ni, zakaj pa občinski slugi ne prepove nemško oznanjati v izključno slovenski občini. Pozor, Ijudsko štetje in volitve so blizu!! Slava slovenskim fantom! Iz ptujskega polja nam pišejo: Ljubi Slov. Gospodar! Mnogokai lepega si že poročal svojim čitateljem, marsikatero čudovito dogodbico steknil in Slovencem povedal, a kaj takega, kar se je zgodilo pretekle dni med našimi poljanci, kaj takega, pravim Ti: živ krst bi si tega ne mogel domisliti! Nedavno se je razglasila novica, da pride dež. namestnik grof Clary v naše mesto Ptuj. Spremljal ga bode grof Attems. Skupno hočeta otvoriti novo Fran-Jožefo gimnazijo, potem se pa peljata v bližnje Haloze gledat oškodovano in ušivo trsje. Dobro! Nas Slovence ie to kaj malo zanimalo. Saj dobro vemo, gimnazija se odpre le za srečne sinove matere Germanije in za ponesrečene nemčurje, za take Slovence, ki se lastne matere sramujejo. Kaj nas take gimnazije mar? Le to nas peče, da je tudi poštena svotica slovenskega denarja šla za povečanie nemške srednje Sole — a mi Slovenci Se do dandanes nimamo nobene srednje šole. — In da se bodo v Halozah gledale pred vsem gorice nemških in polnemSkih meščanov, je itak že stara reč pri nas. A kaj čudo se zgodi! Župan Ornig nagovori jednega izmed fantov markovske župnije, naj zbere krog sebe vse vrstnike, naj jih vadi za lep banderij in 17. septembra naj slovenski fantje počastijo Claryja s svojim krasnim iahanjem. »Zakai pa ne«, reče dobrosrčni fant Slovenec. Ornig obljubi obed in dobro kapljico vsem jahačem. Na tihem pa se že veseli, kako lepo kolajno ali (medajlo) bode zaslužil, ker je tako mogočen in velečislan mož, da se mu pokorijo celo slovenski fantje in sosedne fare! Prva skrb je sedaj nakit za iante, lepe pasove čez rame in zastavice. Ornig gre koi s fantom ter hoče kupiti črno, rudeče in rumeno blago za nemške trikolore. Fant, prebrisane glave reče koj — »Gospod, tega mi slovenski iantje nečemo nositi. Slovenske zastave nam kupite! Župan Ornig odgovori hladnokrvno: Slovenske zastave ne smete nositi. Kaj pa mislite?! — »Ce pa slovenske zastave ne smemo imeti, potem nobeden fant ne gre med jahače«, zavrne fant odločno. Ornig pa si ve pomagati iz zadrege. Hitro se odreže: »Mi nečemo ne nemške, ne slovenske, mi čemo štajarske«. (Aha, gospod Štajerc, zdaj si se izdal!) Kupi torej zelenega in belega platna cele bale, obljubi dati fantom karkoli hočejo, le 19. sept. morajo jahati. Le eno si naj Se zapomnijo: »Vpričo Claryja ne smete nič govoriti; le kolikor najbolj bodite tihi. Vaša naloga je le, da jahaje spremljate grofa od Ptuja v HalozeU Tako je poučil fante župan Ornig. Nazadnje še jim je zažugal, nai imajo celo jaharijo prav taino, nikomur ne smejo črhniti besedice o tem. Fantje se res pogovorč, nič hudega ne slutijo, hočejo Orniku ustreči. Le sumljivo se iim dozdeva, kaj je treba tolike tajnosti. Nekateri se obotavljajo, rekoč: »Brez slovenske zastave ne grem!« V nedeljo 15. sept. pridpelje se Ornig z nekim drugim Nemcem iz Ptuja v vas Bukovce. Tam plača fantom in jih opazuje pri vajah. A smrtna groza ga preleti, ko Ornig in tovariš hipoma zagledata, kak se zbirajo fantje krog mladega resnega ianta, ii je prišel iz sosedne vasi ter jim nekaj z mirno besedo govori in pomen cele jaharije tolmači. Ornig malo prisluškuje — že ve — Ornig tebi je odklenkalo — glej, da kmalu izgineS. In predno se še kedo zave, že dirja ptujski župan črez slovensko ptujsko polje, da se vse za njim kadi. Slovenski fantje pa si sežejo v roke: »Jaz ne bom jahal!» »Jaz tudi ne!« »Mi vsine!« »Hvala tebi ljubi naš tnladi rojak, ki si nas pravočasno poučil. Živijo!« Jaz pa pravim, živijo, gromoviti živijo vrliin slovenskim fantom, ki ste o pravern času hrbet obrnili nemškemu Ornigu. — Vi slovenski iantje ste vredni sto centov zlata, ker ste raje poslušali domačina, nego ptujskega župana. Regnlacija Pesnice. Iz Ptuja se nam piše z dne 19. t. m.: C. kr. namestnik grof €lary pripeljal se je včeraj v Ptuj, da je prisostvoval pri otvoritvi novega gimnazijskega poslopja in nemškega študentenheima. Cela slovesnost je imela od prvega do zadnjega nemški značaj. Konec slavnosti je bil banket v nemški »Gastwirtschaft!« Danes sprejemal je deputacije. Okrajni zastop se mu je poklonil po načelniku gsp. J. Zeleniku, namestniku gsp. S. Ožganu, ter odbornikoma gosp. dr. Jurtela in M. Brenčič. Deputacija je porabila priliko, da ie razun drugih gospodarskih praSanj namestniku kot posebno nujno predložila in priporočila regulacijo Pesnice, zviSanje brezobrestnih posojil za vničene vinograde itd. Namestnik je tudi tokrat obljubil svojo podporo; ni pa pozabil pristaviti, da je denar tisti faktor, katerega za regulacijo Pesnice manjka in katerega je najtežje dobiti od finančnega ministra! Upajmo tedaj, da se bode vendar tudi za to dobil potreben denar, ako se še za druge reči dobi, in sicer od države in dežele! Za šolo na Muti so darovali čč. gg. M. Jurkovič 5 K, J. Topolnik 5 K, Neimenovan 2 K, Neimenovan 1 K, Neimenovan 2 K, Kuramer 5 K. Živeli! ef -i% rw Poročil se je v Zagorji na Savi gospod Anton Kocuvan, naroden trgovec iz Šoštanja z gospico Franjo Eibensteinerjevo, hčerko znane narodne hiše v Lokah pri Zagorju. .^ Zakonska sreča. Dne 18. t. m. je porodila v Slivnici žena grajščinskega vrtnarja Antona Špureja trojčke, vsi trije so fantje. Cecilijino društvo za lavant. Skofijo bo dne 3. in 4. oktobra slavilo 70. letnico cesarjevega roistva. Iz Celja. Samostojni nemško-slovenski gimnazijski razredi v Celju so dobili vendar javni napis. Toda napis ni samoslovenski, ampak dvojezičen. Švabščina, ta nesrečna švabščina! Iz dragih krajev. Gosp. kanonik dr. Lampe, urednik >Dom in Sveta«, je nevarno obolel. Priporočamo ga v molitev! Slomšekova zveza, društvo za slovenske krščansko-misleče učitelje, učiteljice, katehete, vzgojitelje se je ustanovilo v Ljubljani za vse slovenske pokrajine. 0 tej zvezi govorili še bomo obširneje. Danes le opozarjamo na veselo dejstvo, da se je tudi krščansko misleče učiteljstvo začelo organizovati. Presvitli knez Hugo Windisch-Graetz in njegova prejasna soproga Kristijana izročila sta meni kot bivšemu svoiemu dvornemu duhovniku 100 kron za popravo župne cerkve Babnopoljske. Na tem plemenitem daru bodi visokima darovalcema izrečena srčna zahvala in Bog plati! Mihael Horvat, Babnopolje pri Rakeku. Iz Varaždina. Vse hvale vredne so veselice na Stajarskem zlasti one, katere se prirejajo v spomin stoletnice Slomšekovega rojstva. Tudi naši bratje Hrvatje nočejo zaostati. V zadnji Stevilki >Slov. Gospodarja« smo čitali, kako krasno da so proslavljali petdesetletnieo škofovanja J. J. Strossmayerja v Djakovem. A danes Vam poročam, kako slovesno so dne 7., 8. in 9. sept. obhajali vrli Hrvatje v Varaždinu svojo 251etnico pevskega društva »Vila.« Okoli 5. ure dne 7. septembra se je zbralo mnogo občinstva na kolodvoru, da sprejme g. pevce došle iz Slov. Štajarja in Hrvaške. Sprejem bil je v pravem pomenu besede veličasten, zlasti došlih nam kakih tristo pevcev s posebnim vlakom iz Zagreba Komaj smo dočakaii pol ene ure v soboto zjutraj, ko nam topiči naznanijo, da se bliža vlak, kateri pripelje mile nam goste. Med neštetimi živijo-klici pozdravi gsp. predsednik dr. pl. Kiš došle goste, med katerimi je bilo videti tudi pevsko društvo iz Sarajeve. Veselo smo korakali med krasno svirajočo godbo in nebrojno barvanimi lampiioni do hiše, kjer se je porodil gosp. Ivan Padovec, čigar ime je znano vsemu narodu hrvaškemu. V soboto po dokončani sv. maSi v gimnazijski cerkvi Sli smo nazaj v prijazno, krasno ozaljSano bajto. Zabava bila je res sijajna, govori krasni, navduseno petje in godba. Naj vam javljam tudi to, kake bandere so vihrale te dni po Varaždinu. Nisi videl nič drugega nego hrvatske in nekaj cesarskih. Znano Vam je, da tukaj biva mnogo madžarskih in nemških židov, a ti so bili mirni, niso razobešali frankfurtarc, tudi ne ogrskih zastav, ampak hrvatske. Ni bilo čuti ,hailanja', temuč le ,slava' in ,živio' donelo je po prekrasni ravnini varaždinski. Kdaj bo pa pri Vas tako? Po rokah hodil z Dnnaja do Pariza je Ivan Hasslinger. Stavil je s prijatelji in znanci, da pojde na razstavo v Pariz po rokah, ker nog nima. V to svrho si je dal izdelati poseben voziček, s katerim se je podal na dolgo pot. Sprva je mnogo pretrpel, ker mu je prah in pesek kožo na rokah pregrizel, a pozneje se je ista utrdila, kakor navadno pri bosonogih nožna in je dalje napredoval svojo pot do Pariza. Prehodil je tako 1435 kilometrov in sicer po tri kilometre vsako uro ali 30 kilometrov na dan. V 55 dnevih je prišel v Pariz. Potoma si je s prodajo razglednic in s fonografom zaslužil toliko, da mu je zadostovalo za strošek na poti, Sel je z Dunaja brez vsakega novčiča. Društvene zadeve. Mili darovi za družbo vednega češčenja: Celje 200, Polje 16, Sv. Peter in Pavel na Ptuju 64, Cirkovci 30, Gornjigrad 3060, Nova Štifta 972, Rečica 1320, Rogatec 741, Devica Marija v Puščavi 24, Dobrna 40, Ptuj 34-60, Sv. Lenart pri Veliki Nedelji 320, Žitale 40 K, Sv. Jurij na juž. žel. 5088, Veržeje 5 K, Sv. Anton v Slov. gor. 7"24, Kapela pri Brežieah 10 kron. Za dijaško kuhinjo so darovali: gospa Marija Roškar 6 K, g. stolni prošt Jožef Flek in gosp. župnik Franc Slavič po 10 K, č. g. duh. svet. Jaušovec 10 K. Spominjajte se dijaške kuhinje! Zahvala. »Čitalnica« in »Slovensko pevsko društvo« v Ljutomeru izrekata vsem, ki so se udeležili Slomšekove slavnosti dne 8. septembra t. 1., osobito slavnostnemu govorniku, Celjskemu Sokolu, Zvezi gasilnih društev oziroma gasilnim društvom iz ljutomerskega, gornjeradg. in ormoškega okraja, strelskemu društvu v Vržeji in veteranskemu društvu v Švetinjah, dalje vsem damam, vsem darovalcem doneskov, med tem v prvi vrsti slavni Ijutomerski posoiilnici, vsem tržanom liutomerskim, ki so z zastavami okrasili svoje hiše ter sploh vsem, ki so darovali na kakoršni koli način svoj trud in delo za dosego veličastne slavnosti, najiskrenejšo zahvalo. — Rodoljuben spornin na to lepo slavnost bodi vsakemu vdeležencu najlepše plačilo! >Gitalnica« in »Slovensko pevsko društvo« v Ljutomeru. Ljutomer, dne 15. sept. 1900. Za obe društvi kot tajnik: C e h.