Spisi 
KRIŠTOF ŠMIDA. 


S podobami» 

III «vezeh» 

Y NOYOMESTU 1881. 
Tiskal in založil J Krajec. 


^^.T^I1!^]^^3,^^j^I^I^^I^A1^"!^! 

m 
m
r^a'iSTws'sas^s^s^až^^ 

} CT \c=3 í'czn j"c~3 I t=X3 TCT"| OfČ l f<==^\ ^ j t=» f CrOJS^CT j1=3 | C=TJ 


Spisi 


OWJAIPJ CS 

Poslovenjeni 
MXADINI V ZABAVO IN PODUK. 

^I^igi^l^ 

HI. zvezek: 

Pridni Janezek in Hudobni Mihec. 

V NOYOMISTÜ 1881. 

Tiskal in naložil J» Krajec, 


?,Kar Bog stori, Tse dobro stori." 

(Stran 199.) 


Priant Janezek 


in 

Hudobni Mihec. 


Podučna povest staršem in mladini. 

•HE»«**» 
Poslovenil 

P. Florentin Hrovat 
T NOYOMESTU 1881. 
Tiskal in založil J. Krajec. 



Predgovor. 

rištqf Smi d, nedosegljivi pisatelj za mladino, 
??am kaže v tej povesti strašne nasledke treh ostudnih 
pregreh, ki se tolikanj razširijrjo po svetu. Cesto 
je vcepijo v nežno otroško serce uže starši sami z 
nespametno odgojo. 

Ptrva. je nagla jeza, ki pride iz ošabnega 
serca. Zaredijo jo v mladem, otroškem serci nespametni 
starši, ki svoje otroke preveč čislajo in 
hvalijo ; jim z modro ostrostjo ne izbijejo o pravem 
Času prirojene terme; ne vadijo jih, krotkim in 
pohlevnim biti. 

Druga je strastna igra, Meri se žalibog le 
prerado uda mladost. Oj, koliko mladenëev je uže 
igra pahnila v časno in veeno nesrečo! 

Tretja je ger do pijanevanje, ki toliko žalosti 
in nesreče vzroci družinam; pijanca samega pa 
pogostokrat pripravi v ječo ali celo na vislice, 
kakor nesrečnega JoŠta v tej povesti — Resničen 
je pregovor: ^Pijanec se spreoberne7 kedar se v 
jamo zvtrne." 

A slušajmo pisatelja samega, kaj ga je napotilo 
, da je napisal to povest staršem in mladini v 
zabavo in poduk. V predgovoru piše tako-le : 


„ Povod k naslednji knjiiid mi je dal razgovor 
z dvema visokima uradnikoma. 

Izrazila sta za svoj poklic vneta moža zeljo, 
naj se napise povesi, ki bi odvracala ljudi od pregreh; 
take nesrečneže pa, ki so uže zabredli na 
kriva pota ter prišli pravici v roke, naj bi blažila 
ter napeljevala k spoznanju in poboljŠanju. 

Pisatelj je menil doseči ta namen s tem, da je 
s varljivim zgledom pregreh stavil nasproti tudi 
vabljive zglede kreposti. Pervi naj budijo v serci 
stud do greha, drugi naj ga vnemajo za krepost, 
ki se mu kaze v vsej svojej ljubeznjivosti in lepoti. 

Neizogibljivo je bilo toraj, da se v njej nahajajo 
ne le mile, nego tudi resne ali celo strašne 
čertice; da uze to je nekaj neprijetnega, da se seznanimo 
z življenjem ljudi, ki so zabredli v ostudna 
hudodelstva. A tudi te verste ljudje imajo to dobro, 
da so zanimivi iz raznega obzira. 

Glavni namen pa jej je, da kaže, kako prirastejo 
največja hudodelstva iz napčne in zanemarjene 
odgoje, ali pa iz neiztrebljenega slabega nagnenja, 
— in kako upljivajo nasledki take zanemarjene 
odgoje na celo poznejše življenje ter vzrocujejo neizrečeno 
nesrečo in tugo. 

Kar pa se tice povesti same, ni izmišljena, 
nego vzeta iz vsakdanjega življenja; da, jednega 
razbojnikov, onega nesrečnega očeta, čegar zadnji 
trenotki nas zopet spravijo ž njegovim poprejšnim, 
razujzdanim življenjem, obiskoval je pisatelj pred 
štirdesdimi leti v ječi, ter zapisal mnogo njegovih 
besed tako, kakor jih je čul iz njegovih ust 


Bazume se samo ob sebi, da so se spremenila 
imena in nebistvene okolšcine povesti, 

Knjiga je bila spisana uze jeseni leta 1826.. 
ko se je veršil razgovor z omenjenima, gospodoma; 
a zaradi raznih zaderzkov bilo je moc še le leta 1829. 
jo še jedenkrát pregledati ter v tisk izročiti." 

Bog daj, da bi tudi poslovenjena dosegla ta 
namen ! 


I. Pridni Janezek. 
^ Rail ezek je bil prav priden in vesel deček. 
IkJ^II IgNeko jutro je šel v gozd dračja nabirat. 
^^UeY^Preteceno spomlad in poletje je znosil sko


raJ vsa

f Ë f derva za zimo sam na glavi domov, 

y da bi vsaj nekoliko zlajšal težavno delo svojim 
dobrim staršem. Tudi letos je hotel ravno tako 
storiti, ter danes pričel. Marljivo pobira po prostornem 
lésu suho dračje, ter ne neha preje, nego 
da si nabere toliko butarico, da jo je komaj neosel 
na glavi. 

Ravno pride iz temne hoste v zeleno solnenato 
dolinico, ki se je razprostirala med holmcema 
se smrekami obrašeenima. Po dolinici je cerljal 
bister vrelec; ob bregu so rastla zelišča in ger mo vj e. 
Ob potoku gre do skale, kjer je pod košato bukvijo 
kot led merzla in kot ribje oko cista voda izvirala. 
Ne daleč od skale zagleda zrele jagode, kakoršnih 
še ni našel letos. Naterga si jih v široko pero, 
ki si ga je poiskal. Potem se usede poleg studenca 
na zeleno trato, da zavžije svoje kosilce. Imel je 
se sabo velik kos cernega kruha, za žejo vodo iz 
merzlega vrelca; lepo rudeče jagode pa si je prihrauil 
za poslasčieo, 

Krištof Ámia* XII.

 i 


Preden prične jesti, opravi Janezek se sklenjenima 
rokama svojo navadno molitev pred jedjo 
tako pobožno, kakor redkokedaj kak bogatin, preden 
se usede k bogato obloženi mizi. Bil je kaj vesel 
in zadovoljen. Ker je bil lačen, diši mu jed dobro. 
„Kako mi diši po delu kos černega kruha ", 
reče. „Zahvalim se ti, ljubi Bog, da mi daješ 
vsakdanji kruh; kaj dobro se počutim tu v hladni 
senci in pri bistrem studencu. Bolj mi diši jed 
nego kralju. Se ve, moja miza ni tako bogato 
obložena okusnih jedi; a kaj tacega tudi ne smem 
zahtevati. Moj mizni pertrfe lepo zelen ter obsijan 
z zlatorumenimi in modrimi cvetlicami, kakoršnih 
človeška roka niti narediti ne zna. In mojo poslas


ěico," reče ogledovaje rudeče jagode, „pripravil mi 
je sam ljubi Bog. Drobne ptičice po zelenih vejah 
tam gori pa mi delajo veselo in prijetno godbo/' 
Tako govori Janezek sam se sabo; kar pjide iz 
goščave serna z lepo lisastim mladičem. Nekoliko 
postoji, ozira se plaho okoli sebe ter nastavlja ušesi 
na vse strani. Ko nikjer ne zapazi nevarnosti, 
udere jo čez štore in germovje navzdol k potoku, 
mlada serna caplja za starko kakor hitro more. 
? dolinici se napije studenčniee, potem se prične 
pasti po zeleni trati ter obirati germovje. Mlada 
seraj a med tem veselo skaklja okoli starke. — 

Janezek si ne upa niti dihati, sedi tiho in 
mirno, kakor bi bil okamnel. Serce mu veselja 
poskakuje. „Kako lepe živalice so!" misli si. 
„Lepših m še niti misliti nemorem! V gozdu je 
vendar prijetno in kratkočasno. Vedno se vidi kaj 
aoveg% kar človeka razveseljuje." 


"?3> - .»í * J ... ,^ç3-..V i' :. .v ', " . 'i-^îfc» 


s 

Á kakor bi trenil, zabliska se nekaj in zagromi, 
da se razlega po hosti. Janezek poskoči strahu in 
kmali bi se bil navdol prekucnil. Nekdo je strelu. 
Serna zadeta na zemlji leži in se valja v kervi 
sem ter tje na pol mertva; mlada pa stoji zraven 
starke ter jo milo gleda. 

Kmali po strelu prileze iz gošče razcapan 
deček, deržee puško v roci, skoči k ustreljeni serni, 
ter veselo zakriči: „Oho! dobro sem te zadel! 
Ne uideš mi vec; moja si!" 

Za dečkom prileze tudi neki mož z raskuštranimi 
lasmi in dolgo razmer seno brado. Imel je 
staro puško čez ramo. Na glavi je nosil raztergan 
klobuk; njegova rujava, obnošena suknja je bila 
tako raztergana, da je na komolcu srajca iz nje 
gledala. Mož umori serno, zadene jo na ramo in 
naglo zbeži? ko Janezka zapazi. Deček , ki je 
serno ustrelil, še nekoliko postoji, gleda serpo Janezka, 
potem pa tudi zbeži za starim možem. 

„Gotovo sta tatinska lovca/' misli si Janezek; 
„pač sta neusmiljena, da ustrelita nedolžni 
živalici mater, ter jo pustita tako rekoč lakote 
poginiti ! Kako ju peče huda vest ; bojita se mene, 
nezmožnega otroka! Nju hudobno delo ne bode 
imelo blagoslova božjega/* 

Sedaj se zopet prikaže mlada serna, ki se je bila 
v germovje skrila, ter milo kliěe starko. Janezek 
poskoči za njo. Serna se zopet ijpije k hrastu v germovji; 
a Janezek jo je lahko ujeL Poklekne k 
njej ter jo boža govore : „O uboga sirota, kako 
se mi smiliš! Lakote boš morala poginiti, ker 
nimaš več matere. Saj še zobčkov nimaš/4 pravi 

i* 


tipaje po gobčku, „d& bi jedla travo in zelišča. 

Usmiljena vredna si; a sama ne veš tega.44 

Med tem je uže prišel graščinski lovec Moric, 

ki je bil ravno v gozdu in slišal strel. Ko zagleda 

Janezka pri mladi serni, stopi za hrast ter decka 

skrivaj posluša. 

Janezek še vedno ogleduje živahno živalico 

ter govori sam se sabo: „Kako bistro in prijazno 

gleda se svojimi modrimi očmi ! kako je lepo lisasta; 

se černkasti nos ji dobro pristoji. Sam nevem/ 

govori dalje, „kaj mi je početi s teboj, revse! — 

Graščinskemu lovcu te hočem izročiti ; on bolje ve, 

nego jaz, kaj je s tabo početi. O da bi te le ne 

umoril i Rad bi te sicer se sabo domu vzel, a ne smein, 

ker nisi moja. Lovca hočem prositi, da ti ohrani 

življenje, on bo uže znal te izrediti." 

Stari lovec Moric je čul sleherno besedico, 
xadovoljno se smejal, deržal za brado, kakor mu 
je bila navada, ter kimal z glavo. Janezek vstane 
ter se odpravlja domov, ko se pa ozre ter zapazi 
za hrastom lovca, prestraši se hudo. A dobri lovec 
se mu prijazno nasmeja ter reče: „Niě se neboj, 
dobri deček! Ne storim ti nič zalega! Slišal sem, 
kaj si se pogovarjal z revno živalico« Mlade serne 
ne rabim; če jo pa izpustim, bode tako lakote 
poginila. Vzemi jo, dam ti jo, lahko jo izrediš, 
če le hočeš.kt Deček veselja ne ve, kaj početi! 
Butarco derv zadene na glavo, vzame mlado serno 
pod pazduho, koraka poleg lovca ter ga pazljivo 
posluša. Lovec mu je namreč grede pripovedoval, 
kako lahko nežno živalico izredi s kravjim mlekom, 
kterému naj primeša tretjino vode. Slednjič se 


lovec poslovi od Janezka z besedami: „Z Rogom, 
ljubo dete! ostani vedno tako pošten, in dobro se 
ti bo godilo na svetu!" 

II. Janezkova pobožna mati, 
fees vesel priteče Janezek domov v svojo 
[pizbico. Ko pa mati zagledajo mlado 
%-^fe^áfserno ; okregajo ga hudo: „Ti hudobnežl 

6W& zakaj si živalico ujel? Ukradel si jo! Lovec 
te veě ne bode pustil v hosto, ce to zvé. Po zimi 
boš moral pri merzli peči zmerzovati! Da, še zaperli 
te bodo kot tatu. A če tudi se ne zve tvoja 
tatvina, vendar le te je videl Bog. O kako si zamogel 
v pričo njega kaj tacega storiti? Pri tej 
priči mi nesi živalico nazaj, kjer si jo ujel, da starko 
zopet najde í Si me zastopil, ravno na ono mesto ; — 
sedaj precej !" 

„Nikar ne bodite hudi, ljuba mati," reče pohlevno 
Janezek, ter jim pove, da mu je podaril 
nežno živalico sam lovec, stari Moric. „To je kaj 
druzega," rečejo mati. „A kako bodeš živalico redil, 
ko sam nimaš kaj jesti. Skledica mleka, ki jo 
dobiš vsak dan, kos černega kruha in nekaj krompirjev 
je komaj tebi dovolj. Hočeš ü še to malo 
z živalico deliti?" 

„Se ve da," reče veselo Janezek. „Saj ste 
me zmiraj učili, da moramo tudi od malega drugim 
deliti ter tudi do živali usmiljeni biti. Vendar ne 


6 

smeva pustiti; da uboga živalica pogine ! Čcstokrat 
ste me ličili^ da Bogu zeló dopade, če revež pomaga 
revežu. Če ne pustiva revne živaiiee poginiti, tudi 
skaževa usmiljenje, ki gotovo dopada Bogu. Znabiti 
nam bode kedaj Bog sam to obilno povernih" 

Mati se mu prijazno nasměj aj o in dovolijo, 
da sme živalico rediti 7 kakor ga je lovec podučil. 
Janezek napravi na skednji v kotu gorko ležišče 
mladi živalici. Serüa se ga kmali privadi, pozna 
ga po glasu, ter mu veselo nasproti priteče, kedar 
je prišel domov. Povsod ga spremlja; hodi ž njim 
v gozd, in ni se bal, da bi mu ušla. Kedar je po 
hosti dračje nabiral ali jagode tergal, skakala je 
po gozdu, ko se je truden ulegel pod kako drevo, 
da si odpočije, prišla je k njemu ter se mu k nogami 
uiegia, da se tudi odpočije. Vse je gledalo 
za njim, kedar je šel zvečer z butare o derv na 
glavi domov, ter serna kakor domač psiček tekla 
za njim. Največje veselje je pa to bilo vaškim 
otrokom; čestokrat soju spremili do doma. 

Neki deček premožnih staršev pride nece ga 
dne k Janezku, ter ga poprosi, naj mu proda miadega 
sernjaka. A Janezek reče: „Živaiiee tudi 
za sto goldinarjev ne prodam!" Ko mati to slišijo, 
rečejo mu: „Mislim, da si bodeš uže še premislil." 

Oče pa smeje se materi rečejo: „Pusti otroku 
veselje! Sedaj vidiš, da ima tudi najubornejši 
marsikako veselje, ki ga niti novčiča ne stane; a 
vendar bi ga ne dal za vse bogastvo sveta. Ti 
imaš svoje veselje z veriom in svojimi cvetlicami; 
jaz nad mladimi drevesci, ki pred hišo rastejo, in 
nad staro hruško za hišo« Ravno tako ima deček 


svoje veselje se seraj akom. Kdor ima čut za stvari 
božje v naravi, jih s pobožnosljo opazuje ter se jih 
serčno veseli, — bogat je zadosti pri vsi svoji rev-
ščini, termu nikdar ne zmanjka nedolžnega veselja/' 

III. Janezkov oče, 
ll^^anezkoveinu očetu je bilo ime Nikolaj, materi 

^ ppa Marjeta. Bivala sta na konci vasi v 

pgf| Leskoveu. Njih majhna hišiea je bila sé 

^ slamo pokrita, ter skoraj tako stara, kakor 
stoletna hruška, ki jo je zakrivala se svojimi košatimi 
vejami. Po rujavi strehi je rastel zelen 
mah; le posamezne lise so kazale, da je bila pred 
kratkim skerbno popravljena* Okoli hišice je bil 
majhen vertec z živim plotom zagrajen. Kdorkoli 
je memo šel, mislil si je: „Tu bivajo kaj revni 
ljudje!" 

In vendar je bil Nikolaj najzadovoljnejsi in 
najveselejši mož v eeli okolici. Marsikteri bogat 
kmet, pri kterém je delal, zavidal ga je zavoljo 
tega, ter se mu čudil: „Kako si pač v stanu pri 
toliki revščini in pomankanji biti vedno zidane 
volje?" 

„Saj nisem tako reven, kakor mislite,'4 odgovoril 
je Nikolaj; „imam bogatega očeta, ki me 
s potrebnim preskerbljuje, svojega nebeškega Očeta. 
Pod svojo obnošeno obleko hranim zaklad, ki ga 
za milijone ne dam, — čisto in mirno vest« Pri 


8 

vsem tem sem, hvala Bogu, zdrav, ter si zamorem 
služiti potrebni živež se svojimi rokami. Moja 
vsakdanja obleka," pristavi smeje in kázaje na 
komolec, „je sicer zakerpana, kakor streha na moji 
hišici, a vendar ni raztergana, ter mi služi tako 
dobro, kakor nova suknja najbogatejšemu kmetu v 
vasi. Zakaj bi tedaj ne bü vesel?" 

Dobri Nikolaj je zajemal svoje veselje iz lepili 
izrekov, kterih se je vedno deržal ter jih na tanko 
izpolnoval. Po svojem starem očetu je podedval 
neko černo tablo, ktero je v svoji hišici obesil na 
steno mesto ogledala Na tabli so bili z velikimi 
černimi in rudečimi cerkami tiskani ti-le izreki: 

Pervič: „Boga se boj! Kdor se Boga boji, 
ne bode nikoli pomanjkanja terpel; našel bo uže 
tukaj raj, in Gospod ga bo blagoslovil." 

Drugič: „Delaj pridno! Kdor se z delom 
svojih rok preživi in je z malim zadovoljen, živi 
mirno in veselo ; to je več vredno nego vsi zakladi 
sveta." 

Tretjič: bodi pošten! Delaj kar je prav potem 
bodeš zdrav, vesel na svojih potih, ter sladko 
spal; kajti Gospod ti stoji na strani ter te varuje." 

„Ti trije izreki," rekel je čestokrat Nikolaj, 
„delajo človeka vedno veselega. Kdor jih spoinuje, 
izkusil bode, kakor sem jaz. 

Marjeta, žena poštenega Nikolaja, ni mogla 
od začetka tako vesela biti, kakor nje mož. Njena 
revščina jo je pogostokrat kaj hudo skerbela. 

„Tebi pač nič ni na skrbi!" reče mu necega 
večera, ko je ravno pred hišnimi durmi žvižgaj e 
koso klepal, da bi šel drugo jutro na vse zgodaj 


kosit. „Nic ne?" reče Nikolaj smeje. „To bi bilo 
slabo! Mar ne klepljem kose, da bode jutri bolje 
rezala? Druge skerbi ravno sedaj ne znam." 

„8e goldinarja nimava pri hiši!" rece žena. 
„Lahko se pripeti, da naju zadene kaka nesreča. 
Kaj bova počela?" 

„Ako bi se hotela za vse mogoče nesreče 
previditi," reče Nikolai, „ne zadostuje nama zaboj 
denarja. Pač malo ljudi je na svetu, ki bi imeli 
toliko prihranjenega, da bi jim zadostovalo za sleherno 
mogočo nesrečo. Če nam Bog pošlje potrebe, 
poslal nam bode tudi pomoč." — 

„O," zdihne žena, „koliko bolnikov je po vasi; 
kako lahko tudi kdo naju zboli!" 

„To je mogoče!" priterdi Nikolaj. „A skerbi 
nas nikakor ne varujejo bolezni; marveč jih še 
vzročujejo. In če res tudi zboliva, tako da si ne 
bodeva mogla živeža služiti, — le prepusti vso 
skerbBogu; on to bolje razume nego ti. Njegova 
skerb vsaj tudi pomaga, tvoja pa nič ne velja." 

„Vedno si enak!" reče Marjeta. „Malemu 
Janezku tudi nimava kaj zapustiti, če umerjeva." 

„Nič?" reče Nikolaj; „o tem se motiš." Kladvo 
dene iz rôk, vstane ter reče s povdarkom: 
„Želim mu kaj bolj ega zapustiti, nego kup denarja» 
Mislim lepo, pobožno in kerščansko izrejo. Ni večj 
ega bogastva na svetu, nego je strah božji, delavnost, 
zadovoljnost in poštenost, kakor učijo oni 
izreki na steni. Je li to majhna dota zanj? Mu 
li ne bode bolje teknilo to, nego kupi zlata 
in srebra? Skerbiva le, da otroka pobožno 
izrediva; — in ni se nama bati zanj. Kakor sem 


jaz pri vsi svoji revščini vedno zadovoljen in vesel, 
lahko je tudi on. Veselo serce je vendar najbolje, 
kar si na svetu želimo« Če tega nimamo, kaj 
nam koristi bogastvo celega sveta? Le v Boga 
zaupajmo, živimo pošteno in bodimo veseli, — in 
srečni bodemo!" 

IV» Velika žalost. 

časa sta Nikolaj in Marjeta veselo 

» !lin zadovoljno živela; pobožnost, pridnost 

) in poštenost so jima nadomestovale posvetno 

bogastvo. Čednosti staršev so se preselile 
tudi v mladega Janezka. Več nego besede, pripomogel 
je njih lepi izgled. Njih čednosti je serkal v 
se kakor zrak, ki nas povsod obdaja. Bil je v vsem 
podoben svojim staršem; bil je, kakor oni, pobožen 
in priden, zraven pa tudi veselega serca. Vsi trije 
so živeli v prelepi zastopnosti. 

A kmali zadene te dobre ljudi grozna žalost. 
Nikolaj je cepil necega dne derva v gozdu; blizö 
njega so sekali dervarji košat hrast. Niso bili 
dovolj previdni. Drevo pade na ono stran, kjer 
je Nikolaj sekal derva. Ko sekáči zavpijejo, naj 
beži, — bilo je uže prepozno. Veja ga zadene ter 
na tla pobije. Močno je bil ranjen ; najbolj na 
desni roki. Dervarji mu hitijo na pomoč; izvlečejo 
ga iz pod vej ter mu se svojimi robci obvežejo 
rane, kakor so le znali. Á ni mogel sam iti domov. 


íz smrekovih vej naredijo nosilnico, poloze ga na 
njo ter odnesó domu. 

Mati in Janezek se zeló prestrašita, ko zasiišita 
šum in ropot prihajajočih na cesti. A kako 
se še le prestrašita, ko pogledata skozi okno in 
vidita, — da nesó ljubega očeta. Naglo skočita 
skozi vrata, hitita naproti ter se milo jokata. A 
ranjeni oče ju tolaži rekoč: „Nikar ne žalujta 
preveč! Bog sam nam je to naklonil. On, brez 
kterega volje niti list z drevesa ne pade, pripustil 
je, da me je zadela hrastova veja. Sprejmimo 
udano to terpljenje iz njegovih rok,- vse bode prav 
obernil. Kar Bog stori, vse prav naredi. Le vanj 
zaupajta, vse bode dobro. " 

Janezek hitro teče v bližnjo vas po zdravnika. 
Zdravnik pride, najde sicer rano na roki precej 
nevarno, a vendar misli, da jo bode zacelil. A 
rana, mesto boljša, od dne do dne hujša postaja. 
Ko necega dne rano odveze, reče, da bode znabiti^ 
treba roko odrezati. Mati in Janezek se zelö prestrašita. 
Marjeta se berž napravi v bližnje mesto 
po zdravnika. Bil je vešč zdravnik, pa le za drag 
denar. Ni ga bila volja storiti daljno pot — tri 
ure hoda —, ko sliši, da je bolnik le reven dninar. 
Marjeti pokaže le neka zelišča, kterih lahko 
sama na polji nabere, ter ji reče, naj jih na rano 
navezuje, bode se uže zacelila. Marjeta je precej 
vedela, da je to le prazna tolažba. Se solznimi 
očmi in povzdignenima rokama ga še jedenkrát 
zaprosi, naj se usmili njenega bolnega moža. A 
vse prošnje in zdihovanja ne omecijo terdoserčnega 
zdravnika. Vsa objokana pride domu in potoži 


12 

svojemu možu: „O, sedaj vendar vidim, da je 
revščina velika nesreča!" 

A pobožni Nikolaj jo zaverne : „Ne govori 
tako! Nikar se ne zanašaj bolj na prazen denar, 
nego na ljubega Boga. Bog nam bo uže pomagal ! 
Vse vlada dobro in modro. Po leti ob hudi vrocini 
pusti pihljati hladnemu vetriču, da ohladi 
trudne delavce na polji. Tako bode tudi nam v 
tej žalosti poslal tolažbo, če je njegova sveta volja. 
Ako je pa sklenil, da moram umreti, naj se zgodi 
božja volja. Glej, nebeški Oce," govori dalje ter 
oberne oči proti nebu, „pripravljen sem; naj se 
zgodi Tvoja volja! Pri tebi v nebesih mi bo boljše. 
Za mojo ženo in otroka bodeš pa tudi skerbel, 
dobrotljivi Oče v nebesih!" 

Ubogi Janezek je bil zelo žalosten. Obledel 
je, minula ga je vsa veselost. Za mladega sernjaka, 
ki mu je popred toliko veselja delal, ni se 
niti zmenil; pustil ga je , da je skakal prosto po 
hribih in dolinah. Vedno je Boga prosil, da bi 
mu ohranil ljubega očeta. 

„Ljubi nebeški Oče," molil je, „usmili se nas 
in pošlji nam pomoč, dokler je še čas. Naj se 
spolni nad nami tvoja obljuba, dobrotljivi Bog! 
Saj si sam rekel: „Kliči k meni v potrebi, in 
uslišal te bom, da me poveličuješ." 


V, Pomoč. 

Mako uro hoda od Leskovca, ono stran 

\\)ß 

[jfegozda, je stal Starigrad. Neeega dne gre 
^Ä-^po kosilu na lov grajski gospod z bratom 
"e/«5p^ "svoje sproge, ki je bü major ter gaje prišel 

^ ravno obiskat. Tudi mali Bogomir, grajskega 
gospoda sin, sme se svojo malo puško ž njima. 
Dolgo hodijo po hosti, pa nic ne zasledijo; slednjič 
pridejo na zaraščen holmc poleg Leskovca. 

Mladi Bogomir ni bil z lovom nič kaj zado 
volj en. Stari lovec, Moric, mu hoče nakloniti 
vsaj to veselje, da ustreli kakega zajca. Za to 
mu reče, naj dobro pazi, tam le v germovji poleg 
njiv so gotovo zajci. 

Lovee pokaže* mlademu gospodiču prostor, 
kamor naj se vstopi. Gospoda gresta na drugo stran 
germovja. Moric se svojim dobrim lovskim psom 
gre v germovje. Na jedenkrát začne pes goniti, — 
in Janezkov sernjak prileti komaj kakih trideset 
korakov od Bogomira iz germovja. Precej je uže 
zrastel ter imel lepe rogove. Bogomir nastavi 
puško, pomiri — in sproži — ; preplašen sernjak 
se spusti v beg. K sreči ga ni zadel. Nejevoljen 
gleda Bogomir za sernjakom; obstermi pa in m 


14 

čudi, ko vidi, da serajak skokoma dirja proti vasi 

ter jo zavije cez berv na ravnost v pervo hišico, 

kakor bi bil tam doma. 

Ná strel prideta gospoda ter ga poprašata, 

kaj je ustrelil. Bogomir jima čude se pripoveduje, 

da je mlad sernjak, na kterega je streljal; zbežal 

v ono bajtico tam le kraj vasi. Bogomir še ni 

znal, da postane tudi serna domača in krotka. 

Lovec ga poduči ter mu pove, kako je Janezek 

mlado serno ujel in izredil. Sedaj poprosi Bogomir 

svojega očeta, naj mu dovoli, da gre v ono kočo 

ter sernjaka blizo bolj na tanko ogleda, ker še ni 

nikoli videl sernjaka čisto blizo. 

Oce mu dovolijo. Berzo leti po bregu, skoraj 
tako urno, kakor popred preplašena serna, ter stopi 
v borno a snažno hišico. Nikolaj je ležal v postelji; 
Janezek pa je sedel na klopi ter dajal 
zraven njega stoječemu sernjaku od svoje male 
južine košček za koščkom; kajti blagemu Janezku 
se je malo ljubilo jesti. Bogomil* od prevelicega 
veselja nad nežno živalico bolnika niti ne zapazi. 
Neizrečeno ga veseli, da je sernjak tako domač, 
da se mu pusti še božati, in da mu jemlje kruh 
iz roke. 

Med tem prideta tudi gospoda z lovcem do 
koče. Major reče grajščaku: „Jaz si hočem nekoliko 
vas ogledati, ti pa stopi v kočo pogledat, 
kaj Bogomir dela. Pozneje se uže dobimo." Major 
gre z lovcem po vasi ; grajšcak pa gre v kočo, in 
ko bolnika zagleda, smili se mu zeló. Popraša ga 
prijazno, kaj mu je. Bogomir potegne očeta na 
stran ter jim v uho zašepeče, naj poprašajo, če je 


seraj ak naprodaj. „Na vertu za gradom," pravi, 
„bi ga imel; delal bi mi mnogo veselja," 

Janezek preeej ugane skrivnost , ter sam od 
sebe reče: „Pred tremi tedni bi ne bil dal sernjaka 
za nikakov denar, sedaj ga pa rad prodam ; 

dal bom denar zdravniku iz mesta, da ozdravi 
očeta.u 
Žlahtnemu gospodu kaj dopade Janezkova 

otročja ljubezen; revščina bolnega moža ga pa 
serčno gane; zato podari Janezku dva srebernjaka. 
Toliko denarja ni še nikoli imel, mislil si je, da 
je uže neizrečeno bogat. 

Grajščak, sicer dobrotljiv in usmiljen do revnih, 
meni, da je za sedaj bolniku pomagano, ker 
ni prav previdel žalostnega stanú bolnikovega. Za tega 
del hoče oditi, da ga njegov svak ne bo predolgo 
čakal. A revnemu Nikolaju bi bilo s tem denarjem 
le malo pomagano v njegovi veliki revščini. 
Â ljubi Bog, ki vse prav naredi, oberne drugače. 
Očevidno je pokazal, daje božja pomoč najbližje, 
kjer je sila največja. 

VI. Osodepofno spoznanje. 
se

IC^Ír0 ^0&omir in Janezek še razgovarjata^ 

â stopi major v hišico. Bil je visoke, lepe 
%©f|gi^rasti ; moral je klobuk z glave vzeti, da 
^erspa je zamogel po konci stati v stanici. Še 

'^ potem seje skoraj z glavo stropa dotikal. 
Vzame si j edini stol, ki je bil v sobi, pristavi ga k 


postelji ter se nanj usede. Ogledovaje po sobí miluje 
bolnika: „Mislim, da dvakrat huje čutite bolezen, 
ker ste tako revni; a upam? da vas znanci in sorodniki 
podpirajo in vam pomagajo/' 

„Tu nimam sorodnikov/' reče Nikolaj ; „naselil 
sem se sem« Rojen sem dobrih dvajset ur hoda 
od tod." 

„Od kod ste?" popraša major. 

„Z Brezovice!" odgovori bolnik. 

„Dobro vem za ta kraj !" reče major. „Nekaj 
čudnega se mi je tam pripetilo. Bil sem v 
strašni nevarnosti; a neki Nikolaj Logar me je 
rešil." 

„Tako je meni ime/ reče bolnik; „Nikolaj 
Logar sem jaz!" 

„Nikolaj Logar!" zavpije major ves iz sebe; 
prime bolnika za roko ter ga molče ogleduje. To 
vse iznenadi. Major dolgo molči, slednjič izpregovori: 
„Da, da vi ste istinito pravi Nikolaj 
Logar! Le jedenkrát v življenji sem vas videl; a 
pozabil vas nikdar ne bom. Res ste bili takrat 
cvetočega obraza; od onega časa ste zeló shujšali; 
pa po vaših prijaznih rujavih očeh vas zopet dobro 
spoznam. Hvala Bogu, da vas še vidim! 

„Ne spominjam se," reče Nikolaj, „da bi vas 
bil videi kedaj v življenji." 

„Se vé? da ste me videli," seže mu major v 
besedo; oberne se proti graščaku ter reče: „To 
moraš slišati; le poslušaj, pa tudi ti, mali Bogomir!" 

Ko sem bil kakih osemnajst let star," pripoveduje 
major, „jezdil sem blizo Brezovice skozi 
gozd, Namenil sem se bil še nekaj ur dalje po



1? 

potovat^ da obiščem svojega znanca in nekdanjega 
sošolca. Bil sem lepo oblečen. Ko jezdim o mraku 
po cesti; ki se je vila skozi temen gozd, slišim na 
jedenkrát strašen krik iz gozda: „Stoj! stoj!" Zelo 
se prestrašim, a nečem obstati. Nekdo ustreli; — 
in krogla tik moje glave sferči. Preden se dobro 
zavem? poči puška drugič. Krogla obtiči v moji 
potni; dobro natlačeni torbici, privezani za sedlo; 
še jo hranim za spomin. Jaz spodbodeni svojega 
Lisca; a tolovaja jo udereta za menoj ter iz vsega 
gerla kričita: „Stoj, stoj, če ti je življenje drago !* 
Pa jaz se ne zmenim za njih vpitje, marveč konja 
še bolj priganjam. Uže sem bil si svest? da jima 
srečno pete odneseni, kar se konj na slabi cesti 
spodtakne in pade! Jaz se prekucnem raz konja 
na cesto. Pobil se sicer nisem. Ko pa hočem 
vstati, uže skoči jeden razbojnikov proti meni ter 
zavihti svojo sabljo, da mi glavo prekolje. Skoraj 
bi bilo po meni. Kar prikoraka iz gozda krepak 
mož z butaro dere v na herb tu in z močno gorjačo 
v roki. Ko zapazi mene v smertni nevarnosti, verze 

— ko bi trenil — derva raz sebe, priskoči mi na 
pomoč, ter tolovaja mahne z gorjačo po roki, da 
mu sablja odpade. Prevelike bolečine zavpije tolovaj, 
in zbeži v gozd. Naglo zgrabim sabljo, ki mi 
je pred nogami ležala, da se branim. Drugi tolovaj 
me napade. Bil je močne rasti; znal dobro sablo 
sukati, in bati se mi je bilo, da me zmore. A moj 
rešitelj mu pride za herbet ter verlo mlati se svojo 
gorjačo po njem. Ko tolovaj vidi, da je v nevarnosti, 
skoči čez jarek poleg ceste ter zgine v šumo. 
Verli mož pa? moj angelj var]% — je bil ta-k revm 
Krištof Said. XII. ü 

Nikolaj ! G-ovorite sami , Nikolaj , niste li bili vi, 
ki ste tolovaja odpodili? 

„Da, da," priterdi Nikolaj, „bil sem. Ko bi 
dvomili, znam vam navesti dokazov neovergljivih. 
Imeli ste zeleno suknjo z zlatimi portami in na klo~ 
buku po takratni šegi dolgo, belo pero. Konj , ki 
ste ga jezdariii, imel je belo liso na glavi? spodtaknil 
se ob korenino in močno poškodoval. Zato 
ste šli peš do Brezovice, jaz sem vas pa spremil. 
Sedaj bi vas ne bil več spoznal. Takrat ste bili 
še šibke rasti, in belorudečega lica; med tem ste 
postali močen in krepak gospod ter nekoliko zagoreli." 


„Vaš velik dolžnik sem/' reče major ves ganjen. 
„Ne zamerite mi, da vam do sedaj nisem poplačal. 
Pač sem si zapisal vaše ime v svoj dnevnik ; a bü 
sem takrat še lahkomišljen mládenec, imel redko 
kedaj denar, ter kmali potem postal vojak. 

Veliko sem hodil po svetu ter v vojskah mnogo 
skusil. Čestokrat sem se vas spominjal. Hvala 
Bogu, da sem vas našel!" — 

Nikolaj ni še vedel, da je prijazni častnik 
grajšakov svak, ter žnjim prišel sem. Toraj popraša: 
„A povejte mi, žlahtni gospod, kako ste 
v mojo hišico zašli ?" 

„Mladi sernjaknam je pot sem pokazal,* rece 
major. „Božja previdnost je, da sem ravno sedaj 
prišel, ko najbolje potrebujete moje pomoči." 

Sedaj ga major skrbno izprašuje, kako mu je. 
Nikolaj mu pokaže rano. Major, ki se je v vojski 
izučil rane spoznavati, prestraši se ter pravi : „Hitre 


pomoci je treba; res ste v nevarnosti; a upanja 
ne zgubimo. Rešili ste meni nekdaj življenje, uparn, 
da vas bom tudi jaz z božjo pomočjo otel smerti." 

VII. Rešitev. 
B-_ fcjor sedaj vstane ter reče: „Precej grem 
||v Starigrad ; od tam naj berzo jezdi moj 
^^^^^sluga v rnesto, da pokliče zdravnika. Dobro 

A ga hočem plačati, če vas ozdravi. Tudi 
potrebnega živeža? da zopet k moči pridete; hočem 
vam preskerbeti. Kaj veseli me, da vam zamorem 
s čim svojo hvaležnost skazati. Le zaupajte, z božjo 
pomočjo bote zopet ozdravili ter postali terdni kakor 
sem jaz?" 

Med tem prinese Marjeta, vsa žalostna, šop 
rož, ki jih je na polji nabrala, kakor ji je svetval 
zdravnik. Zelo se zavzame, ko zagleda tako imenitno 
gospodo v izbi. Ko pa zve, kaj se je zgodilo, 
razjoka se veselja. Pade na svoja kolena ter 
reče: „Sedaj vem, da stari Bog še živi! Da, ljubi 
Bog, revežem in terpinom si dobrotljiv oče! kdor 
na te zaupa, ne zapustiš ga. Zaupanje na te je 
bolje nego srebro in zlato. Večna hvala ti bodi!" 

Vsem je kaj dopadla priseréna pobožnost nesrečne 
žene. Tudi malemu Bogomiru je bilo vse 
prav ; le skerbelo ga je, kako bode sernjaka v grad 
spravil. „Kaj mi je početi?" reče« „Pretežak je, 
da bi ga Moric nesel tako daleč ; da bi ga za verv 

2* 


peljal; kakor mesar tele, ne bode se rad pustil. 
Je uže sitnost !" Slednjič svetuje major, naj gre 
Janezek ž njimi v grad. Sernjak bo sam tekel za 
njim. Tako se je tudi zgodilo. 

Še tisto noč pride zdravnik iz mesta. Pregleduje 
pazljivo rano, maje z glavo , jezi se nad 
nevednostjo vaškega zdravnika ter slednjič reče: 
„Ko bi bil nekoliko pozneje prišel, skoraj gotovo bi 
vam bil mo^al roko odrezati. Sedaj se pa da še 
pomagati. Koka bo zdrava; preden preteče šest 
tednov." 

Od začetka hodi zdravnik sleherni dan, pozneje 
na dva ali tri dni v revno kočo, prevezuje 
rano, in preden je preteklo šest tednov, bila je 
roka zdrava. Veselo gre Nikolaj z Marjeto in Janezkom 
v grad, da se zahvali blagemu dobrotniku. 

Koka je bila sicer zdrava, a ne več sposobna 
za težka dela. Hvaležni major, ki je bil sedaj zeló 
premožen, obljubi za revno družino skrbeti. Tudi 
plača dobro zdravnika ter ga resno opominja, naj 
bo v prihodnje usmiJjen do reveže v. 

Mladi sernjak se je kaj dobro počutil nagrašinsk^
m vertu, ki je bil zelo prostoren in obdan z 
visokim zidom. V jedněm letu je popolnoma dorasteL 
Proti ptujim ljudem ni bil tako domač ter 
jih rad bodel se svojimi lepimi rogovi. Sosebno 
hud je bil na one dečke, ki so se v časi na vert 
prikradli ter ga dražili. Kedarkoli je kterega onih 
dečkov zapazil, skočil je za njim ter ga z rogovi 
na tla poderl. Bil je prav vertni čuvaj. Z graščinskimi 
pa, ter z onimi ptujci, ki so ž njimi na 
vert prišli, bü je čisto domač, Kedar je gospoda 


poletni cas sedela v senci košatih dreves ter čaj 
pila? priskakljal je berhki in Ijubeznjivi sernjak 1er 
poprosil slehernega za košček kruha. — Tudi lovski 
psi, ki so z gospodo na vert hodili, niso nic zalega 
storili sernjaku. Da, čestokrat je ž njimi po vertu 
norel, kar je gospodi kaj dopadalo. Berzonogi 
sernjak je očitno veselje kazal, da ga lajajoči psi 
ne morejo dohiteti. 

Uže takrat, ko je Janezek pripeljal sernjaka 
v Starigrad, ter se žalostno poslovil od njega, rekel 
mu je mladi gospodič: „Nikar ne žaluj, saj ne 
vidiš sernjaka zadnjikrat! Le pridi ga obiskat, 
kedarkoli se ti zljubi!" To povabilo je Janezka 
jako razveselilo. Ob nedeljah po kerščanskem nauku, 
kedar je bilo lepo vreme, ter so mu starši privolili, šel 
je v Starigrad. Gospoda je bila navadno uže na vertu, 
Z Bogomirom sta se potem na vertu igrala. Gospoda ju 
je gledala. Janezek se ji kaj prikupi, ker je bil lepega 
obnašanja, bistre glave in vedno veselega serca. 

„Skoda za brihtnega dečka," reče neeega dne 
grajska gospa, „ako bo moral postati le reven dervar 
; kaj bolj ega ga njegov reven oče ne bo mogel 
dati učiti." „Kaj pa / reče na to gospod vojej 
soprugi, „ko bi dečka k sebi vzela! kaj malega 
bi nam pomagal delati, zraven se pa z Bogomirom 
učil kerščanskega nauka, branja, pisanja, računstva 
in druzih koristnih predmetov ; potem pa bi se uže 
videlo, kaj bi bilo žnjim početi." 

„To je tudi moja želja," reče blaga gospa. 
„To hočeva storiti. Denar, ki se oberne revnim 
otrokom v prid, je najboljša miloščina; in ni večjega 
dela kerščanskega usmiljenja ; kakor če se take 


otroke pusti kaj koristnega učiti, da postanejo keclaj 
dobri in srečni ljudje. Rog sam govori v sv. pismu : 
„Blagor rnu, kdor se usmili ubozega in reveža, njega 
bo ob budem dnevi rešil Gospod." 

Janezka so tedaj vzeli na veliko veselje njegovih 
staršev v Starigrad. Grajski gospod mu preskerbi 
novo zelenkasto obleko, ki se je zalemu, 
rudecelicnemu mladencu kaj lepo podala. Janezek 
^e je kmali prikupil vsem v gradu; kajti bil je od 
dne do dne bolj postrežljiv, priden, zvest in pri-
Ijuden; zraven pa vedno vesel. 

„Kaj pobožen, blag deëek je," mislil si je 
čestokrat stari Moric ; „pobožni in dobri otroci so 
pa Bogu in ljudem ljubi." 

VIII, Otročja leta hudobnega Mihca. 

3 malem mesticu Karneniku, nekaj ur od 

^Starega gradu, je živel razumen in pošten 

biož, Janez Golob z imenom. Bil je prav 

spreten zidarsk mojster. Vse ga je čislalo 
in spoštovalo, kakor tudi njegovo ženo Magdaleno. 
Bila sta jako premožna, in nju hiša, na tergu poleg 
cerkve, bila je jedna najlepših v mestu. 

Imela sta le j edino dete; veselega decka, bistrih 
černih oči ter lepo rudečega polnega lica. 
Skerbni oče si je vse prizadeval, da malega sinka 
dobro, kerščansko izredi. Mati pa je le želela, da bi 
njen Mihec bil kedaj najimenitnejši mož v mestu. 


2H 

Čestokrat jo mož resno opominja: „Skerbivau 
naj pred, da postane Mihec* priden in poši en mož, 
potem mu čast in slava ne bode odšla." 

Modri oče je dobi o znal, da se mora dobra 
izreja uže v otročjih letih pričeti ter prirojena s vojeglavnost 
iztrebiti. Nespametna mati pa je le skerbela 
za lepo obleko svojemu otroku; učila ga le 
ravno stati in lepo hoditi, ljudem'se lepo vklanjati 
in jih pozdravljati. „Izobraženost in lepo omikano 
vedenje," rekla je večkrat, „pač najbolje človeka 
priporoča." 

„Prav je," reče na to mož, „da so otroci 
olikanega obnašanja; proti temu nimam nič. A to 
še ni prava izreja, kakor ti misliš. Treba je tudi 
serce blažiti, kar se zgodi le z modro, dobro premišljeno 
kerščansko izrejo; treba sem ter tje tudi 
ostrosti. Vedno je bolje za otroke, če jih starši 
ostro imajo." 

O ostrosti pa nespametna mati ni hotela niti 
besedice slišati. V serce jo je vžalilo, da bi svojemu 
ljubčeku kaj odrekla. Kedarkoli je mali 
Mihec pričel jokati in se kremžiti, uže je hitela 
mati, da mu da, kar je zahteval. Vže v otročjih 
letih ni odvadila Ijubčeka svojega serca gerdih 
navad, niti ga vadila potrebne pokorščine. Kinali 
se ji ni dal več strahovati in krotiti,, ker ga je iz 
pervega razvadila. 

Največja nesreča za Mihca je bila, da si je 
moral oče svoj kruh zunaj doma služiti. Prevzel 
je čestokrat stavbena dela po mestu, kakor tudi 
po okolici. Z jutranjim svitom je šel k delu in 


prišel o poludne h kosilu, ali pa še le zvečer domu. 
Cestokrat je bil tudi cel leden od doma, Je nedeljo je 
preživel doma. Odgojcvaia je tedaj dečka le niati, 
ki ga pa je v svoji preveliki mehkoti silno razvadila. 
Mnogokrat jo je opominjal mož in jej rekel: „Draga 
Magdalena, stralmj neubogljivega otroka! Obnašaj se 
proti njemu tako, kakor se jaz. Oče in mati morata 
biti jedne misli, kar izrejo zadeva. Ce ti podiraš, 
kar jaz sezidam, — kako zamoreva pač kaj doseči?" 
A mati, če tudi drugače razumna, bila je od prevelike 
ljubezni do otroka tako zaslepljena, da niti 
njegovih največjih pregreškov videla ni, — ali pa 
mu jih je spregledala. 

Uže kot otrok je Mihec se svojo ročico večkrat 
po materi mahnil; a nespametna mati se za 
to še zmenila ni. Ali pa mu je k večjemu rekla: 
„Kako si vendar hud Mihec; ne bodi tak!" To je 
bila jediná kazen. Necega dne mu vzame oče iz 
roke oster nož, s kterim se je hotel igrati. To 
malega otroka tako razdraži, da tudi po očetu mahtte 
z roko. Oče pa zgrabi za šibo ter ga dobro našeška 
po roki ter mu pravi: „Zapomni si, da je 
velik greh roko na svoje starše položiti!" 

Materi se otroče v serce usmili ter reče očetu : 
„Kaj pač otrok ve, kaj dela ; saj še tega ne razume ; 
pusti ga pri miru!" A oče jo zaverne: „Ravno 
zato naj pa čuti. Gotovo ne kaznujem rad; da, 
kjer dobra, lepa beseda zadostuje, niti ostre «ne 
rečem. A korenina takih velikih pregreh se mora 
zgodaj iztrebiti. Vodilo mi je izrek modrega kralja 
Salomona: „Hudobija tiči globoko v sercu otroka; 
šiba pa jo izžene," 


Kedar je mati zaukazala otroku, naj gre po to 
ali iitio reč, rekel je naravnost: „Nečem!" Mati 
ga ni dalje silila ter šla sama iskat. Ali kedar 
se je Mihec z drugimi otroci igral na ulicah, poklicala 
ga je mati po desetkrat, naj gre domu. A 
Mihec se še zmenil ni, in tudi ni prišel. Materi je 
bilo pa tudi vse jedno. Otroci so se jej posmehovali 
ter jo oponašali: „Mihec pridi, pridi no!" 
Tudi Mihec se je ž njimi smejal, ter za mater malo 
vec maral. Necega dne ga tudi oce trikrat zakličejo, 
a jih ne uboga. Oče pa so šli k njemu, prijeli 
ga za roko ter ga z brezovko prav dobro našeškali. 
Okoli stoječi otroci prestrašeni gledajo. 
„Tako se kaznuje otrok," rekli so oče, „ki svojih 
staršev na besedo ne uboga." Od tega časa ga 
ni bilo treba očetu dvakrat poklicati. Na pervo bescdo 
je vse popustil ter hitel prasat: „Kaj hočete 
ljubi oče?" „Vidiš Magdalena," rečejo oče materi, 
„tako lahko se otrok pokorščine nauči, če se mu 
da strah ob pravem času. Vedno jih tepsti ali 
kregati tudi ni prav. Če se jih ostro kaznuje, 
kedar zaslužijo, pomaga za dolga, dá — včasi za 
vselej." 

Necega dne pridejo oče nenadoma domu. „Kje 
je Mihec?" poprašajo. Mati niso vedeli povedati. 
Resno jo mož posvari ter reče : „Ako hočeš biti 
dobra mati svojemu otroku, ne pusti ga vendar za 
božjo voljo brez nadzorstva okoli letati. Naj se 
igra pred hišo ali pa tukaj v hiši s pridnimi 
otroci njegove starosti. Če ga pa pustiš, da se 
potepa, Bog ve kje, kako lahko pride med hudobne 
razujzdane otroke, ki ga bodo za vselej 


26 

pohujšali in spačili, da bo celo svoje življenje nesrečen 
!" 

Mati se ni zmenila za to lepo opominovanje 
očetovo. Kcdar očeta ni bilo doma, smel je ili 
Mihec, kamor se mu je zlj ubilo. 

Jednega dne iščejo oče zidarske načcrte v 
omari; ki je bila v Mihcevisobi; na dnu zagledajo 
dve lepo rudeci jabolki. Berzo spoznajo, da so iz 
sosedovega verta. „Kje si dobil jabolki?" prašajo 
Mihca. „Sosedov France mi ju je dal," reče Mihec. 
Oče poprašajo Franceta. Ker pa France o tem ni 
ničesar vedel, moral je Mihec svojo laž obstati ter 
povedati, kako ju je dobil. Skozi okno, proti sosedovemu 
vertu, videl je jabolki v travi. Z roko ju 
ni mogel doseči; poišče si dolg drog; zasadi vanj 
žebelj, nabode jedno za drugo, in skozi okno dobi. 
To slišati, jako dopade materi, da je Mihec tako 
iznajden. — Oče pa resno pravijo: „Krasti se ne 
sme!" ter kaznujejo tatinskega in lažnjivega Mihca 
oj strej e, nego kedaj popred. Materi se otrok zelo 
smili; zato rečejo jokaj e očetu: „Zavoljo dveh, j abolk, 
ki še jeden uovčič niste vredni, pač ne zasluži 
otrok, da ga tako hudo kaznuješ," Mož jo 
modro zaverne: „Otroka nisem káznil toliko zavoljo 
jabolk, ampak ker ni slušal glasu svoje vesti, marveč 
ravnal po svojem poželenji; ker ni storil, kar 
je prav in dobro, ampak kar mu dopade; ker se 
ne boji Boga in ne izpolnjuje njegovih zapovedi, 
marveč neumni živini enako po svojem spačenem 
nagnenji ravna. To je začetek vsake hudobije ; in 
kdor tako dela, je uže na poti hudobije. Tako sta 
perva starša raj zgubila, ker sta jedla od prepo



vedanega jabolka; tako bi znal tudi Mihec, ako bi 
se to nekazneno pustilo, časno in večno nesrečen 
postati." 

Oče so se še drugih pripomočkov poslúžili, 
da pokažejo otroku, kako hudobno je ravnal. Bekli 
so mu pri večerji ; „Kdor krade in laže, ne zasluži, 
da bi s poštenimi ljudmi jedel/' Mihec se je moral 
vsesti na tla v kot, ter zavoljo svoje sladkosnednosti, 
ki ga je k tatvini zapeljala, ni dobil za večerjo 
druzega nego vode in kruha. Nespametna 
mati pa so svojemu ljubčeku skrivaj pečenke in 
potvice dali, ter ga milovali rekoč; „Le jej Mihec, 
le jej; nikar se ne jokaj. Uče so prehudi! A le 
potolaži se. Jutri gredo oče tako zopet z doma, 
in potem se ti bo uže bolje godilo." — Tako je 
potuha nespametne matere vse pokvarila, kar je 
očetova modra ojstrost postavila. Da, od sedaj je 
nespametna žena skerbno očetu prikrivala vse hudobije 
malopridnega otroka. Mihec je vedel za 
zvijačo svoje matere prav dobro, ter tudi sam postal 
še bolj zvit in prekanjen. 

Da si ravno so bili oče proti Mihcu ojstri, 
vendar jih je prav po otročje ljubil in spoštoval; 
da, ljubil jih celó bolj nego mater. Čestokrat so 
se mati temu čudili, ker niso pomislili, da Mihec 
očeta spoštuje, — in da ni prave otročje ljubezni 
brez spoštovanja. Večkrat toraj pravi mož svoji 
ženi: „Glej, ljuba Magdalena! Otroci morajo najpervo 
imeti spoštovanje in strah do staršev; potem 
jih bodo gotovo tudi ljubili; kajti strah in ljubezen 
sta tesno združena. Kavno taka je, kakor z Ijubeznijo 
in strahom božjim. Strah božji je rm



cetek modrosti; ljubezen do Boga pa je nje po~ 
polnost." 

Pogostokrat so toraj pobožni oče pripovedovali 
svojemu sinku od ljubega Boga v nebesih 5 učili 
ga sovražiti greh iz celega serca ; pripovedovali mu 
povesti iz svetega pisma? iz kterih naj bi spoznal, 
kako Bog dobre ljudi blagoslovi, hudobne pa kaznuje. 
— Kazali mu iz vsakdanjega življenja, da 
pravični in modri Bog uže na tem svetu pošilja 
dobrim zasluženo plačilo, hudobnim pa zasluženo 
kazen. Goreče so večkrat molili z Mihcem, a vselej 
le take molitve, ktere je razumel. Mati pa so ga 
naučili na pamet nekaj molitvic, kterih še razumel 
ni. Mislili so, da je uže vse opravljeno, če jih je 
brez premislika odblebetal. Očetu so bile molitvice 
sicer všeč, a prašali so ga: „Razumeš tudi, Mihec, 
kar moliš?" Skerbno mu razložé molitve, da mu 
je bila razumljiva vsaka besedica. Kako so še le 
sedaj dopadle Mihcu lepe molitvice! Še mati so 
se čudili, da imajo tako lep pomen besede, ktere 
so z otrokom brez premiselka izgovarjali. 

Velika nesreča za Mihca je bila, da so oče ie 
malo časa živeli. Prav spretno se znali vodnjake kopati; 
v nekem globokem vodnjaku so se hudo prehladili. 
Uže bolni pridejo domu, uležejo se, in v kratkem 
smertno zbole. Spoznali so, da bodo morali umreti. 
Slednje trenutke življenja porabijo v to, da ženo 
preserčno opominjajo, naj skerbi ter si prizadeva, da 
svojega ljubega sinka pobožno in kerščansko izredi. 
V bolezni so ji še marsikak lep in dober nauk dali. 

„Izredi otroka," rekli so med drugim, „v strahu 

božjem. Strah božji je podlaga dobri izreji. Brez 


strahu božjega ni kreposti, brez kreposti pa ni sreče* 
Strah božji je temeljni kamen kreposti in blaženosti. 
— Pošiljaj ga pridno v cerkev in šolo. 
Starši sami ne znajo ali pa ne vtegnejo svoje 
otroke v kerščanskem nauku in v drugih koristnih 
vednostih zadosti podučiti; zato so duhovni in učeniki. 
Silno važno je, da se mlado serce dobrega 
keršóanskega duha navsanie. Imej - kar sem ti 
uže večkrat rekel, ter ti še na smertni postelji ponovim 
— otroka vedno pred očmi, da ne zaide v 
slabe drušne in tovaršije. Ne jemlji ga v vsako 
druščino med odraščene. Znal bi marsikaj slišati 
ali videti, kar bi bilo nedolžnemu sercu nevarno. 
Slabi pogovori in izgledi popačijo človeka za celo 

življenje." 

„Ne pusti nikoli otroka brez dela postopati. 
Lenoba je mati vseh pregreh. Nekaj ur na dan 
naj se igra. Kedar pride iz šole, daj mu kako 
delo. Tudi delo se zamore otroku tako prijetno 
narediti, kakor igra. Kedar bo iz šole izostal, daj 
ga kakega rokodeljstva učiti; a skerbi, da pride 
k poštenemu in veščemu mojstru. Ne daj mu povoda, 
da bi se zanašal na denar, ki ga bo po nama 
podedval. Denar se lahko zapravi; kar pa človek 
zna, ostane mu. Ne glej preveč samo na vnanje, 
lepo obleko in olikano obnašanje. Tudi notranje 
-— serce mora biti blago. Kdor ima blago serce, 
vede se tudi lepo." 

„Tvoja največja skerb naj bo, da otroka dobro 

izrediš; ne prizanašaj mu preveč, in slabih navad 

ne terpi na njem. Prevelika prizanesljivost je ne


neusmiljenost; in marsikter otrok je uže prišel m 


vislice, ker so starši premehko ž njim ravnali. Če 
treba, daj mu šibo okusiti." 

Tako in enako so oce mater učili. Ko čutijo 
da se jim slednja ura bliža; pokličejo še jedenkrát 
malega Mihca k sebi. Lice jim je bilo uže bledo 
in upadlo, in mertvaški pot jim je stal po čelu. 
Se jeden pot napnejo vse svoje moči ter milo a 
resno rečejo Mihcu: „Ljubi sin! sedaj, sedaj se 
bom ločil od tebe. Boj se Boga, in nikoli ne stori 
kaj hudega. Ne zabi nikoli, da te Bog povsod 
vidi, da gleda tudi v tvoje serce, da je pred njim 
noč svetla ko beli dan, in da nič hudega ojstri 
pravici božji ne uide. Živi po nauku božjega Izveličarja. 
Ljubi Boga čez vse, spolnjuj njegove 
zapovedi, moli rad, in zaupaj vanj. Ljubi pa tudi 
svojega bližnjega kakor samega sebe, ne stori nikomur 
kake krivice, temue dobro, kolikor zamoreš. 
Mislim, da sem ti bil v vsem izgled ; posnemaj svojega 
očeta in delaj mu čast. — Spoštuj svojo mater, 
ubogaj jo rad, obnašaj se tako, da ji boš v veselje. 
Kratki so dnevi našega življenja; kakor se sedaj 
moja zadnja ura približuje, tako bodeš tudi ti moral 
umreti. Vse posvetno moramo zapustiti; le kar smo 
dobrega storili, vzamemo v večnost se seboj. To 
je j edino bogastvo, ki nas spremi na oni svet. Pa 
tudi hudo, ki človek stori, gre ž njim ter ga 
večno terpinči. Zatoraj bodi pobožen, dober in 
pošten; živi tako, da se v večnosti veselo zopet 
vidiva.u 

Sedaj še umirajoči oče blagoslovijo njega in 
mater. Nekaj ur potem izdihnejo svojo dušo. Žalostna 
mati in zapuščeni Mihec se solzita pri mertvem oble



delem truplu svojega očeta ter žalostnim sercem 
spremita k slednjemu počitku. 

IX. Malopridni učenec. 
Íio.MÍ Je ^i'itko žalova.1 po svojem očetu. A 
|i[^o|^j|kmali mu je bilo prav ter ljubo, da nihče 
^fs|f@^|^tako ostro ne pazi nanj, da je toraj sam 

JL svoj gospodar, ter sme početi , karkoli se 
mu zljubi. Svoji materi namreč se je znal tako 
dobro prilizovati? da je vsem njegovim lažem verjela? 
ter mu vse storila ali dopustila, kar le je poželel. 


Mihec je uže hodil v šolo, ko so še oce živeli* 
Ta cas se je tudi marljivo učil in verlo napredoval. 
Kajti sleherni večer je moral Mihec se svojimi knjigami 
iti k očetu, ter jim povedati ? kaj se je čez 
dan naučil. Čestokrat so tudi oče učitelja poprašali, 
kako se Mihec v šoli vede. Če so slišali 
kako pritožbo, kaznovali so ga ostro, in Mihec se 
je bolj bal kazni doma, kakor v šoli. 

Od matere se mu sedaj tega ni bilo bati. 

Sicer je moral Mihec v časi še kaj iz svojih knjig 

brati; a če je še tako slabo bral, hvalili so ga; 

ravno tako njegovo pisanje, če tudi je bilo še tako 

nemarno. Zakaj vse je materi silno dopadlo, kar


koli je ljubi Mihec .storil. Imel je od dne do dne 

manj veselja do učenja; svojim součencem je na» 

gajal ter jih dražil, kjerkoli je le mogel; da, m 


celo učitelju je odgovarjal ter se mu ustavljal. Sem 
ter tje je moral učitelj hudobnega dečka kaznovati. 
To mater silno užali in razserdi. Bila je sicer — 
kakor pravimo — poštena žena, ter proti slehernemu 
uljudna. Le čez svojega ljubčka kaj slišati 
ni mogla. Gorje mu, kdor se je prcderznil grajati 
ga! Zato je učitelja hudo okregala, ker ga je 
kaznoval Jedenkrát je celó v šolo priletela v svoji 
jezi ter obsipala učenika s psovkami vpričo učencev. 
Da; še doma je razgrajala nad njim, in ker druzega 
ni znala,, oponašala ga; kako zeva? kedar poje. Ko 
Mihec to vidi, prične tudi oponašati svojega učitelja 
in nespametna žena se mu smej a. Tako materino 
vedenje je vzelo Mihcu vso čast in spoštovanje do 
svoj ege učenika. 

Večkrat so gospod župnik mater k sebi poklicali, 
ter jo posvarili. „Učenik/ rekli so med 
drugim, — „ki svoje dolžnosti vestno in modro 
spolnjuje, je pač vreden našega spoštovanja in zaupanja. 
Sveta dolžnost staršev j e, da ga pri težavnem 
poslu z vsemi mogočimi sredstvi podpirajo, ter so 
mu hvaležni. Tako je ravnal vaš rajni mož; tako 
bi morali delati tudi vi. Domača odgoja mora se 
vjemati z odgojo v šoli; le tako bode obrodila 
dober sad." 

Župnik so jej opisali fcudi Mihčeve napake, 
kterih naj ga odvadi, ter ji povedali marsiktero 
njegovih nerodnosti, ki jo je uže učinil. 

„I," rečejo mati, „to so pač le otročarije, 
otroške razposajenosti in malenkosti, ki niti ne za 
služijo, da se jih ornem/' 


„Redko kedaj,tó — rečejo na to župnik, — 
„so pregreški otrok res tako mali? kakor si starši 
domišljujejo. Maii pregreški z otroci vred rastejo, 
kakor čerke, ki se v drobno bučo vrežejo, tini 
večje postajajo, čim bolj se debeli buca. Mihcevi 
pregreški so pa uže sedaj veliki. On ne kaže nikakovega 
spoštovanja do svojega učenika, ki po 
očetovo zanj skerbi; nehvaležen in nepokoren mu 
je. Svoje součence, ki so pridnejši ter se lepše 
obnašajo kakor on, zavida in sovraži; žali jih, 
dela krivico kjer more, ter obrekuje. Kjer je 
toliko ljulke v sercu, ne more dobro seme lepega 
nauka obroditi sadu. Treba je, da se ljulka iz 
serca iztrebi. Skrajni čas je, da se deček resno v 
strah vzame, drugače izraste hudobnež, ki se niti 
Boga, niti ljudi ne bo bal 5 ki se ne bo zmenil ne 
za božje zapovedi, ne za deržavne postave ; ki bode 
ljudem v škodo, sam sebi pa v največo nesrečo. 
Še jedenkrát rečem: „Starši in učeniki, dohovna 
in deželska gosposka morajo jeden drugega podpirati 
v izreji otrok, da postanejo kedaj dobri, pošteni 
ljudje in koristni deržavijani" 

Enako so tudi gospod župnik Mihca v šoli 
učili ter prav po očetovsko svarili. Vsem otrokom, 
tudi Mihcu, so opominovanja šla globoko v serce. 
A mati doma je zopet vse pokvarila. Rekla je, 
da gospod župnik njo in otroka čertijo, zato ju 
vedno kregajo. — Ker pred otrokom župnika drugače 
smešiti ni mogla, lotila se je župnikove plešaste 
glave in baroke. Tako je bilo vsežupnikovo 
svarjenje za Mihca zastonj, tudi ni imel spoštovanja 
do čaštitljevega gospoda več. V šoli m več paäl 

Krištof amid, III 3 


34 

na poduk, ampak se igral in učeniku nagajal; v 
cerkvi se je nespodobno obnašal, motil in dražil 
druge otroke. Pri pridigi je bil tako nepazljiv, 
da bi niti ne bil vedel povedati, o cem so govoril? 
ko bi ga bili doma mati prašali, kakor je staršev 
dolžnost. 

Tudi drugih slabih navad je mati Mihca privadila. 
Dajala mu je namreč vedno vsakovrstnih 
sladkarij. Prišel je čestokrat uže sit k mizi? za to 
mu navadne vsakdanje jedi niso dišale. Znal je 
se svojim prilizo vanj eni vsaki dan nekaj novcev od 
matere dobiti, da si je zanje kupil, kar se mu je 
ravno zljubilo. Ker se je to vendar prepogostokrat 
ponavljalo, in ker si po smerti dobrega in pridnega 
moža ni ničesar prislužila, sprevidela je, da bo treba 
za naprej skromneje živeti, če bo hotela pošteno 
shajati. Odrekla je sem ter tje Mihcu denar, za 
kterega jo je prosil. Skušal je toraj Mihec dobiti 
novcev za sladkarije drugim načinom; pričel je 
namreč krasti. Jemal je materi na skrivaj ne le 
denar, ampak tudi druge drage reči, ktere je potem 
prodajal brezvestnim ljudem komaj za tretjino ali 
četertino vrednosti. Mati je obdolžila deklo ali pa 
kterega druzega tatvine. Jedenkrát je celo deklo 
iz službe zapodila, ker je rekla, da je Mihec oni 
skrivni tat, 

Pozabivši skerbno svarjenje rajnega moža, 
pustila je, da je poredni deček letal okoli, kjer se 
mu je zljubilo. Doma je bil redko kedaj ; kamor 
pa je prišel, dražil je druge otroke, terpinčil živali 
ter škodo delal. Potepal se je po polji, ali potikal 
po germovji ter ptičja gnjezda iskal; ker je bilo 


njegovo serce hudobno in neusmiljeno, kratkočasil 
se je stem, da je razdiral gnjezda, pobijal jajčka 
ter mladiče mučil in moril. Pečal se je z najhudobnejšimi 
dečki , potikal se ž njimi po kotih ter 
sam ves hudoben in popačen postal. Njegovo belorudeče 
lice je obledelo in vpadlo; njegova obleka 
je bila vmazana in raztergana. Mati je sicer veliko 
denarja potrošila, da bi bil Mihec oblečen tako 
lepo, kakor so bili sinovi najbogatejših meščanov; 
a zastonj je bilo vse njeno prigovarjanje in priza


devanje, naj na obleko pazi. Kedar je na večer 
domu prišel, bila je praznična obleka nie zamazana ; 
tu je bilo kaj razterganega, tam ni bilo gumbe, ali pa 
se je le še za kako nitko deržala. Lže na pervi 
pogled se mu je videlo, da je zanemarjen in pore-
den deček. Po mestu so ga imenovali le nialopridnega 
Mihca. 

Tudi mati, ktero je poprej e po mestu vse 
spoštovalo in čislalo zavoljo njenih dobrih lastnosti, 
kakor pobožnosti, rednosti in milosrčnosti do revežev, 
zgubila je vso veljavo pri ljudeh. Imeli so 
jo sploh za slabo mater po starem pregovoru : „Po 
vetru se vreme, po sadju drevo, po otroku pa 
mati spozna.u 

X. Mlfiec rokodelski učenec. 
|j.^il|ihec se je v šoli le malo naučil; vendar 
|!!^YW|je moral iz šole izostati, ker je bil uže 
^^^p^dosti star, da se gre kakega rokodelstva 
J^* učit. A težko je bilo najti mojstra! ki bi 

3* 


36 

ga v uk sprejel; vsak se ga je bal. Naj postenej ši 
in spretnejši možje so materi naravnost rekli? da 
ne bode nic prida iz porednega dečka, Sedaj je 
vendar mati spoznala, da je otroku preveč prizanašala, 
in da ga ne zovejo zastonj hudobnega Mihca* 
Sama ni vedela? kaj bi ž njim počela; čestokrat 
je britko jokala, Pričela ga je ostro svariti; oči-
tala mu njegove napake, ter ga prosila, naj se 
poboljša. A vse materino svarjenje je bilo zaman; 
Mihec se za to še niti zmenil ni, — ali jej je pa 
odgovaijai se sirovimi besedami, ki so ji hudo dele. 
„O," zdihovala je, „pač res je, kar stari pregovor 
uči: Mlado drevesce se mora nagibati; staro se 
več ne da upogniti." 

Neki ključavničar, od otročjih let uže dober 
prijatelj ranjemu možu, usmilil se je slednjič 
nesrečne matere ter vzel hudobnega dečka v 
poduk. 

Mnogo se je trudil verli mož, da bi poboljšal 
spridenega dečka, ter ga dobro izučil svojega rokodelstva. 
Veliko je moral ž njim poterpeti. A Mihec 
je bil proti njemu vedno hinavsk in potuhnjen, 
če tudi je prav po očetovo zanj skerbel. Delo mu 
ni nikakor dišalo, ker ga popred mati nikoli ni 
silila k delu. Imel je sicer verle zmožnosti za 
vsako umetniško delo, ter je vse hitro umel; a bil 
je silno len in zánikem. Težko je délo razvajenemu 
dečku le ob gotovih časih jesti. Ker pa ni 
imel toliko denarja, da bi si nakupil sladkarij, 
kolikor jih je poželel, začel je izmikati denar ali 
pa druge take reči, ktere je lahko prodal. Od vse 
ključavničarije se je najbolje izučil to; kako se 


37 

raznoverstne ključavnice odpirajo brez ključa. Naredil 
si je tudi skrivaj nekaj takih tatinskih kaveljčastih 
ključev ali vetribov, ter jih je skoraj vedno 
nosil se sabo. 

Necega dne je sel mojster se svojo ženo na 
neko ženitovanje. Mihec je bil sam doma. Prilično 
se mu vidi poskusiti svojo umetnost na oniari, 
v kteri je imela gospodinja svojo obleko spravljeno. 
Omaro odpre, vzame iz nje sreberno verižico in 
nekaj srebernakov. Ko drugi dan žena pospravlja 
v omaro svojo praznično obleko in lepotijo, ktero 
je na sebi imela, pogreši verižico in denar? silno 
se prestraši ter na tihem možu pove. Mojster pregleda 
ključavnico ter vidi? da jo je nekdo s tatinskim 
ključem odklenil. Sum leti precej na Mihca. 
Skrivaj preišejo Mihčevo spalnico, ter najdejo v 
njegovi postelji ne le verižico in denar, ampak 
tudi še jedno zlato uro in dve sreberni žlici. Zraven 
so bile še raznoverstne sladkarije. 

Mojster strahu obledi. V hiši necega premožnega 
kupca je pred nekaj dni z Mihcem nova vrata 
nabijal. Iz zaperte sobe kupčiskega pomočnika v 
zgornjem nadstropji je prešla zlata ura, ki je na 
steni visela. Ključavničar precej spozna, da je to 
ona ura; toraj jo je Mihec ukradel. Sreberni žlici 
ste bili pa pred kratkim ukradeni lekarju iz zaklenjene 
omare, kar je mojster dobro vedel. Začetni 
čerki lekarjevega imena ste bili v nju vrezani. 
Mihec je nesel račun tje; ker je imel lekár v 
lekarni, njegova žena pa v kuhinji opraviti, 
čakal je nekoliko časa sam v sobi na plačilo ter 
med tem žlici vzel. 


Naglo gre prestrašeni mojster v delavnico nad 
Mihca. — Mihce si misli zopet z lažjo in hinavskimi 
besedami pomagati, kakor se mu je pri materi 
cestokrat posrečilo. Jokaj e terdi da je nedolžen. 
„Bog zna," pravi med drugim, „kdo je ukradene 
reci v mojo posteljo skril; da bi mepočerail mojemu 
dobremu mojstru ter pahnil v nesrečo ! Saj vem, 
da imam veliko zavidljivcev , ki bi radi na moje 
mesto prišli." 

To hinavsko, prederzno govorjenje gospodinjo 
silno razkači. „Ti nesramni lažnjivec ti," upila je 
na vse gerlo, „ti tat ti, ki si še za vislice prezrcl!" 
Dala mu vse mogoče priimke, ter kričala, 
kar je mogla. Na vpitje pribité sosedje vkup, da 
bi videli, kaj je. Nekteri so prišli v delavnico, 
drugi so gledaje skozi okno popraševali: „Kaj pa 
je? Ali vam je hudobni Mihec zopet kako učinil?" 
Zena jim pripoveduje, kar se je ravno pripetilo, in 
in kar je Mihec hudega učinil, od kar je pri hiši. 

Ključavničar pa ves osupnen molče zraven 
stoji, ne vedé, kaj bi počel. Slednjič reče: Kaj 
mi je storiti? Ko bi bil hudobnež le mene okradel, 
bi iz prijaznosti do njegovega ranjega očeta ne 
naznanil tatvine gesposki; zapodil bi le mladega 
tatu od hiše ; saj za ključavničarja tako ni, ker ni 
zvest. Ker je pa tudi po drugih hišah kradel, in 
ker je tatvina uže mnogim znana, moram to gosposki 
naznaniti, če tudi mi težko dé. Ta hudobnež 
bi znal še mene ob dobro ime pripraviti!" 

Mojster prime Mihca za roko, pelje ga po 
stopnjieak ter porine v njegovo spalnico, kjer je 
njegova posteljna oprava še razmetana ležala^ kakor 


39 

jo je bila gospodinja razmetala v jezi 7 iskaje še 
dalje v postelji ukradenih reci. Sobo dobro zapre, 
da ne bi ušel;^ potem gre v sodnijo, da tatvino 
naznani. Čez nekoliko časa pride z bricem iz uradnije. 
Tropa otrok ju spremlja do hiše, kjer je že 
veliko ljudi pred hišo stalo ter komaj pričakovalo, 
da hudobnega Mihea v ječo odpeljejo. 

Ključavničar odklene sobo; brič stopi v njo, 
da bi Mihea prijel ter se sabo vzel. A soba je 
bila prazna 1er Mihea nikjer videti. Berie pogleda 
pod posteljo, ko bi se bil pod njo skril, premeee vse po 
sobi; a o Mihcu ni duha ne sluha. Okno je bilo 
odperto ; in za križ na oknu dobro privezana rjuha. 

„Po rjuhi se je hudobnež spustil na vertu, 
reče berie, ,,ter zbežal zadej čez vert, ko so ga 
ljudje pred hišo čakali. A kaznovalni pravici vendar 
neboubežal! Kedar je tat zrel, pride sam v roke." 

Ko ljudje na ulicah to čujejo, razidejo se godernjaje 
čez hudobnega Mihca. Po celem mestu se je 
le o njem govorilo. 

Mihce va mati, slišati to, je skoraj omedlela. 
Sramovaje se Mihčevega hudodelsta, zaperla se je 
v svojo hišo, naj bi ljudje mislili, da je ni doma. 
Misli in misli, kako bi se stvar dala poravnati. 
„Pa kaj," zdihne jokaje, — „če tudi zasluženi 
kazni odide, sramota mu ostane vse žive dni." 

Skrivaj razpošlje na vse stani ljudi, ki naj 
ubeglega Mihca poiščejo. Dobro plačilo je obljubila 
onemu, ki ga jej pripelje. Celo noč ni očesa za~ 
tisnila. Noč je bila silno viharna, in dež je lil 
curkoma. Skerbelo jo je zelo za ubogega Mihca, 
za to je vedno zdihovala: „Bog vé? če je dobil 


revni Mihec kako prenočišče; znabiti mora v dežji 
in temi okoli tavati! Spoznati moram, da bi bila 
njemu in sebi to žalost prihranila, ko bi ga bila 
bolje izredila!" 

Izposlani ljudje so se vernili brez Mihca 5 
zastonj je bil© vse iskanje in popraševanjc. Toliko 
da ni mati prevelike žalosti umerla! Bala se je, 
da ne bi bil v vodo skočil. Strah in groza jo 
preleti pri tej misli; prevelike žalosti hudo zboli. 
Več tednov ni mogla iz postelje. Ko je zopet 0zdravela 
in nekoliko k moči prišla, bila je vedno 
doma, ker jo je bilo sram iti med poštene ljudi. 
Cele noči je prejokala ter zdihovala: rJaz sem 
pač nesrečna, usmiljenja vredna mati! Kako sem 
vendar otroka rada imela! Storila sem mu, kar 
koli je poželel; kupila ali dala mu vse, kar le je 
hotel; nič mi ni bilo predrago. Svoje življenje bi 
bila zanj dala. — A sedaj mi tako povrača! Mislila 
sem, da mi bo v veselje in tolažbo na stare 
dni; sedaj mi je pa nakopal toliko žalost in sramoto. 
O kako britke so solze, ki jih vzročujejo 
malopridni otroci svojim staršem!" 

Zopet drugi pot pa je sama sebi očitala: 
„Sama sem kriva nesreče svojega sina; ne bi bila 
smela mu tolikanj prizanašati! Bolj ostra bi bila 
morala biti. Njegov oče, moj rajni mož, je bil pač 
moder in razumen mož. Kolikrát mi je rekel: 
„Mila materina dobrotljivost naj nekoliko kroti očetovo 
ostrost; tako hoče uže modri Stvarnik. Sama 
miloba pa brez prave ostrosti ne doseže prave 
izreje; premehka odgoja nič ne velja. Da se terd 
kamen oteše in iziika, treba je terdega dleta in 


težkega kiadva." Tako me je ucil. Spominjam se 
še kaj dobro sleherne besedice. Kedar je hotel 
Mihca kaznovali, — in sem mu branila, spomnil 
me je izreka modrega Salomona. Sedaj še le, ko 
je že prepozno, sprevidiru, kako resnične so besede : 
„Šiba in ostrost človeka zmodri, otrok pa, ki je 
prepuščen avoji volji, dela sramoto svoji materia 

Xl. Mihec med tatinskimi lovci. 

||j^)5^ii|ihec je bil pobegnil v bližnji gozd, ki se 
|[]Jro&lije razprostiral poleg mesta. Hosta je bila 
%^äfzslô prostorna in tako močno zarašena, da 

Ä se je komaj hodilo po nji. V temnem 
gozdu se je zgubil, taval eeli dan sem ter tje, ter 
ni mogel nikjer najti pota, da bi iz gozda prišel. 
Pričelo je hudo dežiti ; in od časa do časa je hud 
vihar z drevja hud dež nanj vsul. Tudi se je uže 
mračilo in po gozdu temnilo. Lakota ga je začela 
mučiti, in mraza se je tresel po celem životu, liže 
se je bal, da mu bode v gozdu treba umreti, in 
pričel je milo jokati. Kesal se je svoje hudobije 
ter sklenil, da ne bode nikdar več kradel. A pri 
tem ni mislil na Boga, ki prepoveduje in kaznuje 
tatvino; le zavoljo strahu se je kesal. 

Na jedenkrát zagleda moža v raztergani obleki ; 
na rami je nesel butaro brezovih vej ; na desni 
strani mu je visela čutariea, na levi pa natlačena 
lovska torbica; v roki pa je deržal debelo gorjačo. 

„Oho, porednež, siti?" vpije mu mož nasproti 
in žuga se svojo debelo palico. „Ravno prav si 


42 

mi prišel! Tu se da kaj zasluziti za pijačo. Lepe 
reci se o tebi govore po mestu. Ko sem danes po 
mestu metle prodajal, ni bilo druzega slišati, nego 

o tebi in tvoji tatvini. Le čakaj, mali tat! Beriči 
te povsod iščejo. Uže je pripravljeno za-te stanovanje 
v ječi." 
Strahu in groze se trese Mihec po celem 
životu, pade pred neznanega moža na kelena, ter 
ga s povzdignjenima rokama milo prosi: „O, 
imejte usmiljenje z mano, in nikar me ne izročite 
gosposki! Glada uže umiram, in tako sem truden, 
da komaj lazim. Dajte mi vsaj košček kruha, če 
ga imate v svoji torbici, in vzemite me čez noč se 
sabo, da v ti strašni goščavi lakote in mraza ne 
poginem. Usmilite se me, prosim vas kleče, in ne 
hudujte se nad mano!" 

„No, no," reče smejaje se mož, „bila je le 
šala, kar sem govoril! Nič zalega ti ne storim; 
še pomagati ti hočem iz te stiske." Pri teh besedah 
seže v torbo po kos kruha, ki mu ga poda in 
reče: „Ná, tu imaš kos kruha! In tu," podavši mu 
čutarico, „požirek žganja zraven. Prav dobra 
kapljica je!" 

Mihcu kaj diši jed in pijača. „Sedaj pa idi 
z mano;" reče mu mož; „doma ti bodem postregel 
z dobro pečenko in kapljico žlahtnega vina; spal 
boš pa na mehkem mahu." 

Mihcu se čudno zdi, od kod naj bi mož v 
tako slabi obleki dobil pečenke in vina; za to ga 
popraša: „1, kdo pa ste vi?" 

„Jaz sem po deželi dobro znani metlar Jošt;" 
pravi mož, „Metle vezem ter prodajam ; zraven 


pa služim še imenitnemu gospodu, ki ima tu okoli 
prav ceno lov v najemu. Le idi z mano; gotovo 
ti bo pri nas dopadlo." 

Pokrepčavši se nekoliko z jedjo in pijačo, šel 
je brez premislika z neznanim čudnim možem. 

Prave steze ali poti ni bilo ; med mokrim 
germovjem sta se morala plaziti ter se do kože 
premočila. Nastala je tako gosta tema, da niti 
germovja niti drevja ne vidita. Mihec je bil možu 
vedno za petami, da ne bi ga zgubil. Sedaj ga 
udari kaka vej ca po lici, sedaj ga zgrabi ternje 
za lase, sedaj buti z glavo ob kako vejo, da kar 
iskre vidi. To je terpelo celo uro. Razvajeni 
Mihec je zdihoval in se jokal, kakor malo dete. 
Slednjič prideta do stermega skalovja, ter gresta 
po ozki poti med pečinami. Prišedši na kraj in 
stopivši iz med pečin, zdelo se je hipoma Mihcu, 
da ves gozd gori. Pred sabo zagleda prostorno 
dolinico; izza obraščenega skalovja se je pa valil 
dim kvišku. Po sto let stari hrastovi, bukve in 
drugo drevje, ki je uže od jeseni rumenelo, ter 
vedno zelene in kot zvonik visoke jelke in smreke 
zarile so se lepo obsevane od ognja; po drevji pa 
so se lesketale deževne kapljice kakor biserji. 

..Sedaj sva doma!" reče metlar, ter jo zavije 
okoli skale, kjer je gorel velik ogenj ter plame 
švigalo kvišku. Na skali je slonel mož, visokega 
čela in černili las, roki križem deržeč; ogenj je 
razsvitljcval njegovo veliko postavo. Vkljub njegovi 
černi, dolgi in razmeršeni bradi ter obnošeni suknji 
bila je njegova postava plemenita videti. Zraven 
njega je slonela dvocevkna puška, na tleh pa je 


ležal ravno kar ustreljeni jelen z dolgimi vejastimi 
rogovi. Svoje svitle cerne oči vpre v Mihca, kakor 
bi ga ž njimi hotel predre ti ; a ne čerhne niti besedice. 
Mihca obide strah in groza pred neznanim 
možem, če tudi se ni kmali bal kakega človeka. 

Pri ognji pa je sedel drug mož; imel je rumenkaste 
lase in brado, ter bil golorok. Veiül je 
lesen kol, kterega ste nad ognjem deržali v zemljo 
zasajeni rogovili, ter pekel lep kos divjačine. Nekaj 
stopinj od ognja je ležal sodček v travi; zraven 
pa je stal sajast pisker, ki je služil mesto stekleniee 
in kupice. „Si vendar prišel, Jošt," ogovori 
ga mož, ki je pečenko veiül. „Uže sem mislil, da 
te ne bo. Kje si pa dobil tega dečka? Mu je li 
upati?" „Se ve da," reče Jošt ter verze brezove 
veje na tla. „Poštenim ljudem v mestu se je za 
vselej zameril. A najpervo se moram nekoliko z 
vinom pokrepčati, potem vam povem vse." Natoči 
si vina v sajasti pisk er, izpije ga hitro, in reče: 
„To je žlahtna kapljica; ha, to se mi prileze!" 
Potem vzame torbo z rame ter jo izprazni. „Tu 
je kruh," reče;^ „tu sol, kaj potrebna reč; tu sir 
najboljše verste, ce se sme besedam prodajalčevim 
verjeti; tu tabak, prav dobri, če se ne motim; tu 
nove kvarte, in tu svinec in smodnik, najpotrebnejša 
in koristnejša reč za nas." 

Potem se obernc k Mihcu ter mu reče: „No 
mojster Miha, vsedi se k ognju, da se pogreješ ter 
posušiš. Le vesel bodi; glej, oni sod tam le je poln 
najboljšega vina; tudi pečenka bode kmali pečena." 

„Ravno prav!" reče mož, ki je pečenko vertiL 

„Deček naj se tu sem k ognju usede ter verti 


mesto mene pečenko : Med tem hoeeva nove kvarte 
poskusiti, Jošt! kaj ne?" 

„Saj vidiš , da je vse mokro, ker še vedno 
dežuje; kje naj bi dobila suh prostor?" del je na 
to Jošt. 

„1 no, si bodem pa nabasal jedno pipo tobaka," 
reče na to mož, in potegne svojo pipo iz 
žepa ter jo dobro natlači ravno prinesenega tobaka. 
Mihec pa se k ognju vsede ter prične verteti leseni 
drog. 

Tudi Još í; si nabaše jedno pipo, ter jo prižge 
s tlečim ogorkom; potem začne pripovedavati, kaj 
se o Mihcu po mestu govori, „Istinito!" sklene 
svojo povest, „Mihec nikakor ni tako hudoben, kakor 
ljudje mislijo; za to sem sega usmiiii ter se saboj 
pripeljal. Učil ga bodem metle delati; on nam bo 
pa puške popravljal, ker se je učil ključavničarstva; 
zna nam pa tudi drugače še, kakor vidite, sé svojo 
umetnostjo verlo koristiti. Kaj ne, da sem prav 
storil, ker sem ga se sabo pripeljal !" Pri teh besedah 
se ozre Jošt na moža, ki je na skalo naslonjen 
mirno stal ter popraša: No, kaj pravite 
vi na to? kako vam dečko dopade?14 Zamišljeni 
mož zmaje z ramami; a ne zine besede. 

„Hentaj no," reče nato Jošt, „mislil sem, da 
vam bode z prebrisanim dečkom bolje ustreženo. 
Pa vse jedno, decko, ie potolaži se! Ti ostaneš 
sedaj pri nas; dobil boš dobro, novo službo. Pa 
naj ti kaj povem o novem tvojem gospodarji. Vidiš, 
oni le resni gospod pri skali, ki ne kadi in ne 
pije vina, je tvoj novi gospod. Govori le malo; 
a kadar govori? poslušati ga je prijetno, Ima 


mu je gospod Klatež; je baje žlahtnega stanu in 
zelo učen.u 

„Kdo pravi to?1-' zakričí Klatež ter jezno Jošta 
pogleda; ,,kaj je to decku mar V Preveč si ga pil 
in ne veš, kaj govoriš, Jošt! Molči, ali —•" ter 
pokaže na svojo puško. 

„No, no,u reče Jošt ves prestrašen, ,,kar sem 
sedaj blebetal, se ve, da ne vem za gotovo. Sem 
uže tak, da rad govorim, kedar ga imam preveč; 
če resnico ali laž, malo mi je mar. Ne sme se mi 
vse verjeti. Glej Mihec, ne smeš misliti, da je vse 
res, kar govorim. Zapazil si uže, da večkrat tudi 
ktero za šalo povem." 

„Vidiš oni gospod le / pripoveduje Jošt dalje, 
,,ki z menoj vred rad pije in kadi, ni tako zamerljiv. 
Pravimo mu Bolte; bil je nekdaj bogat 
in imeniten gospod; njegova obleka se je zlata lesketala." 


„Povej raje dečku, kako tebi pravimo!" zarezi 
jezno Klatež. 

„I no," del je Jošt: „se vč, da mora tudi 
vedeti. Pravijo mi Luk, ker rad vince lukam. Res, 
da mi to malo nese. Nekdaj sem bil tako bogat, 
da bi bil lahko oni sodček se samimi zlati napolnil ; 
sedaj sem pa reven metlar. A ne zmenim se za 
to, da mi le tega-ie ne manjka!44 — reče kázaje 
na polni sodček. 

Med tem je Bolte skadil svojo pipo, vstal ter 
pogledal, če je pečenka uže dobra. „Da," reče, — 
„prav lepo je pečena! Jošt, potegni jo s droga in 
položi jo na uno-le kamnito ploščo." Jošt stori, 
kakor mu je rečeno. Bolte sam pa gre, prinese 


kozarec merzle studenčniee ter ga postaví na skalo 
pred Klateža. Najpervo si Klatež odreže košček 
pečenke, pojé jo stoje s koščkom kruha, ter popije 
prineseno vodo. Potem gre k potoku, ki se je po 
dolinici vil ter prijazno šumljal. Tu se sprehaja 
ob potoku, deržeč roki na herbtu sklenjeni, ce tudi 
je še deževalo ter bilo precej merzlo. Drugi pa 
so se pri ognji s pečenko in vinom dobro gostili. 

„Čuden gospod je to / spregovori Jošt, ko je 
Klatež odšel; „a vendar kaj dober mož. Vendar 
pa je prav, da se je odtegnil. Sedaj se smemo 
veseliti, kakor se nam le zljubi!" 

Jošt potegne sodček*k sebi, napolni sajasti 
pisker, vzdigne ga ter rece: „Živijo, Mihec! Glej, 
napil sem ti se staro, dobro kapljico; taková čast 
te še gotovo ni doletela. I, povej no prav odkritoserčno, 
kako se ti pri nas dopade?" 

Mihec po jedni strani od dežja do kože premočen, 
po drugi pa od ognja na pol pečen, prime 
se z rokama za glavo, ki. ga je zelo bolela od bunk, 
ter reče žalostnim, jokajočim glasom: „Komu bi 
pač tu ne dopadlo ? Saj prijetnejše na svetu še 
biti ne more íu 

XII, Mihec med tolovaji. 

||^)Mj|e d tem je pogasnil ogenj, okoli kteregaso 
I Jwt'lsedeli Mihec, Jošt in Boite, ter se dobro 
^^^^^gostili ; le žerjavica je še nekoliko nočno 

A temino razs vitij e vala. Tudi deževati je 
j en j alo, in nebo se je razjasnilo. Luna se je pri



48 

kazala izza verkuncev visokih jelk ter lepo razsvitljevala 
neprijazno gozdno temino. Klatež, ki se 
je sprehajal ves cas po dolini pri potoku, pride 
nazaj ter jim rece: „No kako je V Mislite mar 
do polunoci tu skupaj ostati? Le napravite se na 
pot! Ti, Bolte, pokri se smrečjem jelena, ki sem 
ga ustrelil5 Jošt pa naj skerbi, da ga jutri proda! 
Na sodček tam-ie tako ne bote pozabili. Le podvizajte 
se, da odrinete! Znabiti pridem za vami, 
mogoče pa, da tudi ne.UL Obesi si puško na ramo, 
zavije jo v gozd, ter zgine v gosti temi. — 

Jošt in Bolte sta storila vse, kakor jima je 
zaukazal; potem se z Mihcem podata na pot. Sedaj 
še le pridejo v prav puste kraje; morali so iti skozi 
goščave ter preplaziti sterme hribe in skalovje. 
Trudni Mihec ju je komaj dohajal. Na novo prične 
zdihovati in se solziti. „Le poter pi še nekoliko/' 
tolaži ga Jošt, „kmali bode« naš lepi grad videl.b4 
Čez nekaj časa res zagleda v mesečni svitlobi razvaime 
nekega starega gradu, iz kterih se je vzdigoval 
na pol podert stolp. Na razvalinah so rastie 
visoke jelke in smreke. Strah in groza Mihca spreleti. 
„O gorje mi/' zavpije, „to je oni stari grad 
v hosti, kjer duhovi prebivajo. Moja mati so mi 

jih na tanko opisali. Tu notri straši!" „Bedak, 
v tvoji glavi straši!" zaverne ga Jošt. „Ne, ne,u 

— reče Mihec— „okoli gradu hodijo od časa do 
časa strahovi, ki ogenj bljujejo. Mati so mi to 
čestokrat pripovedovali. Jaz v grad ne grem; 
groza me je." „Ti strahovi smo bili mi, da bi 
ljudi od svojega skrivališča odplašili, in pa da bi 
nas nihee m motil/' poduči ga Jošt. 

49 

Pridejo do rova, ki je nekdaj grad obdajal; 
sedaj pa je bil le še z b ič jem zaraščena luža. 
Možje so dobro znali za skrivno pot skozi bičevje. 
Bili so kameni vloženi; nekteri so se uže nekoliko 
v vodo pogreznili; pazno je moral stopati po njih, 
kdor nij hotel sam v luži obtičati. Po razvalinah 
skozi ternje in germovje pridejo slednjič do starega 
zidovja. Bolte odmakne širok kamen v zidu. Vsi 
trije se splazijo skozi luknjo; potem Bolte zopet 
kamen nazaj prisloni ter luknjo zadela. Strašno 
temno je bilo tu. Po (ioigern ozkem hodišči pridejo 
v svoje podzemeljsko bivališče. Tu je bilo nekoliko 
svetlej e ; vender se ni videlo po prostom. Bolte 
poišče kresalo in kamen ter ukreše luč. Hedaj vidi 
Mihec nad sabo černo-rujav obok; ob strani je bilo 
pa zidovje iz rezanega čveterovogelnega kamenja 
sezidano, in tla iz ravno takega kamenja vložena. 

Ta podzemeljski prostor je nepoškodovan ostal? 
ko je bil grad razrušen. Živa duša ni vedela za 
to bivališče, kakor le ti možje. Razna oprava in 
kuhinjska posoda je po tleh sem ter tje križem Ježaia. 
Na steni je visela razna obleka zraven pušk, 
samokres v in dragega orožja. V kotu pa je bilo 
ležišče iz bičevja, listja in mahu. Tu se vležejo 
vsi trije, zagernejo se starimi plajšči ter zaspé. Izbudijo 
se še le, ko je solnce uže visoko na nebu 
stalo ter skozi neko okroglo luknjo neprijazno bivališče 
razsvetij evalo. 

8 temi možmi je od sedaj Mihec živel. Če 
se mu tudi od začetka pri njih ni kaj dopadlo, privadii 
se je s časoma vendar njih družbe. Le pred 
Klatežem je imel nekak strah ter se ga zeló bal. 

Kriiíof Örnid, ill* 4 


Bil je čuden mož, ves drugačen kakor njegova tovariša, 
kterima je zapovedoval. Bil je vedno zamišljen 
in temnega obraza? govoril le inaio, ter bil 
najraje sam. Po dnevi je mnogo ur presedel na 
razvalinah starega zidovja pod temnimi jelkami, 
ter prebiral neko majhno knjigo, ki je bila silo 
stara videti. Neeega dne jo pozabi na kamenu 
pod jelkami. Mihec pogleda v njo; ker je pa bila 
s takimi cerkami tiskana, kakoršmh Mihec še niti 
videl ni, menil je, da je čarovná kjiga ali černe 
bukve. 

Zvečer je Klatež čestokrat po cele ure stermo 
zeri v gore, za ktere je soince zahajalo. Nihče 
mu ni smel biizo, razun IMteta. V sedel se je pogostokrat 
k njemu, in razgovarjaia sta se včasi, 
celi večer. Mihec se je večkrat priplazil skrivaj 
k njima, da bi slišal, kaj se pogovarjata. Â vsakikrat 
ga je Klatež zapazil ter ostro poprašal: „Kaj 
imaš tu opraviti V Te bodem že pokiical, kedar te 
bodem potreboval !u Mihec se ]e moral hitro pobrati. 
Le redko kedaj je Klatež prišel k njim v 
podzemeljsko bivališče ; kedar so se drugi igrali, pili, 

šalili in smejali, ni se še niti namuznil. Mnogokrat 
se je sprehajal do poiunoči med razvalinami v niesečnem 
svitu. Mihec se je večkrat na tihem priplazii 
tje, ter ga slišal britko zdihovati. 

Nikdar pa ni Klatež z drugimi spal v oni 
podzemeljski votlini, imel je pod razvalinami starega 
gradu svoje lastno stanovanje. Vhod v to 
stanovanje je bil kaj skrit. V ziau podzemeljske 
votline, kjer so drugi bivali, bil jo cveterovogelni 
kamen, ki se je na železnih tečajih vertil. To so 


bila velika, skrivna kamenitna vrata, kakoršna se 
so «cm ter tj c po gradovih vidijo. Skozi ta vrata 
so je prišlo na ozko temno hodišče, in od tod po 
zavitih, užc trohljenih stopnicah pod s ternjem in 
germovjem obraščeni in na pol poderti stolp, kjer 
s^ je skozi jednaka kamenitna vrata prišlo v prostor, 
ki je bil precej svetel in snažen ter sobi pod 
oben. Potrebna svetloba je dohajala skozi stekleno 
okno. Notri pa je stala postelja, lesen stol 

in miza, na kteri je ležalo več knjig. To je bilo 
Klateževo stanovanje; tu je bival ob gerdem vremenu 
cisto sam. Sem 1er tje je pa šel zBoltetom 
iz doma; in ga več dni ni biio nazaj. 

Mihec pa se je Jošta deržal. Podaril mu je 
tudi Jošt lepo puško, ter ga učil streljati, kar 
ga je zelo veselilo. Po hosti sta hodila daleč 
na okoli, streljala divjačino, ter se prijazno razgovarjala 
o različnih stvareh. Večkrat je Jošt 
kaj o tatvini in ropu omenil; a. zopet je svoje 
govorjenje po stari navadi obernil tako, kakor 
da bi se bil le šalil. Kedar je pa preveč pil, bil 
je bolj odkritoserčen v svojem govorjenji. „Meniš 
li,u rekel mu je jedenkrát, r da sem jaz res metlar? 
Kaj še! To delam le na videz. Le zato prodajam 
metle, da brez suma smem v hosto in iz 
hoste med ljudi, da pozvem, kje bi kaj divjačine 
kupili. Pri lej priložnosti pa tudi opazujem, kje 

bi se kaj potrebnega za nas dobilo. Mnogi boga


iini niso nič boiji nego smo mi. Ker nekaj kraj


cerjev ceneje prodajam divjačino nego grajski lovec, 

kupujejo jo íaje od mene, če tudi znajo, da je tako 

rekoč ukradena. Njih poštenost jim mi povračamo, 

4* 


kakor zaslužijo. Sem ter tje seni uže kaj za nas 
zavohal. Ko se noci podaljšaj o, bodeva z Boltetom 
šla iskat. Gospod Klatež je sicer preošaben; da bi 
šel z nama. A kedar je z Boltetom vec dni od 
doma, ni le na sprehodu. Marsikteremu popotniku 
sta uže denar vzela in ga slekla. Saj si znaj den 
dečko, gotovo si uže sam to zapazil. Le pripravi 
se tudi ti! V kratkem greva z Boltetom na rop, 
in tudi tebe vzameva se sabo." Malo vredni Mihec, 
ki je uže od mladih nog rad kradel, ni temu 
kar nič ogovarjal; marveč obljubil, da pojde ž 
njima. 

To se je tudi zgodilo. O ternnih, deževnih in 
viharnih nočeh so se splazili v bližnje vasi in terge ; 
vlomili v hiše premožnih ljudi, ter zbežali z obilnim 
plenom nazaj v svoje skrivališče. Vsegdar so Mihca 
dobro obdarovali. Spridenemu fantaiinu je kaj dopadlo 
tako življenje in vlacuganje brez dela. Prav 
priležno se mu je zdelo , polastiti se skoraj brez 
vsacega truda tega? kar si drugi v potu svojega 
obraza pripravijo. 

Pa Mihec je skusil tudi težave tacega hudobnega 
življenja, ter dokaj strahú vžil. Večkrat namreč 
je tolovajem spodletelo. Ljudje so jih zapazili ; 
nastal je krič; streljali na-nje; pričeli zvoniti, da 
se je vse po vasi zbudilo, oborožilo, ter hitelo za roparji, 
da so v velikem strahu komaj pete odnesli. 
Mihca je jedenkrát popadel za vrat velik hišen pes, 
vlačil ga sem ter tje, - in bil bi ga gotovo raztergal, 
ko bi ga Boite se svojim orožjem ne bil odpodiL 
Vendar ga je pes hudo zdelal, imel je velike 
rane ter zelo kervavii; grozne bolečine je občutil, 


53 

in rane so se mu le počasi celile, ker si ni upal 
k zdravniku, da ne bi se izdal. 

Cestokrat so jih vojaki, lovci in bériéi po 
hosti iskali in sledili. Ker begoči roparji niso 
mogli vsakikrat ubežati v svoj pedzemeljski berlog, 
morali so se po več dni po germovji potikati v 
vednem strahu in trepetu. Če je le kak plie priletel, 
ali pa kaj zašumelo v gerniovji, uže so se 
prestrašili ; cestokrat so morali v germovji na vlažnih 
tleh tudi prenočiti. Po dnevi ni nihče vee 
smel v kako vas, Bolteta so uže po uradniških 
popisih poznali ; tudi Jošt je bil uže i j udem sumljiv 
ter mu niso nie vec kaj upali. Ni se vec upal med 
ljudi, da bi nakupil potrebnega živeža. Sem ter 
tje jim je uže terdega, suhega kruha primanjkovalo. 
Drugikrat so se komaj vsedli k ognju, 
da zavžijejo okusno pečenko, ktero so ravno mislili 
potegniti skoia; kar plane tropa lovcev in vojakov 
nanje. Morali so vse pustiti ter s praznim želodcem 
zbežati. Bili so še veseli, da so zdravi pete odnesli. 


Cestokrat je Mihec sam pri sebi mislil: „O 
kako pusto in težavno je pač to življenje ! Kako dobro 
semi je nekdaj pri mojem mojstru godilo, kjer sem 
se ob določenem času k pogernjeni mizi usedel, 
zvečer pa v mehki postelji dobro spal. Moje delo 
ni bilo nič proti težavam in vednému strahu, kijih 
tu prestati moram." — Tudi se je grozno bal ječe 
in vislic. Grizila ga je tudi večkrat vest, ktere 
tudi najhudobnejši človek popolnoma zadušiti ne 
more. f,0 Mihec, Mihec," — rekel je sam sebi 

— „zelo hudoben človek si postal. Ako bi te kdo 

54 

v tem stanu ustrelil, kar se kaj lahko primeri, kaj 
bi bilo s tvojo ubogo dušo na onem svetu!" 

Lže je sklenil, da bode skrivaj zapustil tolovaje 
ter si poiskal pri kakem kmetu službe. „Haje 
hočem svinje pasti, ' — rekel je — ,,kakor zgub-
Ijeni sin, nego tako živeti.u - A kedar je imel 
zopet kak vesel dan in vsega v obilnosti, ter z 15oltetom 
in Joštom pil in gerde pesni prepeval, pozabil 
je na vse svoje dobre sklepe, ali pa jih odložil 
na prilčnejši čas. Ni se spominjal izreka, 
kterega je od svojega rajnega očeta dostikrat slišal : 
,,Kdor svoje poboljšanje odlaša, si pot v pekel pripravlja!" 


XIII. Dogovorjen napad. 
eeega jutra, ko so tolovaji zopet veliko pomankanjc 
terpeli, gre Jošt z Mihcem k n«ki 
^^A^^kercmi, ki je stala poleg ceste v gozdu. 
©fp^ Lrže več let je Jošt od tega kerčmar j a kupoval 
potrebnega živeža in pijače, ter marsikak goJdinar 
pri njem pustil. Kerčmar je bil pa tudi tako 
nepošten, da je od Jošia kupoval divjačino in druge 
ukradene reči, ali pa jih z živežem zmeniL Tudi 
ta pot ga preskerbi kerčmar s potrebnim živežem 
za ukradeno, sreberno tobačnico. Veselo in dobro 
obložena se verneta zvečer Jošt in Mihec v svoje 

skrivno stano vališee. 

r Veseli se, Bolte !u reče Jošt, stopivši v berlog. 

ÄPrinesel ^em vsega zadosti, vina, tobaka, in 


kar najraje ímaš7 nove kvarte. Sedaj bova zopet 

pila, kadila in igrala, da bode veselje !u 

Klatež se je po svoji navadi med zidovjem 

sprehajal. Bolte ga poprosi, naj gre k njim v bi~ 

vališče, da se bodo skupaj veselili. /V resni mož 

molče odkima ter naprej gor in dol koraka, Rolle 

mn nese od vsake jedi nekoliko; drugi pa so bili 

toliko bolj zidam volje. 

Ko so tako veselo skupaj sedeli, prične Bobe : 
»Danes smo res dobre volje; a menim, da nam 
bode tukaj redko kedaj več tako. Kar sta danes 
prinesla, bode kmali pošlo; — kaj nam je potem 
početi? Prodati nimamo kaj več; upleniti se bode 
tudi težko kaj dalo. Preveč nas uže poznajo po 
deželi ; — toraj bodemo težko več kaj opravili. Se 
jeden dober plen moramo učiniti, potem pa pobegniti 
od tod z dobljenimi zakladi v kako deželo, kjer 
nas ne bode nihče poznal. Kaj praviš, ko bi se 
Staregagradu lotili?" 

„Kaj ti pač v glavo ne pade!" reče Jošt; 
„saj je kakor kaka terdnjava, na okoli zavarovan z 
debelim zidom, z močnimi železnimi križi na oknih 
in dobro zapertimi vrati." 

„To je vse res," del je Bolte; „grad je podoben 
nepremagljivi terdnjavi. A verjemi mi kot 
bivšemu vojaku, tudi v najmočnejše terdnjave se 
lahko pride, če je v nji zvest prijatelj, ki od znotraj 
vrata odpre. To bi pa storil naš Mihec. Poslušajta 
toraj, kako bi se to dalo učiniti! — Lepe 
jesenske večere hodijo sedaj graščinski z otroci vred 
kljunače lovit. Kedar se vračajo z ujetimi kljunači 
proti domu, mora Mihec ležati poleg pota ter se 


bolnega delali, kakor da bi no mogel dalje. Radi 
mu bodo verjeli; kajti deček res tako slabo izgleda, 
kakor bi uže kake tri leta za sušico bolehal Gotovo 
ne ga bodo usmilili ter se saboj v grad vzeli, kei 
je do bližnjega terga Jelenovega dobre pol ure 
hoda. Po noči pa, ko bode v gradu vse terdo 
spalo, odpre nam Mihec kaka stranska vrata, ter 
nas noter spusti." 

Ves osupnjen in zamišljen ga Jošt posluša, 
potem pa reče: „Res, kaj dobro je izmišljena ta 
reč; a tvoja glava, Bolte, tega ni iztuhtala! Oni 
učeni gospod gori-lc med razvalinami jo je izkuhal. 
A samo čudim se, da kaj tacega od mene zahtevaš. 
Jaz tega ne morem in ne smem nikakor storiti. 
Saj veš, koliko dobrega mi je nekdaj grajska gospöda 
izkazala. Graščinski so v resnici prav dobri 
in verli ljudje. V serce bi me vžalik), ko bi se 
jim kaj zalega storilo!" — .J, kaj to," rece Bolte, 
„Starograjski so zelo bogati; tudi jim ni veliko za 
denar. Pač jim je vse jedno, imajo li par tisočev 
več ali manj. Saj imajo tako vsega preveč." 

„Je že res!" odgovori mu Jošt. „A gospod 
ne bode dal tako dober kup denarja odnesti. Se 
starim, serčnim Moricem znala bi se nam v bran 
postaviti, in kaj lahko se pripeti, da bode zopet 
kri tekla." 

„Zavoljo tega bodi brez vse skerbi/ reče mu 
Bolte. „Gospod Klatež si je vse tako dobro izmislil, 
da se nobenemu ne bode kaj zalega storilo. 
Vsaj ga poznaš; zvit je ter sovraži prelivanje kervi. 
Sam bo šel z nami, tej- bode napad tako modro 
izpeljal, da ljudje ni popred zapazili ne bodo, nego 


drugo jutro, ko bodemo rai uže davno na varnem 
kraji z zlati in srebernjaki Se ve, da se moramo 
nekoliko oborožiti, da se jim saj na videz v bran 
postavimo, ko bi ravno treba bilo. A tudi brez 
orožja ne bi prazni odšli/' 

,,Ako bi se dalo tako izveršiti,* rece na 1o 
Joši, „šel bi z varai. Pa saj se bode, če gre Klatež 
z nami; jaz se pač čisto nanj zanesem; saj je dovolj 
moder in zvit. Grem z vami!" 

Malovredni, hudobni Jošt postane zopet dobre 
volje, ter se prične šaliti; natoči si, ter reče: „Na 
zdravje Klatežu, učenost je vendar le dobra in lepa 
reč!" Dobro g*a potegne potem prične: ,,Sedaj 
poslušajta mene! Tudi jaz kaj vem, kedar se napijem. 
Nekdaj sem služil v Staremgradu; znano 
mi je vse po njem tako dobro, kakor po moji hiši, 
ktero so mi prodali onemu, ki je zanjo največ obljubil. 
Od zunaj je grad se svojimi starimi cemimi 
zidovji in z mahom obrašenimi stolpi neprijazen in 
odljuden videti, znotraj je pa lepo bel m prijazen. 
Skoraj vse je na novo sezidano, in sobe so kaj 
lepe; le pri tleh so nekteri prostori tako ostali, 
kakor so bili pred sto in več leti. Dobro vem, kje 
ima žlahtni gospod svoje denarje in žlahtna gospa 
svoje dragocenosti shranjene, iz spodnjega hodišča 
so močna hrastova vrata na veri. Zaperta so le 
z dvema železnima zapahoma in navadno ključavnieo. 
Zapaha bi nam Mihec po noči odrinil, ključavnico 
naj pa se svojo umetnostjo odpre. —- Povej 
nam, Mihec! ali se hočeš tega podstopiti? Glej, 
ko sem te pervikrat v hosti zagledal, ročno sem 
si mislil, da nam bodcš odpiral vrata in omare, 


od kí erili ključev ravno nimamo pri rokah. Samo 
za to sem se te bil usmilil, ter te v našo službo 
vzel, Sedaj je prišel čas, da se nam hvaležnega 
skažei. Povej, Mihec! te je ^i volja to storiti 
ali ne?" 

Se ve da," rece Mihec; „zakaj pa ne? Hočem 
pač poskusiti, in upam, da bo šlo." 
Jošt veselja z rokama poči in reče: „Tako 
je prav, dečko !" 
Bolte reče na to: „Jutri zvečer uže hočemo 
dogovorjeno izpeljati." 

Med večerjo obad va še Mihca podučujeta, 
kako naj se zaderži, kaj naj vse stori in kako naj 
govori. Sedaj mu je Jošt, sedaj pa Bolte še kak 
dober svet dal. 

Drugi dan se tolovaji napravijo na pot, ter 
gredo po dolgih ovinkih skozi naj gostejšo hosto 
proti Staremugradu. Klatež in Bolte sta bila oborožena 
se sabljami, za pasom pa sta imela nabasane 
samokrese. Jošt je nesel vreče, da v nje 
spravijo oropano siebro in zlato. Mihec pa je vse 
svoje izpiljene in tatinske ključe, — svojo rokodelsko 
orodje, — kakor jih je imenoval, — se 
sabo vzel. Proti večeru pridejo kraj gojzda na 
zaraščen griček, kakih sto korakov od gradu. 
Skerbno se skrijejo v germovje, da počakajo, kedaj 
gospoda pride. 


XIV. Mihcevo .hudobno hiinjenje. 
|||^.~||i l je lep jesensk večer. Hladen vetne je 
lllJI^ijjflpihljal; sobice je pa krasno zahajalo za 
ES^S^Eilepo rumene oblake. Starograjski gospod 
tg^T* se svojo gospo in svojima otrokoma, Bogo-
4r mirom in Lojziko, pride iz gradú vec zavoljo 
tega, da se veseli krasnega večera nego zavoljo 
lova kljunacev. Stari Moric s puško čez ramo 
in pa lovski deček z mrežo za tiče jih spremljata. 
Zavijejo se proti onemu kraju gozda, kjer je bilo 
pripravljeno za lov kljunacev Tu se j c razprostiraia 
ozka trata daleč v gozd, do nekega holmca 
z bukvami in brezami obrašenega, kterih verhunee 
je zahajajoče solnce krasno rumenilo. Pri vhodu 
na trato ste stali na vsako stran dve visoki jelki. 
Med lé jelki razpreže Moric s pomočjo svojega pomagača 
zeleno mrežo, Žlahtni gospod in gospa se 
usedeta na lepo klop, ki je bila pod jedno teh jelk 
iz mahu narejena; gospodično Lojziko pa posadita 
v sredo med nju. Pod drugo jelko stoji Bogomir, 
deržee vervico v roki, za ktero je biio treba 
potegniti, da je mreža padla. Star? lovec pa stopi 
za Bogomira, da ne bi zamudil pravega trenutka. 
Vse je molčalo ter v mrežo gledalo. Dolgo ni bilo 
kljunača videti. Sobice je bilo uže za goro zašlo. 
Bleda luna, ki je do sedaj plavala po nebu enako 
majhnemu oblaku, postajala je vedno svetleja; žareča 
večerna zora pa jc obledevala. Mreža se je 
v večernem svitu komaj še videla. Otroka sta uže 


80 

obupala, da bi se kaj ujelo. Kar priletita dva 
kljunača; ter zabodeta svoja dolga kljuna v mrežo, 
kakor bi jo hotela odnesti. 

„Sedaj!" — reče Moric. Bogomir potegne za 
vervieo, - in toliko da je ni pre tergal. Mreža 
pade in kljunača sta na veliko veselje otrok ujeta. 

Sedaj se odpravijo zopet proti domu. Žlahtni 
gospod je peljal svojo gospo za pod pazduho, otroka 
pa sta šla naprej, deržeč vsak svojega kljunača v 
roki; zadaj sia pa stopala lovca. Hudobni Mihec 
je uže dolgo ležal za nekim germovjem, nekaj 
stopinj od pota. Bil je bos; imel jedno nogo od 
gležnja do kolena s capami ovezano, in bila je videti 
zelo zatečena. Pod cunjami je imel svoje izpiljene 
ključe in vitrihe. Ko graščinski v mraku 
bližje pridejo, zapazi Bogomir pervi, da se za germovjem 
nekdo premice. „Kdo je V" reče. Mihec 
se počasi vzdigne, in opiraje se na palico prav 
težavno nasproti krevlja. Ovezano nogo je deržai 
vedno sključeno, ter se delal, kakor bi komaj ob 
palici po koncu stal. 

Gospod ga praša: „Od kod prideš tako pozno, 
deček, in kam še misliš nocoj ?" 

Hinavski, hudobni Mihec globoko zdihne, derži 
se kislo, kakor bi ga strašne bolečine mučile, ter 
reče milim glasom: „O, jaz uboga, bolna sirota, 
moram vbogajime prostiti, ker nimam doma, niti 
očeta, niti matere. Zavoljo moje bolne noge me 
nihče neče v službo, kakor rad bi tudi delal. Iz 
mesta pridem sedaj — tri ure daleč, kjer mi je 
zdravnik del na rano obliž, ki me peče kakor sam 
živi ogenj. Rekel mi je blagi zdravnik, da mora 


tako biti, da divje rneso proc pride. V hosti sem 
pa zašel. Uže od poiudne se potikam po gerrnovji, 
ter se danes nisem nič jedei in pil, Do Jelenovega 
sem mislil še danes priti. Sedaj pa vidiin, da bodem 
moral lačen in žejen pod milim nebom prenociti." 
Po teh besedah potegne r&ztergan robec iz 
žepa, ter si na videz oči briše, ki pa solzne niti 
bile niso. 

Žlahtni gospej se deček v serce usmili, za 
to rece: „ü, ti ubogi siromak, ti í Do Jelenovega 
nocoj ne more priti. No, Lojzika? povej, kaj nam 
je se siroto početi!" Mala Lojzika rečese solznimi 
očmi: „Vzemimo ga se sabo v grad, da bode kaj 
večerjal in čez noč pri nas ostal.l" Bogomir pa 
reče: Da, da, tako naj se zgodi! kaj ne mama V 
Ate pa se ga bodo gotovo usmilili, ter mu nogo 
dali zaceliti, kakor so stric dali roko ubogemu 
Nikolaju." 

Gospod ostro pogleda Mihca, kakor bi mu ne 
verjel vsega, kar je govoril. 

Mihec reče : „Naj vam vendar, žlahtna gospa 
in gospod, vsaj svojo bolno nogo pokažem. Da si 
ravno je uže temno, bodete vendar le nekofiko vi-
deli." Pričel je odvezovati prevezo, s ktero so bile 
cape zavezane. Prekanjeni goljuf se je zanesel, da 
gospoda ne bode hotela rane videti. In res mu 
žlahtna gospa migne z roko ter reče: „Le pusti 
le; jaz ne morem ran gledati. Ti uže tako verjamem. 
Le pojdi z nami I" 

Gospoda gre naprej ; Mihec pa za njo krevlja, 
kakor bi jo komaj dohajal; na tihem se je pa 
smejal, da je tako lahkoverna. 


Dospěvši gospoda do graščinskih vrat, hitita 
ji dva strcžaja z gorečimi svečami na srebornih 
svečnikih nasproti. Goöpa zaukaže, naj se ubogemu 
siromaku preskerbi večerja; pove, kje naj mu pripravijo 
posteljo, in reče, naj drugi dan zgodaj pokličejo 
onega zdravnika, ki je Janezkovega očeta 
tako srečno ozdravel. Naročivši to, gre se svojim 
možem in otrokoma po lepih kamenitnih stopnicah 
v zgornje nadstropje. 

Mihcu je večerja pri vratarji kaj dobro dišala. 
Zraven pa ni pozabil od časa do časa po tipati svoje 
noge, ter zdihovati, kakor bi ga hude bolečine mučile. 
Fo večerji prižge vratar luč, veli mu, naj gre 
ž njiui ; pelje ga po dolgem, obokanem hodišeu ter 
odpre neka vrata. Mihec stopi v starinsko, kaj prostrorno 
sobo; bila je obokana; tla pa so bila iz 
rudečkaste opeke. V kotu je stala mehko posüjana 
postelja. Na stenah so visele slike vitezov, ki so 
v svoji starodavni noši jezno nanj gledale ; vsaj tako se 
mu je dozdevalo. „Ta jo tvoje prenočišče; tukaj 
bodeš spal!-' reče vratar; „luči ne potrebuješ. Saj 
ü mesec sveti. Lahko noč! Le dobro spi!wC Vratar 
odide z lučjo, ter zapre vrata za sabo. — 

XV. Hoda vest 
# ^o je bil Mihce ^ani v temni sobi, ktero je 

\(

^sj^./tzahajajoča luna le malo razsvetljevala, od-
Al~ ' 5gJ|veže si nogo. Svoje tatinske ključe zveze 
bW*t& skupaj, da bi jih ložeje ncbCL Potem se 
f v obleki uleže na posteljo, in mirno leži. 


Ko misli, da v gradu uže vse mirno in sladko spi, 
vstane, odpre tiho vrata ter tava po temnem hodišči 
naprej. Dobro je videi vrata na vert z železnima zapahoma 
in zarjeveio ključavnico, ko mu je vratar svetil 
v njegovo spalnico. Deržaje se z jedno roko zidu, 
iskal je omenjenih vrat; v drugi roki je nesel svoje 
zvezano, železno orodje. 

Res kmali najde vrata, ter odrine skerbno in 
tiho zapaha. Tudi ključavnico lahko odkljene, odpre 
vrata in stopi na prag. Merzla jesenska burja 
je pihala ter šumela z odpadajočim listjem po vertu. 
Luna je bila uže zašla; le sem ter tje se je prikazala 
na oblačnem nebu kaka zvezdica. Mihec 
je hotel tu počakati tolovajev. A pričelo ga je 
tako hudo v noge zebsti, da ni mogel dalje ostati. 
Za to vrata tiho prisloni, ter se splazi varno nazaj 
v svojo spalnico. Sobna vrata pa na pol odperta 
pusti, da bi slišal, kedaj roparji pridejo ; obljubili 
so mu namreč, da mu bodo s piščalko dali znamenje. 
Uieže se zopet na posteljo, ter podpira 
glavo z rokama, da ne bi zaspal. 

V spalnici je bilo zeló temno. Vse krog njega 
je bilo černo. Druzega ni videl nego okno, ki se 
je v gosti temi nekoliko svetilo. Sedaj je ura v 
graščinskem stolpu odbila jednajst; med jednajsto 
in dvanajsto uro imajo tolovaji priti. Ko ura per» 
vikrat bije, obide Mihca strašna groza; niti misliti 
ne more na to, kar se ima v kratkem zgoditi. 
Nikdar mu še ni bilo tako tesno pri sercu, odkar 
se svojimi tovarši hodi na rop. 

Njih iahkomišljenjo govorjenje ga je razveseljevalo 
in motilo, da ni mislil nato. Sedaj pa je slišal 


64 

v samotni sobi, — v grozni temi in nocni tihoti 
boij na tanko glas svoje vesti. Strah in groza ga 
je hudodelstva, ki se bode kmali izveršilo. Spomni 
se, kako ljubeznjivo so ga graščinski vzeli pod 
streho. „Kako usmiljen je bil mladi, prijazni gospodič 
proti meni!" misli si, „—in mali gospodični 
so prišle solze v oči I In za zahvalo naj starsi teh 
blagih otrok zgube svoje premoženje? Da, njih 
oče je lahko še to uro umorjen! kajti gospod in 
stari Moric se bota gotovo hrabro branila; Klatež 
in Boite pa se tudi nista zastonj se sabljami in 
samokresi oborožila. Brez moritve in smerti to gotovo 
ne bode izteklo/' Lže je hotel vstati, da zopet 
zapahne vrata ter zabrani grozno hudodelstvo, — 

A na j edenkrat mu stopita pred oči svečnika, 
s kojima sta strežnika svetila zvečer gospodi. „Svečnika 
sta bila kaj lepa/1 misli si; „kako sta se 
svetila ter lesketala! Gotovo sta tudi prav težka. 
Srebra in zlata mora v gradu na kupe biti; — in 
kako lahko nam ga je sedaj dobiti. Kaj bi pač 
moji trije tovariši z mano počeli? ko bi jih spravil 
ob toliko bogastvo V Ne, ne, tega nikakor ne storim. 
Tudi svojega deleža ne izpustim kje v jeden dan 
iz rok." — Tako je zadušila želja po bogastvu glas 
njegove vesti. 

Ostal je v postelji. Tuai mu pridejo na misei 
njegov rajni oče ; zdelo se mu je, kakor da vidi 
bledo obličje umirajočega očeta. „Oh/1 zdihnil je 
Mihec, „kolikokrat so mi moj dobri oče pač v živijenji, 
pa tudi še na smertni postelji priporočali, 
naj se Boga bojim, ter zvesto izpolnjujem njegove 
svete zapovedi! 0? kolikokrat so mi rekli; .Ne 


kradi 5 ne ubijaj ! — In ni li to, kar nedaj nanieravamo, 
grozna tatvina V Kako lahko je kdo usinerten 
pri tem! Bi li ne bii tega tudi jaz, kriv V Kaj bi 
bilo z mano v vernosti! O kako strašno je, kar 
so mi rajni oce pripovedovali eestokrat o peklu; o 
červu, ki vedno grize; o ognji, ki vedno žge in 
nikdar ne ugasne !u — Neznana groza ga preleti. 
Ne more ostati vec v postelji. Hitro skoči po konci, 
da gre zapret vrata, in tako zabrani tolovajem 
vbod v grad. 

Â sredi sobe zopet obstoji, ter sam pri sebi 
pravi: „Hočem ü samega sebe tu notri zapreti ter 
se gosposki izročiti V Jutri na vse zgodaj pride 
zdravnik iz mesta, da mi nogo pogleda; zvedelo 
se bode, da sem legal. Vsa moja hudodeljstva od 
zlate ure, ki sem jo ukradel, do sedanje goljufije 
se bodo zvedela. Naj manj kakih deset let me 
bodo v ječo zaperli. Najbolje se ve bi bilo, da bi 
se ne bil nikoli podal v te reci; podobne so mrežam, 
v ktere rake lovijo. Noter se lahko pride, 
ven pa ne več. Sedaj si ne morem vec pomagati; 
moram užc izpeljati, kar sem pričel.wt 

Se jedenkrát se mu je zdelo, kakor bi mu 
angeij varli govoril: „Ne pusti tolovajev noter! 
Podvizaj se, 1er zapri vrata! Jutri pa poklekni 
pred gospoda, spoznaj svojo hudobijo ter ga prosi 
odpuščen)a! Tvoj kes in odkritoserčno spoznanje 
ti bora odpuštenje zadobila; graščinski te bodo pred 
tolovaji varovali, ter za-te skcrbeli, da si bodeš 
kedaj še pošteno svoj kruh služil. Tako se še 
lahko z božjo pomočjo in milostjo obvaruješ časne 
m večne neaveikv* 

Kviétoîfcmrn* JU n 


A Mihec ne sluša glasu svoje vesti. Ker je 
bil sam neusmiljen, hinavsk in potuhnjen proti drugiin, 
— si še misliti ni mogel, da bi mu graščinski 
kedaj odpustili ter se ga usmilili. Skušal je vse 
misli na Boga in večnost si iz glave izbili. Prizadevai 
si je samega sebe pregovorili, da je namenjeni 
rop kaj malega. „E, saj ne bode tako hudo 
ne, kakor mislim/ rekel je sam pri sebi; „saj mi 
je Bolte zagotovil, da niii kapljice kervi ne bode 
prelite, in da so graščinski tako bogati, da te male 
zgube še čutili ne bodo. Kaj se hočem mar sedaj 
sam pravici izročiti, da me znabiti še obesijo, — 
ko lahko obogatim? Naj bode; jaz pustim svoje 
tri tovariše v grad!" 

Tako je bilo terdovratnemu, mlademu hudobnežu 
vec za časno bogastvo, nego za nebesa; in 
časne kazni se je bolje bal nego pekla. — 

XVI. Čudna pošast, 
l^^^ihe c se zopet na posteljo uleže, in podpiá|
.l.Íraje glavo z rokama pričakuje razbojnikov. 
^f||p^P a glej! zdelo se mu je, da sliši tuljenje 

JL visoko v zraku; okna se stresejo; — in 
duri se do kraja odpro. Mihec se prestraši; a dela 
si zopet sercnosi. „Le veter je,u misli si, „ki po 
dimnikih tuli, z okni ropota in je vrata odperel." 
Na jedenkrát pa sliši po hodišči nekaj tiho, čudno 
stopati; vedno bližje se slišijo stopinje, „Čudna 


67 

hoja je to," rece Mihec; ,.tako človek ne hodi. 0? 
Laj bi pac bilo!" —Nekaj pride skozi vrata noter, 
in Mihec zapazi proli oknu cerno pošast z rogovi. 
Pošast se mu bliža ter obstoji pred posteljo. Mihca 
obide smerten si rab. ter naglo potegne odejo cez 
glavo. ,.0, gorje mi; to je hudobni duh, ki ima 
oblast cez hudobne ljudi H zdihuje pod odejo. 

Ta cerna pošast, k tero je Mihec imel za sa-
mega pekicnšeeka, bil le scrnjak. Skozi veitna vrata, 
ktere je bil veter odperel, prišel je sernjak, hud 
sovražnik porednih dečkov, v grad ; zavohal ptujega 
gosta, 1er ga ^ tej nocni temi in tihoti obiskal. 

Mihec*, !>e Iresc strahu po celem životu in 
merzel pol ga (»blije. Namišljeni peklenšček ga 
se svojimi rogovi neivieiekrati tako močno sune, da 
tudi skozi odejo dobro cmi. Potem i ogara, čorna 
pošast na posteljo skoči, ter se svojimi rogovi v 
odejo bode, kakor bi ga hotela nabosti. Strahu 
se Mihec komaj zave. Naglo skoči iz postelje, 
zbeži skozi vrata ter dirja naprej po temnem hodišči, 
kriči na vse gerlo, da odmeva po gradu, 
ter graščinske ljudi na pomoč kliče. Strašna po


sasi pa jo udere za njim, dobili ga, podere na tla, 
in z nogami lepia. \ eekrat se je Mihec vzdignil, 
da bi zbežal; a Vhakikraí ga pošast zopet podere 
na ila; — in dolgo ga tako po hodišei pred stopnicami 
okoli goni. Mihec pa je neprenehoma kričal, 
kar je te mogel: ,,l/e me ima; sedaj me bode 
vzel; o, pomagajte! pomagajte!" 

Slednjič se nekdo verb stopnic z lučjo prikaže. 
Bil je stan lovec Moric, ki je bil ob jedněm 
tudi sluga žlahtnemu gospodu. Mihec v smertnom 

5* 


strahu hiti po stopnicah, pade pred njega na kolena, 
oklene se mu nog, ter ga milo prosi; „O, rešite 
rešite me; saj bodem vse obstal !" 

„Obstal bodeš?" reče čude se lovec; „dobro! 
le povej, kar misliš. Ti pa," reee žugaj e z roko 
sernjaku, „poberi se, od koder si prišel!'4 Sernjak 
se hitro zaberne ter beži po stopnicah navzdol. 
Bal se je namreč lovca, ki ga je uže čestokrat iz 
gradu zapodil, kedarse je bil notri priklatil. Mihec 
pa, ki se niti ozreti ni upal, menil je še vedno, 
da je sam peklenšček iz pekla prišel, da ga kaznuje 
za njegovo hudobno dejanje, ki ga je naineraval 
storiti. Bled kakor smert derži se lovčevih 
nog, kolikor more, ter se trese po vsem životu, 
kakor šiba na vodi. Sernjak ga je hudo zdelal; 
toliko da bolečin ni omedlel. 

Lovec mu še jedenkrát ostro veli: „Povej, 
kar imaš na sercu!" A preden Mihec k sebi pride 
in besedico spregovoriti zamore, pritekli so uže od 
vseh strani strežaji skup. Tudi hišna, kuharica in 
druge dekle so prihitele. Slednjič pride še gospod, 
gospa in otroka. Strašno vpitje je zbudilo vse po 
gradu. „Za božjo voljo, kaj pa je?" reče gospa. 
„Ali znabiti grad gori?" Bogomir pa, zapazivši 
Mihca pri lovčevih nogah, reče: „Ali te je noga 
tako hudo bolela, da si tako strašno vpil?" Mala 
Lojzika pristavi: „Saj niti noge več obezane nima. 
Videti je zdrava, kakor druga. Čudno, da je tako 
hitro ozdravela!" 

„Kaj pa je bilo?" popraša grašcak Moriea. 
„I&ftj se je siromaku pripetilo? 


„Kniali budete slišali, žlahtni gospod, iz njegovih 
lastnih ust;" — reče Moric. „Govori dečko! 
Po kaj si prišel v grad? Kaj si nameraval? Le 
prav odkritoserčno povej vse; zakaj vedi, drugače 
se ti ne bode dobra godila!" 

Mihec jokaje obstoji, da so ga tolovaji pregovorili, 
naj se hlini kraljevega, da ga bodo v grad 
sprejeli čez noc ; ker se je bal svojih hudobnih tovarišev, 
odperel jim je vertna vrata ! A mesto tolovajev 
je prišel sam peklenšček iz pekla, hotel ga 
se svojimi rogovi nahosti, ter se sabo vzeti. 

„Ti gerdi hudobnež, ti!" — reče serdito 
Morit. — „Lepega kljunača smo sinoči ujeli ter se 
saboj v grad vzeli., A le čakaj, rabelj iz Ternovega 
te bode uže ozdravel, razume kajverlo svoj posel'/' 

Blagi Janezek, stoječ se svečo poleg graščaka, 
pogleda Mihca bolj na tanko in vsklikne: „Kaj 
si ti? Tebe pa uže dolgo poznam! Videl sem te 
tam v gojzdu, kjer si mlademu sernjaku ustrelil 
starko. Da, da, si uže pravi ! Kaj ne ; nisi mislil, 
da te bode kedaj mladi sernjak za to tako dobro 
izplačal, ter te v ječo ali pa še celo na vislice 
spravil? Bog sam je tako obernil, ki vsako hudobijo 
gotovo kaznuje, če tudi čez dolgo!" 

Mihec debelo gleda Janezka, ne umejoč, kaj 
meni, Htari lovec Moric mu stvar razjasni in pravi: 
„Vedi, mladi hudobnež, da je v graščinskem vertu 
zrastel oni mladi sernjak, kterimu si v gojzdu pri 
Leskovcu mater ustrelil. Peklenšček, ki te je s 
svojimi rogovi k meni pripodil, ni bil nihče drugi, 
nego ta naš sernjak. A kakor se ti vidi, peklenseek 
u tudi ne bodes odšel.*' 


70 

Mihce se tolee s pestjo oh eel o rekoč: „O 
jaz neumnež! kaj sem pac mislil, da sem nern jaka 
imel za hudega duha! Menil sem, da ni bolj zvitega 
in znajdencga človeka na svetu , nego sem 
jaz. Sedaj pa me je neumna in brezpamcina žival 
premotila, da sem zagnal toliki krik, ter vse obstal. 
Kar lase bi si jeze popukal!" 

Strežaji in dekle se posmehujcjo Miheevi zmoti 
na ves glas. 

Oospod pa resno reče: „Zmota je sicer vzrocila 
malopridnežu toliki strah. A v tem je vendar 
skrita imenitna resnica. Njegova slaba vest ga je 
strašila. Le ker je imel slabo vest, menil je, da 
je sam peklenšček ponj prišel. Kdor ima nedolžno 
serce in lahko vest, ne boji se hudobnega duha. 
Blag, pobožen deček bi nikakor ne bil mislil, da 
ga peklenšček hoče vzeti. Vsak hudodelnik čuti 
v svojem sercu, da se mu je bati se kaj h njega 
nego ječe in vislic, — strašnega peklenskega brezdna, 
ki je pripravljen hudiču in njegovim siužabnikom, 
kakor je rekel sam naš Odrešeni k in prihodnji 
sodnik.a 

Gospa pa sklene roki, pogleda proti nebu in 
moli: „O dobrot] ji vi Bog, zahvalimo te, da si n aü 
tako čudovito rešil! Ti si hudobnega hinavca se 

o pravem času se strahom napolnil, da je v strahu 
in obupu izdal samega sebe. Ne nadjajoči se nevarnosti, 
spali smo »mirno. A tvoje oko je čulo 
nad nami. O kako hudobni ljudje se pač nahajajo! 
Ko bi ti, usmiljeni !>og, ne bil nas varuh, ne mogli 
bi se hudobnih ljudi varovati! Zahvalimo se, ljuba 

otroka, dobrotljivemu Bogu za varstvo, in zaupajmo 
še dalje vanj,u 

XVÜ. Zaslišba. 

^i^Yrlp'a-Hcakiiija reee strežajem : „Hitro, hitro 
^jjMl f&zapahnite in zaklenite vrata! Trenutka 
ef^i^ i nismo svésti, da ne bi nas tolovaji na


4- padli!" 

Stari lovec Morie pa reee na to: „Eavno 
prav nam pridejo sedaj gerdi lopovi! Ne bodo 
nam ušli ne! Le berzo se oborožimo, pustimo jih 
v grad, da jih polovimo ali pa postrelinio. " 

„Nikar, nikar/ reee gospa, „tega ne pripusti, 
ljubi soprug! Gotovo tudi tolovaji brez orožja ne 
pridejo. Lahko bi kterega naših zvestih zlužabnikov 
ranili, ali pa se celo umorili! To bi mi delalo 
žalost vse moje dni!u 

Žlahtni gospod reee : „Prav imaš, ljuba žena ! 
Haj jih nže še drugač tudi v pest dobimo. Ker 
imamo mladega hudobneža, nam stari ne bodo 
odšli. On sam nam bode moral povedati, kje naj 
jih iščemo.u 

Hitro so zaperli vrata na vert, ter jih dobro 
zápalmili. Stari lovee Moric pa godernjaje reee: 
„O tako dober kap mi pa vendar ne smejo oditi! 
Jednemu ali drugemu bi pae rad posvetil vsaj pod 
noge, da ne bi mogel naprej.*1 

Ore po dve puški 1er se vstopi k okno, skozi 
ki ero se je dobro videlo na vert. Jedno puško 


72 

prisloni v kot k oknu, drugo pa dera v roci z napetim 
petelinom, pricakovaje tolovajev. Â o njih 
ni bilo ni duha nI sluha, Prišli so sicer ptori 
polunoči do graščinskega verta; a slišavši Mihčevo 
vpitje, menili so, da so prišli njegove j zvijači na 
sled, in ga za to 'sedaj tepó. Tudi so videli po 
gradu več luči, ki so se pomikale proti stopnicam. 
Hitro pobegnejo nazaj v gojzd. Da, še vrečo, 
ktero so se saboj vzeli za ziatino in srebernino, 
popustili so tam. Našli so jo v jutru graščinski 
poleg vrat. 

Mihca so med tem odpeljali v vratarjevo 
sobo ter ga tu dobro čuvali, da ne bi jim ubežai. 
Grozno mu je bilo žal, da ni slušal glasu svoje 
vesti. 

„üb," zdihoval, je „ko bi bü zapahnil vrata 
ter razodel svoj hudobni namen, bil bi zna biti še 
sprosil milost; vsaj gotovo bi se mi ne bila tako 
huda godila, kakor se mi bode sedaj!" Berž pa 
je zopet začel misliti in tuhtati, kako bi si še pomagal 
% lažjo. 

Graščak je poslal še po noči služabnika v 
Jelenovo, da sodniku naznani, kaj se je pripetilo, 
ter ga prosi, naj nemudoma pride v grad. 

Med tem se granščinskí razgovarjajo o nevarnosti, 
ki jim je pretila, kteri so pa vendar srečno 
odšli. Tudi oiroka sta ostala po konci ter ktero 
zraven rekla. Spati tako ni mogel nihče več 
strahu, ki so ga ravno kar prestali. 

„Vendar je bilo prav," rekel je Bogomir, „da 
takrat nisem zadel mladega sernjaka; huda bi bila 
sedaj za nas, ako bi ga bil zadel.



„Prav govoriš,*' pritordijo mu oce ; ,.ona mala 
nezgoda je nam vsem v veliko srečo. Kedarkoli se 
nam pripeti kaj zalega, mislimo si: Bog uže ve, zakaj 
nam je to poslal. Tako bi bili veliko bolj zadovoljui 
in srečni. Zakaj Pog gotovo oberne tudi 
najmanjšo ree v naš prkLu 

„Pač zasluži sernjak/' — reče na to mala 
Lojzika, „da nvi omislimo lep, rudeč in pozlačen 
ovratnik. Uže dvakrat se je dobro obnesel. Pripeljal 
je bil Bogomira, očeta in strica k Janezovemu 
bolnemu očetu, da so pomagali revnemu možu ; 
sedaj je pa hudobnega Mihca dobro zdelal ter nas 
rešil, da nas niso oropali, da, pomorili.a 

Smeje se rečejo mati: „Sernjak pač sam za 
se ne vé, da nam je kaj dobrega storil. Le dobri 
Bog se je poslúžil neumne živaliee, da reši dve 
družini,*4 

„Kaj ne, oče!a reče zopet Bogomir, „če še 
kedaj najdemo kakega reveža na potu, ne bomo 
ga več vzeli se sabo v grad?" 

„To bi bilo pač neusmiljeno moj Bogomir!" 
za vernej o ga oče. „Iles smo se sedaj prenaglili; 
Mihec nas je prekanil ter hotel našo dobrotljivost 
povemiti s hudim, V Bog je lo zabránil. Zavoljo 
tega pa še ne sme Í u o i ^vežem svoje pomoči odtegniti, 
ker smo bili jedenkrát prevarjeni. To bi bila huj a 
zmota nego perva. Bolje je, da nevrednim dobro 
storimo, nego potrebnega zapustimo. Vendar pa 
moramo v prihodnje biti boli previdni. Skerbel 
bom, da se bodo dobro zaperala vrata one sobe, 
kjer bodo sumljivi ptujcl prenočevali." 


74 

Mod fem jo prišel sodnik se svojim pisarjem. 
I radni sluga ju spremlja ter prinese verige za Mihca. 
Hitro ga vkienc ter peija k graščaku. Hotel ga 
je namreč sodnik izpraševati v pričo žlahtnega gospoda. 
Gospa pa ni hotela navzoča hiti. Tudi je 
menila, da bi ne bilo dobro za otroka, da bi 
tolikanj hudega slišala; za-to gre žnjima v svojo 
izbo. 

Vklenjenemu Mihcu je bilo kaj reško pri sercu ; 
vedno se je krenižil ter tarnal: „Vsaj življenje mi 
pustite, hočem vam razodeti vse, kar vem o onih 
treh rasbojnikih, ki so me pripravili v to strašno 
nesrečo." Mihce pove njih imena; in da bi mu 
raje verjeli, razodene tudi nektere njih tatvine. Se vé, 
da je skrbno molčal o onih ropih, pri koiih je bil sam 
navzoč. ,.0,L' zdihne ihté se gerdi hinavec, ,,bil 
Nem le njih služabnik. Nisem jih zamogel opovirali 
pri njih hudobijah, leer sem moral storiti vse, karkoli 
so mi zaukazali. Se sam ne vem, kako sem 
prišel v njih službo. Namenil sem se metlarskega 
učiti se, da bi si služil pošteno svoj kruh. Jošt mi 
je obljubil, da me hoče iz golega usmiljenja, — 
kakor se je sam hvalil, —- podueevati v leni rokodeljsivu. 
Obetal mi je vse dobro,- in jaz se nisem 
nadjal nič hudega, A ravno to je bila moja nesreča. 
Jošt me je seznanil s Klatežem in Boltetom. 
Jaz neumnež sem menil, da so pošteni lovci, ker 
so me zagotovi]ali, da so vzeli lov v najem. Se le 
pozneje sem se prepričal, da so divji lovci in roparji. 
A kaj sem hotel početi, ko sem uže bil v 
njih oblasti? Cestokrat sem poskušal in mislil, 
kako da bi jih skrivaj zapustil; a stražili so me kakor 


jetnika ter mi prolili se amerijo; ako hi sc prederznil 
kaj tacega storili. Sam Bog- mi je priča, da mi 
nikdar še niti na misel ni prišlo, da bi pomagal 
oropati ta grad žlahtne gospode. A lopovi so mi 
namerili svoje samokrese na perse, žugaj e mh ^a me 
uslrele, ee jih ne ubogam. Samega kesanja bi si lase 
popukal, da se nisem dal takrat raje umoriti, nego da 
sem privolil v to hudodelstvo. Z veseljem vam hočem 
pokazati njih skrivno bivališče, da prejmo zasluženo 
kazen. Saj so se dogovorili, da se po doveršenem 
ropu vernej o v svoje bivališče. Pol do podertega 
gradu in vhod vanj, ki.je pa kaj skrit, rad pokážem. 
O olovo so vsi trijo tam. Res zaslužijo 
gerdi lopovi, da se obesijo, ali da se jim odseka 
glava. Zaslužijo to u že zavoljo tega, kar so meni 

— ubogi siroii — storili Le meni še prizanesite, 
pravični sodnik, m vi žlahtni gospod grašcak!u 
Sodnik m1 ivč( Mihcu niti žal besede, le popraša 
ga še o nAterih reich. Mih e e je o teh 
reeeh govoril deloma icsnico, deloma se lagal, kakor 
je pac za dobro spoznal. Zagotovi)al je sodniku, 
(Ia je komaj poznal svoje starše, ki so se brez pravega 
doma po svetu potikali. Ni hotel povedati, 
od kot je doma, da ne bi se zvedele njegove poprejšne 
hudobije. Na to ga zopet odpeljejo v vrararjevo 
sobo. Lažnjivi paglovec je menil, da se je 
Mj svojimi gerdim i lažmi dobro izrezal: a še ic bolj 
Sí4 je zakopal. 

».Kak gerd hinavce je ta malopridni deček!1* 

rece sodnik ko je Mihec odšel; ,j-ad bi pripravil 
svoje tovaríc na vislice, da le reši samega 
sebe. Očitna laž je skoraj vse, kar je pravil. Le 


čudim se? kako si more bedak domišljevati, da 
bode prekanil se svojimi lažmi razumne in izkušene 
može." „Prav zrel tiček je!C4 dejal je graščak. 
„Ko bi ga bili le videli, kako zvito se je sinoči 
hiinih Le iz strahu pred razbojniki bi se ne znal 
tako; kaj bistroumno nas je hotel prekaniti, in 
vidi se, da se je uže več let vadil tega. Zakaj 
nam ni precej razodel, kaj lopovi nameravajo? —Če 
mu je bilo v resnici mar, da se iznebi roparjev? 
— saj ni bil vee v njih oblasti in v našem 
gradu bi bil našel varno zavetje pred njimi. S tem 
je svojo hudobijo le še bolj odkril. Resničen je 
pregovor: „Laž je kratkih nog\Ub Če si hudodelnik 
z lažmi pomagati hoče, zaprede se le še bolj ter 
vjame v svoje lastne zanjke. 

XV!!!. Lov na roparje. 

g^^jpfgodnik je berž zaukazal lov na razbojnike, 
j^l^^-j'gkakor hitro je zvedel o namenjenem ropu 
l^^ä^ v Staremgradu. Sklical je vse lovce, slu^
ff^ žabnike in strelce, ki so pri graščini služiii, 
kakor tudi mnogo kmetov iz okolice. Med tem 
ko je Mihca izpraševal, prišel je uže nadgojzdnar 
iz Jelenovega se svojimi ljudmi pred grad. Drugi 
iz okolice naj se jim med potom pridružijo. Namenili 
so se naravnost proti razvalini starega gradu, kjer 
so tolovaji imeli svoje varno zavetje. Sodnik sam 
se jim vstopi na celo, zajaha konja ter jezdi pred 


njimi. Tudi Mihec je moral ž njimi, da jim kaže 
pot. Ko stopi iz gradu, rece nek kupec iz Jelenovega 
tovanšem : „Glejte, glejte, to je oni lopovi 
deček, ki je moral zavoljo tatvine pobegnili iz 
Kamnika!" Slišavši te besede je spozna! Mihe<% 
da mu ni nic pomagala laž. ^fari love** Mone, 
ki je tudi šel z lovci, razserdi se, verze mlademu 
hudodelniku verv okoli vratu ter rece: „Vedi, budobni 
lažnivec, da te obesimo na pervo drevo, če 
nam ne pokažeš pravo skrivališče svojih tovarišev !" 
Vzeli so tudi voz se sabo, da pripeljejo razbojnike, 
ko bi bil kteri ranjen ali celo usmerten. Mihec se 
je smel peljati, ker ga je sernjak tako zdelal, da 
je komaj hodil. Ravno je odbila ura dve po polunoci 
v graščinskem stolpu, ko so odmrli. Med 
potom se pridruži še več ijudi, ki so bili vsi dobro 
oboroženi. 

Sredi hoste, kake pol ure od onih razvalin, 
se ustavijo. Sodnik razdeli svoje ljudi na več oddelkov 
ter jim zaukaže, da naj se, kar mogoče tiho, 
bližajo od vseh strani razvalinam ter jih obstopiju. 
Tudi voz so tukaj pustili. Mihce jim pokaže skrivni 
vhod v razvaline. Kakor tudi skrivni Izhod, skozi 
kterega se je prišlo na prosto, izhod obstopijo 
dobro oboroženi možje; drugi najsercnejši pa se 
podajo po skrivnem, podzemeljskem hodišei v razvaline, 
vsi dobro oboroženi. Tiho in varno stopajo 
po temnem hodišči naprej. Pridejo do podzemeljske 
votline in tiho vrata odprô. Vsi trije tolovaji so 
terdo spali. Prišedši od pola utrujeni domu, so se ulegli 
in terdo zaspali. Tudi Klatež je pri njih v voüiní 
ostal ter precej zaspal« Le sam Jost sc je še ue 


koliko casa z žganjem tolažil, ker jim je rop tako 
gerdó spodletel; a kmali tudi on sladko zaspi. Na 
ves glas zavpije bric nad njimi: „Vstanite in idite 
z nami; ujeti ste!u Klatež se pervi zbudi in skoči 
po konci; ko pa vidi (oliko množico s puškami, 
samokresi, sabljami in drugim orožjem oboroženo, 
zaničljivo in serdito pogleda Mihca, ter se uda, 
Bolte reče: „Pač je bilo nespametno, da smo se 
sem skrili. Hinavskemu Milieu, tej izdaj ici, n5 bi 
bili smeli upati. A sedaj je ven ; naša ura je prišla.u 
J ost pa, še pijan in zaspan, prične Mihca kleti in 
rotiti ; zgrabi sabljo, ki je na steni visela, ter hoče 
ž njo okoli sebe mahali. A Klatež ga prime za 
roko in mu reče: „Verzi proč orožje; smešno in 
nespametno bi bilo, da se sedaj branimo !L' Tako 
so vjeli tolovaje v njih votlini, kjer so se naj bolj 
varne mislili. 

Sodnik z množico oboroženih mož je čakal 
pred vhodom. Najpervo pride neki bric iz berloga 
ter veselo zaupije: „Jih úze imamo vse tri; precej, 
precej jih pripeljejoiwi Slišati to, zbere se cela 
množica pred vhodom, da preje vidi razbojnike. 
Klatež stopi pervi iz votline, pogleda bistro se svojimi 
černimi očmi okoli sebe po oboroženi množici, 
prikloni se prijazno sodniku, a ne zine besedice. 
Mirno se da vkieniti, ravno tako tudi Bolte. Jošt 
pa je klel, se rotil, ter se ne da nikakor vkieniti. 
A ne pomaga mu nič; berž je bii v žeiezji. Kar 
se je našlo v tolovajskem berlogu, naložili so na 
voz, kterega so ravno kar pripeljali. 

Tudi Mihec se vsede zopet na voz; zraven 
njega pa posadéJošta, kise je od žganja še vedno 


opotekal. Celo pot je Jošt zmerjal Mihca ter se 
mu grozil, da mu bo zavil pri pervi priložnosti vrat. 
Ni pa pomislil, da je njegov vrat v večji nevarnosti 
nego Mihcev. 

Pridejo do Staregagradu. Naprej jezdi sodnik; 
za njim korakata Klatež in Bolte, dobro vkienjena; 
za njima se peljata Jošt in Mihec; pri 
njima na vozu sedita dva briea z nabasanima 
puškama; zadej pa je sla tropa kmetov, oborožena 
se sekirami, vilami in gorjacami. Grašeak in 
grašeakinja z otroci so gledali skozi okno. Pred 
grajskimi vrati pa so se zbrali strežaji in množica 
ljudi iz okolice, da vidijo roparje. 

Janezek, ki je stal poleg Bogonára pri oknu, 
reee mu: „Oni mož le, ki se pelje z Mihcem, bü 
je zraven, ko je Mihec serno ustrelil; on jo je 
umoril. Kakor sta skupaj delala hudo, tako bodeta 
tudi skupaj prejela zasluženo kazen." Nekteri iz 
med ljudi, ki so se zbrali pred gradom, rekli so: 
„Ali ni to oni Jošt, ki je služil nekdaj za koč tj aza v 
gradu V" „Da bi tako ne bilo!r priterdi jim Moric. 
Vse se je nad njim jezilo: , 0 ti gerdinehvaležneš, 
koliko dobrot si od graščinskih prejel, in vse to si 
jim hotel z ropom poveraiti!u Kanmjali bi ga bili, 
ko bi se jim ne bilo zabránilo. Sodnik je šel v grad, 
da graseaku sporoči o lovu ; tolovaje pa so odpeijali 
v Jelenovo, kjer j d bila sodnija, ter jih posamezno 
zaperli v ječo. 

Glas o omenjenem ropu na Starigrad se hitro 
raznese po okolici. Govorica je mnogo dostavila. 
Pripovedovale so se cudne in strašne reci. 


80 

Po bolj oddaljenih vaseh se je govorilo, da 
so roparji vlomili v grad; v drugih, da so oropali 
ves grad; in zopet po dragih vaseh sc je terdilo, da 
niso ie vsega odnesli, ampak tudi graščinske pomorili 
ter grad zapalili. Te lažnjive govorice zvé tudi 
major; grašeakinjini brat. Če tudi ni vsega verjel, 
vendar si je mislil, nekaj bi znalo vendar le res 
biti. Brez odloga zaj aha svojega konja in jezdi 
proti Staremugradu, da zvé resnico in pomaga 
svojim, če njegove pomoči potrebujejo. Zelo se 
razvcseii; ko mu vsi grajski pridejo nasproti zdravi 
in veseli. Zahvalijo se mu priserčno za sočutje 
ter mu vse natanko pripovedujejo, kar se je med 
tem zgodilo. 

Med drugim pravi soanik, ki je ravno v gradu 
navzoč bil: „Naj bolj čudno se mi zdi? da sem 
med. drugimi rečmi našei tudi mnogo latinskih in 
gerških knjig. Bile so Klateže va last. Med njimi 
je tudiHomerjeva í lij ada, ktero je Klatež čestokrat 
prebiral, kakor vé Mihec povedati." 

„Kako je vendar mogoče/' reče na to inajor, 
„(lase tako giobloko zgubi človek, ki se kratkočasi 
z branjem tacih knjig! Klatež mora biti poseben 
človek, če je tudi razbojnik. Za druge mi ni, njega 
bi pa vendar le rad videl. A lahko bi mislil, da 
sem ga prišel gledal i e iz radovednosti, in da se 
veselim njegove nesreče. Sel bi ga gledat, ko bi 
ga zamogel videti tako, da bi me ne zapazila 

„To se kaj lahko zgodi!" rece sodnik. „Jutri 
bodem izpraševai Klateža in Boiteta. Poleg 
izpraševaine sobe je izba, iz ktere ju prav lahko 
vidite in slišite, Nihče >as ue boue zapazil m videi/' 


Drugi dan gre major z graščakoni k sodniku. 
Klateža in Boltét^ pripeljejo vklenjena v zasliševalno 
sobo. Grašcak šepne majorju: „Vis, tale s 
černimi, kodrastimi lasmi je Klatež, uni le pa Bolte." 
Na pervi pogled se major zavzame, ogleduje ju 
nekoliko časa paznim okom, potem pa migne graščaku, 
da bi šla. 

,.Veš brate," prične major stopivši iz sodnije, „to 
sta ravno ona roparja, ki sta mene napadla blizo Brezovice, 
Klatež je oni? ki se je zmano boril ter pokazal, 
da zna dobro sabljo sukati ; drugemu — Boltetu pa je 

izbil Nikolaj sabljo iz roke. A za-se ohrani, kar 
sem ti povedal. Reveža sta uže dovolj nesrečna, nehčem 
ju tožiti ter še bolj nesrečna storiti. Hvala Bogu, 
da mi je verlega Nikolaja na pomoč poslal. Davnaj 
sem jima uže odpustil ter storjeno pozabil." 

„To je lepo ljubi moj," dé graščak, „prav* 
hvale vredno je. A tvoja velikodušnost jima bode 
teško več kaj pomagala. Toliko hudobij sta uže 
storila, da bodeta tudi za to prejela zasluženo plačilo, 
kar sta hotela tebi učiniti. Res čudno je, 
kako čestokrat kaka mala okolščina izda po božji 
previdnosti hudodelnika pravici, dobremu pa pomaga 
do zasluženega plačila. Oboje se tu očividno kaže. 
Mladi sernjak te je seznanil s tvojim verlim rešiteljem 
ter ti dal priložnost, da si se mu skazal 
hvaležnega ter saj nekoliko poplačal njegovo blago 
dejanje ; ravno oni mladi sernjak je pa tudi brez 
tvojega prizadevanja spravil razbojnika gosposki v 
pest, da prejmeta zasluženo kazen. Da, nad nami 
čuje neskončna pravica božja, ki pogostokrat uže 
na tom svetu plačuje dobro, hudo pa kasarnje/ 

Krištof Bmid. Ill ti 


Sperr ega je sodnik skoraj vsaki dan izpraševal 
roparje. Potem je pisal vsem onim sodnijam, kjer 
so se kedaj tolovaji potikali, ^osebno pa še onim, 
ki so jili zasledovale. Uže čez leto so bili roparji 
v ječi. Med tem se je počasi zvedelo celo njih 
življenje kakor tudi hudodelstva , koja so učinili. 
Končavši preiskavo, odposlal je sodnik vse pisma 
najvišji deželni sodniji, da jih obsodi. Težko so 
pričakovali v Jelenovem obsodbe. 

XIX. Klateževo življenje. 
platež je bil prav plemenitega in imenitnega 

Wodú. Svoje sedanje ime si je le privzel, 

Äla ne bi ga zasačili. Njegov oče je bil 

&c%f<9 visok uradnik in kaj blag in častitljiv mož; 

^ njegova mati pa ravno tako blaga gospa. 
Klatež je bil najstarejši sin; jedna sestra je bila 
leto starejša, njegov brat pa dve leti mlajši od 
njega; od druzih bratov in sester ste živeli le najmlajši 
sestri še. Klatež, Vladimir po imenu, je bil 
že v mladosti prebrisane glave \a prav zal dečko. 
Njegovi starši so ga izrejevali prav skerbno. Komaj 
osemnajst let starega Vladimira pošljejo oče na 
sloveče vseučilišče v mesto 1. Vse je občudovalo 
nadarjenega in zalega mládenca, ki se je pa znal 
tudi slehernemu prikupiti se svojim lepim obnašanjem. 
Bil je kaj marljiv, in kmali prekosil vse 
svoje součence. Tudi njegovo vedenje je bilo lepo 


in modro. Bil je vsem součencem izgled marljivosti 
m lepovednosti. Njegovi učitelji in součenei so ga 
spoštovali in ljubili. Samo jedno napako je imel, 
bü je sila hude jeze. Tudi je imel prirojeno ošabnost; 
ki je tim bolj rastla, čim bolj ga je vse čislalo 
in hvalilo; slepila ga je tudi napěna hlepnost 
po slavi: menil je , da se mora kot pogumen mladeneč 
maščevati za vsako razžaljenje. Vendar je 
več let preživel na vseučilišči brez kakega prepira ; 
prihodnjo jesen je mislil kot doktor prava vseueilišče 
zapustiti. 

Neeega vročega poletnega dné gre se svojimi 
tovariši za kratek cas v blizno vas, kjer so se na 
nekem lepem, velikem vertu prodajale razne jedi 
in pijače. Vsi so bili prav zidane volje, in skoraj 
vsak ga je izprapil jeden kozarec čez potrebo. 
Pri mizi poleg Vladimira je sedel mlad grofic, ki 
je bil prav šaljiv in bistroumen, a imel slabo 
navado, da je rad druge dražil in zasmehoval. 
Nekoliko vinen prične mladi groíič z zbadljivimi 
besedami pikati tudi Vladimira, kterega je sicer 
jako čislal; da, bila sta si vedno najboljša prijatelja. 
Za Vladimira ni bilo hujšega na svetu, nego 
tako pikanje in zasmehovanje. Tíže tako od vina 
razgret se kar peni jeze. K nesreči sta bila oba 
gospodiča oborožena z mečem, kakor je bila takrat 
navada vseučiiišnikom. Vladimir ga pokliče na 
dvoboj. Skoraj vsi navzoči mu priterdijo, češ, 
njegova čast zahteva to. Tudi grofic je bil pripravljen. 


Podasta se v bližni gojzdič, ki se je poleg 
verta razprostiral. Nekaj tovarišev ju spremlja, 
tí" 


misle, k večemu bode jeden ali drugi nekoliko ranen, 
in stvar bode poravnana. Nekoliko časa se bojujeta. 
A Vladimir, ki je bil zelo razkačen in kaj spreten 
v orožji, zabodé groficu meč globoko v persi. 
Nesrečni grofic zavpije: „Oj? po meni je!u ~omedli, 
zgrudi se in z milim pogledom na Vladiraira 
izdihne dušo. Vladimir stoji skervavim mečem 
v roki, nepremakljiv kakor kip, strahu in groze, 
pred svojim umorjenim prijateljem. Vsi prieujoči 
mu svetujejo, naj naglo zbeži; nekteri mu 
dajo tudi potrebnega denarja za pot. Naglo zgine 
iz dražbe, nihče ni vedel, — kam. „O / del je 
kerčmar, „to je žalosten dogodek! Jednega je 
umorila njegova zabavljivost, drugi bode plačal 
svojo naglo jezo se smertjo/' 

Oče nesrečnega umorjenega grofica je bil 
prav stare grofovske rodovine, neizrečeno bogat in 
v sorodu z najimenitnejšimi rodovinami po deželi. 
Oče in mati, kakor tudi drugi sorodniki se jako prestrašijo, 
ko zvedo o strašni nesreči ; vse je milovalo 
nesrečne starše. 

Berzo se je sporočilo vsem sodnijam? naj 
skerbno zasledujejo morivca. Lepa svota denarja 
je bila obljubljena onemu, ki ga zasači. 

Nesrečni Vladimir je dobro znal, da ni več 
varen v svojej domovini; zato je hitel čez mejo, 
kar je mogel. Bežal je berzih korakov po hosti, 
ki se je poleg neke reke razprostirala. A uže drugi 
dan zapazi vojake in lovce, ki so s psi dobravo 
preiskavali. Hitro spleza na neki hrast, ter se 
skrije med gostimi vejami. Vidi jih se strahom 
memo hrasta iti j a k sreči ni prišlo nobenemu na 


misel, da bi znal na hrastu biti. Splezal je še le z 
drevesa ter šel naprej, ko se je bila naredila vže 
temna noc. Sedaj je prišel na kraj gojzda; moral 
je po polji dalje popotvati. Le po noci si je upal 
dalje; po dnevi pa tičal v kakem žitu, ki je pa 
uže zorelo. Jediná hrana mu je bilo zernje; pri 
tem je pa moral celi ljubi dan žejo terpeti. Le 
po noci se je v kakem potoku napil ter si žejo 
pogasil. Hode celo noc pride neeega jutra na kraj? 
kjer so stern uže poželi. Daleč na okoli ni bilo 
ni gojzda, ni germička; v daljavi pa zapazi tropo 
konjikov, kojih orožje se je lepo lesketalo v solnčni 
svetlobi. Nikamur se ni imel skriti; napenja vse 
moči, da bi jim všel. A široka reka mu zapre pot. 
K sreči je bilo obrežje visoko; sklonjen se plazi 
na obrežji poleg reke, dokler ne pride do mostu, 
pod kterega se skrije. Ker je bila zavoljo hude 
suše voda majhna, bilo je pod mostom še toliko 
prostora, da je zamogel stali na suhem. Konjiki 
pridejo do mostu, sliši jih razgovarjati se. „Čez 
most nam pač ni šel," reče jeden; „saj smo ga 
imeli vedno pred očmi. 

„Daleč od tod ne more biti,1' reče drugi. 
„Žepni robec, ki smo ga med potom našli, je gotovo 
njegov; saj so začetne čerke njegovega imena 
v njem všite.u 

„Pač bi me jezilo, ko bi nam odšel," reče 
tretji; „le pomislite, sto zlatov, ki so nanj postavljeni, 
niso mala reč." 

Vladimir si komaj upa dihati; serce mu strašno 
bije. Konjiki so se še nekoliko časa razgovarjali, 
polem pa so odjezdili čez most; on pa je ostal 


86 

celi dan pod mostom. Kakor je poprej med žitom 
na polji žejo terpel, tako ga je sedaj glad mučil. 
Se bolj pa nego glad in žeja, mučila ga je njegova 
vest. Spominjal se je strahu, groze in žalosti, ki 
jo je vzroeil svojim ljubim staršem, bratom in sestram. 
Umirajočega grofica, njegovo bledo obličje, 
zadnji žalostni pogled in iz rane tekoča kri umorjenega, 
kterega je tolikanj čislal, videl je vedno 
pred očmi. Močno se je kesal strašnega dejanja; 
toliko da ni žalosti znorel. 

Prihodno noč pride Vladimir srečno cez mejo. 
Sedaj je popotval tudi po dnevi, ker se mu ni bilo 
več bati, da bi ga prijeli. Proti noči pride v neki 
terg; zavije jo v pervo krčmo, ki je poleg ceste 
stala, ter se v gostilni vsede za mizo. Vesel je 
bil, da bo vendar zopet jedenkrát lahko dobro 
večerjal ter v mehki postelji spal. Pred večerjo 
prebira časopise, ki so ležali na mizi. A kako se 
prestraši, ko v njih najde natančen popis svoje 
osebe. Sprevidel je, da ga zasledujejo tudi v 
ptujih deželah, in da ni nikjer varen. Uže so se 
začeli po stari navadi teržani zbirati k večernim 
razgovorom; dohajali so jeden za drugim; vendar 
he ni nihče veliko zmenil za Vladimira. Tudi se 
je tvže precej zmračilo. Preden so pa v gostilni 
luč prižgali, reče Vladimir kerčmarici, da mu ni 
uič kaj dobro in misli precej iti v posteljo; naj 
mu toraj v spalnico prinese nekaj juhe. Napravljen 
se vleže na posteljo, ne zatisne celo noč očesa, ter 
vedno posluša, če se kdo bliža njegovi spalnici. 
Vrata je dobro zaklenil za seboj, in vse pripravil, 
da skoči skozi okno, ako bi kdo prišel. 


„Oj," zdihnil je več ko stokrat, „ko bi tudi 
hudodelstvo ne imelo drugih nasledkov, kakor ta 
vedni notranji nemir, uže bi bilo dovolj kaznovano, 
in uže zavoljo tega naj bi se ga varovali!" 

Vendar je bilo celo noč vse mirno. Za rano 
druzega jutra plača Vladimir, kar je bil dolžan, 
ter se odpravi na pot. Upa se le še v samotne 
vasi. S časoma mu je pošel tudi denar; moral je 
prodati svoje sreberne ostroge nekemu židovu, kterega 
je srečal na potu. A tudi s tem ni shajal 
dolgo. Tudi je bila že zelo obnošena njegova suknja/ 
kteroje imel na sebi noč in dan, invkteri je spal 
sedaj v prahu sedaj na vlažnem; iz čevljev souže 
tudi gledali persíi. Nekemu premožnemu kerčmaiju 
v neki vasi ponudi svojo zlato žepno uro na prodaj. 
Kerčmarju se je čudno zdelo, da ima človek v raztergani 
obleki zlaio uro. A ne reče druzega, nego 
da se ne razume na ure, da ne pozna prav zlata, 
da mora uro popred pokazati svojemu prijatelju, 
ki dobro pozna te reči. Vladimir mu tega ne more 
odreči. Kerčmar pa nese uro naravnost k županu, 
ki jo precej spozna, ker je bilo v iskalnem pismu 
naznanjeno, da ima Vladimir tako in tako žepno 
uro. Zupan vzame hitro nekaj krepkih mož se sabo 
ter hiti ž njimi proti kerčmi, da zgrabijo morivca. 
Vladimir zapazi skozi okno može, ki so se naglih 
korakov bližali kerčmi, precej si misli, kaj bi znalo 
to pomeniti, ter berzo zbeži skozi stranska vrata 
v bližni gozd. A ure ni videl nikdar več. 

Vladimiru se je sedaj prav hudo godilo. Na 
begu in v ptuji deželi brez denarja in prijateljev 
pač ni vedel, kaj bi počel, kam se del. MMil je 


na to, da bi se kje ponudil za pisača; a ker so 
ga zasledovali po opisovainih listih, ogibal in bal 
se je že od daleč uradnij. Mislil je tudi, da bi y e 
šel kam rokodelstva učit, če tudi je bil imenitnega 
rodu in uže odraščen ; a kaj? ker ni imel kerstnega 
lista, bilo bi sumljivo in nevarno to za njega. Naj 
raje bi bil postal vojak ; pa se je bal, da ne bi ga 
spoznali ter gosposki izročili. Od dneva do dneva 
je čutil bolj živo, kako strašne nasledke ima sleherno 
hudodelstvo. „Nesrečnejši sem nego najubožnejši 
berač/' zdihoval je čestokrat. „Saj sme od 
hiše do hiše prositi, a jaz tega ne smem. Moja nagla 
jeza me je pahnila v to neizmirno nesrečo ; neznani 
si več pomagati.u 

V take in jednaké misli zatoplen gre neeega 
dne po hosti ter sreča voznika, ki je se svojim 
vozom obtičal v blatu. Voznik si zastonj prizadeva, 
da bi spravil voz iz blata. Ko ga Vladimir zapazi, 
naglo priskoči ter mu pomaga voz iz blata izriniti. 
Voznik se zahvali postrežljivemu mlademu možu, in 
ker vidi, da je slabo oblečen, podari mu tudi nekaj 
novcev. Vladimir, sin bogatih staršev, je malega 
daru zeló vesel. Grede naprej po gojzdu pride do 
neke kereme, ki ni bila kaj prijazna in bolj podertiji 
podobna ; a lačen in žejen, kakor je bil, stopi vendar 
vanjo, ter si reče prinesti kruha in vina. Med tem 
stopi v kerčmo mož v lovski obleki in s puško na rami; 
vsede se drugi konc mize ter Vladimira dolgo pazljivo 
gleda. Vladimiru, zapazi všemu to, bilo je tesno 
pri sercu. Mož v zeleni obleki namigne kerčmarju, 
naj gre iz sobe, potem pa reče Vladimiru : „Poznam 
vas dobro; tudi znam, kaj ste učinili. Na vašo 


glavo je razpisano lepo plačilo. A mene se varn ni 
ireba bati ; marveč me bode še zeló veselilo, če vam 
zamorem s cim ustreči. Saj bi me vi tudi imeli 
poznati. Gotovo se še spominjale rajnega mizarja 
Valentina; ki je poleg vaše hiše bival. Saj ste kot 
mali deček čestokrat prišli v njegovo delavnico, ter 
tam za-se in za gospodične sestre izdelovali mnogoverstne 
igrače iz lesa. Jaz sem njegov sin." Viadimir 
se začudi in pravi: „Peter si ti, moj nekdanji 
tovariš ?" 

rKavno ta sem!" priterdi Peter. 
TA za božjo voljo," reče Vladimir, „kako si 
prišel sem7 - in v taki obleki?" 

„Jednaka nepremišljenost, kakor vas, primorala 
je tudi mene, da sem moral zapustiti najino skupno 
domovino." Vladimir ga poprosi, naj mu pove, 
kako je živel in kaj se mu je pripetilo. 

„Ko sem odraste!, vzeli so me k vojakom," 
prične Peter. — „Bil sem dvakrat v vojski ter prejel 
zlato svetinjo za hrabrost. Moj stotnik me je imel 
prav rad in vzel za svojega strežaja. Moja lepa 
pisava mi je kaj prav prišla. Po stotnikovem prizadevanji 
sem si zaslužil s prepisovanjem vsaki dan 
kaj denarja. Dobro mi je prišel; za vse to sem 
se imel zahvaliti le našemu verlemu učitelju, ki je 
znal svoje učence poučevati 1ako dobro v lepopisji 
Saj ga poznate tudi vi; saj vas je hodil na dom 
učit. — Vse bi bilo dobro in prav, da bi se le ne 
bil udal nesrečni igri. Neeega dne mi izroči svoto 
denarja, — bilo je osem in dvajset goldinarjev — 
naj jo neseni nekemu kupcu. Tovariši me zvabijo 
k igri. Ves svoj denar sem zaigral do zadnjega 


novčiôa. ii'jsió aa zaigrani denar, da še več nazaj 
dobim, prk ól sem z izročenim mi denarjem igrati. 
Mesto da dobim .svoj denar iii*zaj, zaigral sem tudi 
tega do zadnjega krajcarja. Kaj mi je bilo poceii? 
Skoraj sem obupal; strahu pred kaznijo pobegnil 
sem od vojakov. V domači deželi mi ni kazalo 
ostati, da me ne zasačijo: za 10 sem pobegnil na 
ptuje. Preživel sem se deloma kot mizarski pomagač, 
deloma kot dninar zlasti po leti za časa 
žetve. Na jedenkrát pa pride povelje, da se imajo 
vsi beguni izročiti gosposki. Nisem bil več tú varen. 
Za denar, ki mm si ga bil prihranil, kupil sem si 
puško, lovsko torbico in drugo potrebno orodje ter 
postal tatinsk lovec. Res je to slabo, nevarno življenje; 
a kaj druzega sem hotel početi?" 

Tudi Vladimir je sklenil v svojem obupnem 
položaju, da postane tatinsk lovec. Peter, uže od 
mladih nog njegov prijatelj, mu sicer odgovarja in 
reče: „To ni za vas; jaz sam, ki sem vendar dela 
in terpljenja vajen, poprijel bi se raje zopet svojega 
rokodelstva, ko bi mi le mogoče bilo." — „Ce me 
s temi besedami hočeš le odpraviti, seveda se moram 
udati; če tudi bi mi težko delo. Saj veš, Peter, 
da sem ti bil od mladosti dober prijatelj. V strašni 
sili sem in ne znam si pomagati. Prosim te, usmili 
se me, in vzemi me se sabo; grozno mi vstrežeš." 

„Če je taka/ — reče Peter, „rad vam vstrežem. 
Vaši stariši so moji bolni materi, revni vdovi, veliko 
dobrega storili. Tudi vi sami ste mi, revnemu dečku, 
marsikak novčič podelili, in marsikako vašo še 
dobro obleko sem jaz nosil še dolgo. Nikoli ne 
bom pozabil tega. Sam sem sicer reven ter se 


91 

živim nepoštenim potom; a proti dobrotnikom vendar 
nisem nehvaležen. Če si za sedaj ne veste drugače 
pomagati, pa idite v božjem imenu z mano.'1 — 
Vladimir je bil tega prav vesel. „A imeni morava 
spremeniti/' reče Vladimir, „da naju ne bodo tako 
lahko zasačili. Od sedaj te bodem imenoval Bolte; 
jaz pa, ker se moram po svetu potikati in klatiti, 
hočem se imenovati Klatež." Peter je bil s tem 
zadovoljen. Od sedaj sta skupaj živela. 

XX. Kiatezevo in Boltetovo življenje. 
.jgg^j|»itS|oItela. so dobro poznali po mnogih samotnih 
Ikerčmah in kmečkih hišah, ki so stale v 

__ ^5'hosti ali pa poleg hoste. Kmetje niso so**^
P^ vražili tatinskih lovcev, ker jim je divja^ 
čina škodo delala po poljir Boite je pre


skerbel Klatežu puško; tudi za jed in prenočišče 
mu je skerbel. Res je moral sedaj Klatež, ki je 
v tapeeiranih sobah odrastel, imel vedno dobro hrano 
ter bil vajen le se srebernimi žljieami jesti, potikati 
se le po umazanih sobah, jesti z leseno žljieo slabo 
pripravljena jedila, in spali na goli slami. „In vendar 
bi rad vse svoje žive dni/4 rekel je čestokrat Boltetu, 
„jedel nezabeljen in neslan močnik, ter spal 
na goli slami, da bi si le odvalil od serea težo? 
ki jo čutim zavoljo storjenega umora." 

Klatež in Bolte sía bila kaj spretna lovca. 
Postrelila sta mnogo divjačine. Ljudje so od liju 


kupovali divjačino ceno, ter jo drugim prodajali. 
To se je pa kmali zvedelo ; dotični so bili ostro 
kaznovani; od slej se ni hotel nihče vec ž njima 
pečati. Z ustreljeno divjačino nista vedla kara, in 
pričela sta pomanjkanje terpeti. Klatežu je silno 
težko delo, da je moral hoditi raztergan in umazan, 
ker ni imel* srajce, da bi se preoblekel. Pričela sta 
napadati popotnike. Ravno za tega časa sta napala 
ter hotela oropati brata Starograjske gospe. Klatež 
bi se bil rad preskerbel z novim platnenim perilom, 
kterega je mislil najti v potni torbici. Čez nekaj 
časa po tem naleti Klatež v hosti na graščinskega 
lovca. Lovec mu pusko nastavi in zakriči: „Stoj! 
ali te pa ustrelim !" A Klatež ga prehiti in tako 
nevarno zadene s kroglo, da je moral mož čez nekaj 
dni umreti. Drugi umor ga je ravno tako pekel 
kakor pervi. V obupnosti zapusti z Boltetom to 
okolico za vselej. 

Klatež pride sedaj se svojim tovarišem v zaraščeno 
gorovje, kjer so bile razvaline razrušenega 
gradu. Ta kraj, poln stermečih pečin in temnih 
gozdov, mu jako dopade. Stikal je po cele dni 
po razvalinah podertega gradu, našel v njem dve 
skrivni nepoškodovani bivališči ter si jih izvolil 
za svoje stanovanje. Tudi Boltetu je bilo prav; 
bil je vselej zadovoljen s tem, kar je Klatež naredil. 
Bil mu je udan iz celega serca; iz hvaležnosti 
mu je bil zvest služabnik. Pri vojakih se 
je naučil kuhati in prati; pri svojem stotniku 
kot služabnik pa vsega, kar postrežbo zadeva. 
Bil je nesrečenemu Klatežu lepa pomoč; zanj je 
delal, pehal se in kradel 


V neki samotni keremi sredi hoste se je Bolte 
seznanil z Joštom. Vzela sta ga v svojo druščino; 
a mu le malo zaupala ter ga imela le za prodajalca 
ustreljene divjačine. Jošt je moral divjačino prav 
ceno prodajati, in še od tega denarja7 kar ga je 
dobil, zapil je polovico, ter rekel da ni več skupil. 
Klatež in Bolte sta zopet terpela hudo pomanjkanje 
in zopet sta oropala sem ter tje kakega popotnika. 
Necega dne vidita Jošt in Bolte, da se lepa 
kočija skozi gozd pelje. Jošt pregovori Bolteta, dajo 
napadeta. A kupca, ki sta sedela v njej, bila 
sta dobro oborožena ter se hrabro branila. Roparja 
sama sta prišla v nevarnosti ter bila vesela, da 
sta jo odnesla le s kervavima glavama. A tudi 
jeden kupcev je bil tako hudo ranjen, da je čez 
nekaj dni umeri zavoljo ran. Ko Bolte to zve, prestraši 
se silno, ter britko joka; Klatež mu je pa 
ostro prepovedal, kedaj več napasti z Joštom kakega 
popotnika. Pa tudi priložnosti k temu ni bilo. 
Popotniki, ki so kaj imeli pri sebi, ogibali so se 
skerbno tega kraja; tudi vojaki so pogostokrat ta 
kraj obhodili in preiskavali, da bi bila cesta bolj 
varna. 

V sili sta si bila Bolte in Jošt nekaj druzega 
izmislila. V temnih nočeh sta sem ter tje vlomila 
po okolici v kako hišo; Jošt je popred vse dobro 
pozvedel in ogledal. Klatež jima sicer ni branil 
tega, a znjima ni šel nikoli. Le jeden pot ju je 
ne pricakovaje nagovarjal, naj žnjim vlomijo v bivališce 
Leskovškega župnika. Bolte se temu kaj za« 
cudi? in to tem bolj ker so imeli denarja in drugega 
potrebnega zadosti* Celú Jošt zmaje z glavo in 


pravi: „Leskovški župnik je bajé zeló učen, a 
denarja nima, ker vse ubogim razda. Pri njem 
nimamo kaj iskati." — 

Klatež se nasměj a in reče: „Jaz mislim tam 
dobiti večje zaklade, kakor vidva mislita ; a morata 
mi pomagati, da si jih prisvojim še nocoj.^ 

Lahko so prišli v župnikovo stanovanje , ker 
so bila vrata le slabo zaklenjena. Župnika ravno; 
kar je Klatež dobro znal, — ni bilo doma. Stara 
kuharica se v svoji dobro zaklenjeni stanici niti 
ganiti ni upala. Klatež je šel se svojima tovarišema 
naravnost v župnikovo knjižnico, izbral si 
nekaj knjig in ž njimi napolnil vse svoje žepe, 
druge je pa tovarišama izroči], naj mu jih neseta. 

„Zakaj pa samo drobne in male knjige izbirate?" 
reče Bolte; „Raje si onih-le velikih in debelih 
naberite, saj vam jih rad nesem." — 

„Kaj ne, Bolte," — reče smeje se Jošt; — 
„ti meniš, da je s knjigami tako, kakor pri živini; 
kjer seveda vol več velja nego tele." — Tudi 
Klatež se tem besedam smej a, veli jima, naj se ne 
dotakneta drugih reči, ampak berzo odideta. Prav 
zadovoljen je bil s knjigami, ktere je našel. Bolte 
in Jošt sta se pa pritožila in godernjala nad tem ; 
da sta le kup knjig a nič denarja pri župniku 
dobila. A Klatež ju ostro zaverne : „Molčita ! Zagotovim 
vaju, da so mi ljubše te knjige, nego vama 
tisoč goldinarjev.;' Od tod je imel Klatež svoje 
knjige. Kar je bilo posebnega pri tej tatvini, bilo 
je to, da je Klatež toliko denarja položil na mesto, 
kjer so stale knjige, kolikor so bile vredne; tega 
seveda nista vedela. Ta rop je razodelo .župnikovo 


ime, na knjigah zapisano. Mihca še ni bilo zraven ; 
prišel je še le nekaj časa pozneje v njih družbo. 

Klatež se je v svojem žalostnem položaju 
čutil od dne do dne bolj nesrečnega, če tudi se je 
z branjem kratkočasil. Grozno ga je pekla vest 
zavoljo njegovih hudobij, posebno pa dvojnega umora. 
Tudi mu je težko delo, da uže ni toliko let nič 
slišal o svojih ljubih starših, bratih in sestrah. 

Necega dne pride Bolte v hostina kraj, kjer 
je bilo več hrastov posekanih. Mládenec rudečih 
lic je lušil skorjo od hrastov. Bil je strojarski 
pomagač iz Jelenovega. Boite ga nagovori. Oba 
spoznata po govorjenji, da sta rojaka. Boij na, 
tanko se pogledata. „Bog stabo!tc vsklikne veselo 
Boite. „Kaj me več ne poznaš, France? Saj sva 
bila nekdaj součenca. Jaz sem Peter, sin mizarja 
Valentina, vašega soseda." Tudi France ga spozna 
ter veselo pozdravi. Bolte ga skerbno poprašuje 
po svoji materi, bratih in sestrah. „Vsi še živé/ 
odgovori France; „a ne morem ti dopovedati, kako 
jih je žalilo, da si pobegnil od vojakov. Mati so 
skoraj žalosti umerli; v jedněm letu so se postarali 
za deset let.u 

Bolte si obriše solze, ki so mu v oči stopile, 
ter popraša še po drugih sorodnikih, znancih in 
prijateljih, sosebno pa še po starem učitelji. ..Ta 
je še pri vsi svoji visoki starosti vedno zdrav in vesel; 
drugih znancev je pa uže mnogo ponierlo," rece 
France. Potem ga popraša po Klateževi družini; 
a mu ne pove, da tudi Klatež tu živi. rŽ njimi 
je žalostna, da se Bogu usmili!44 reče France. „Vse 
njih strašne nesreče je kriv Vladimir? najstarejši 


sin, kterega je nekdaj vse tolikanj hvalilo in čiV 
lalo, zavoljo kterega je vse blagrovalo starše ter 
brate in sestre. Se svojim umorom jim je nakopal 
veliko sovražnikov, ter pripravil ob prijaznost nekdanjih 
imenitnih prijateljev. Saj veš, kaj je storil 
v dvoboji! Njegov blagi oče je žalosti umeri, in 
kmali za njim je šla tudi njegova mati v hladno 
zemljo. Njegov brat je prav pošten in spreten 
uradnik; a zavoljo njega ne dobi stalne službe pri 
uradu; najstareja sestra je omožena; a tudi ta 
možitev bi se bila znabiti razderla? ko bi ne bila 
zaročena uže trikrat oklieana, ko se je zvedelo o 
dvoboji. Znaš si misliti, da je bila ženitnina le 
na tihem in kaj žalostna. Njegovi najmlajši sestri 
ste kaj pobožni, zali gospodičini; a težko se bote 
po svojemu stanu omožile. Lojzika gospodini svojemu 
bratu; Milka je pa pri svoji omoženi sesti!. 
Stari grof še ni pozabil žalostne smerti svojega sina; 
huduje se še vedno se svojimi mogočnimi prijatelji 
ne le cez Vladimira ampak tudi nad njegove brate 
in sestre. Seveda to ni prav; kajti oni niso vzrok 
hudobnega dejanja svojega brata. A svet je uže 
tak. Vsi sosedje pa iz serca omilujejo nesrečno 
rodovino — tudi Vladimira/' 

Verli pomagač popraša sedaj tudi Bolteta, 
kako se mu godi; zapazil in spoznal je precej, da 
je Bolte tatinsk lovec, kar tudi ni tajil. Francetu 
se v serce vsmili, za to ga prične svariti in opominjati. 
„Pusti, pusti lov/ reče mu med drugim, 
,, preživi se raje pošteno z der varstvom. Tatinski 
lovci pričnejo radi tudi ropati, in od ropa je le še 
jedcu korak do morivea«*' 


97 

Bolte je globoko zdihnil ter se poslovil od 
svojega starega snanea. Urnih korakov hiti h Klatežu 
ter mu pové vse, kar je ravno slišal Klatež 
se zelo prestraši. Milo se razjoce, ko sliši, da so 
inu starši pomerli, m serce mu hoče razpočiti zavoljo 
žalostne osode, ki jo je vzročil svojim bratom 
in sestram. „ Vse te neizrečene nesreee sim jaz kriv,u 
zdihovai je: „jaz sem pač najnesrečnejši človek na 
svetu! Ö, koliko hudega vzroči jedno samo hudo 
dejanje ! In kako lahko se ga človek obvaruje, ce 
se ne uda strastim ter jih kroti !" 

Do sedaj je še vedno menil, da se bode tekom 
čaaa vse pozabilo, in da bo zopet smel verniti se 
v svojo domovino. Sedaj pa je terdno sklenil, da 
se z Boltetom preseli v Ameriko, kjer ga m bode 
poznala ni živa duša. Á znal je tudi, da je za to 
treba mnogo, mnogo denarja. Sedaj mu šine v 
glavo nesrečna misel, napasti Starigrad. Sčasoma 
si je menil v Ameriki toliko denarja pridobiti, da 
bode okradeno graščaku povernil. -

Posvetuje se o tem tudi z Boltetom, ki mu 
priterdi. Ta pridobi še Jošta in Mihca. Klatež 
se je pri t^m osobito zanašal na Mihca, ki je znal 
dobro ključavnice odpirati, liže so se odpravili, 
da dogovorjeni rop izverše; a jim je spodletelo ter 
s tem bilo konec njih ropanju. 

Kri štol amid« UL f 


XXI. Klateževa obsodba. 
Žišja sodnija je poterdila obsodbo vseh štirih 
P jetnikov. Kakor hitro je sodnik prejel 
iPS^äÉ poterdilo, podal se je se svojim pisačem 
wlF^ in beriči v temenkasto, starinsko sodno 
dvorano, kjer so bili porotniki uže zbrani*in mnogo 

drugih ljudi. 

Najpervo pripeljejo Klateža. Vse je bilo tiho 
po dvorani, ko po svoji navadi moško in dostojno 
stopi v dvorano. Videlo se mu je? da je bü nekdaj 
lep mož, če tudi mu je lice nekoliko obledelo in 
vpalo zavoljo nerednega življenja in dolgega zapora 
v ječi. Sodnik mu prebere obsodbo, da mu bode 
zavoljo ropa in dvojnega umora odsekana glava 
z mečem. 

Mirno posluša nesrečni Klatež svojo obsodbo. 
Ko sodnik z branjem konca, reče mu: „Gospod 
sodnik ! pravična je obsodba, ki ste mi jo prebrali 
Nisem tudi drugače pričakoval, rad se podveržem 
kazni, Ker sem svoje dolžnosti do ljudi in Boga 
zanemarjal, hočem svojo slednjo dolžnost dopolniti 
in voljno dati svoje življenje, da zadostim za svoje 
hudobije ljudem in Bogu, časni in večni pravici." 

„Ljubi gospod sodnik !" govori dalje; „dobro 
vam je znano moje življenje. Znali ste si preskerbeti 
moja spričevala iz vseučilišča. Sprevideli ste 
iz njih, da sem se dobro učil in lepo obnašal. Da, 
smem terditi, da je bilo moje življenje brez graje, 
izvzemši moje hudo nagnenje k nagli jezi. Lahko 
bi bil sedaj tudi jaz tak imeniten uradnik, kakor 


ste vi, A moja nagla jeza, ktero bi bil s pripomoeki 
svete vere laliko krotil, pokvarila mi je vse 
ter me pahnila v toliko nesrečo. Zagotovim vas, 
da nisem imel več mirti od onega trenutka, od kar 
sem umoril svojega prijatelja od mladih let. Ono 
hudobno dejanje bilo mi je pred očmi noč in dan; 
vzročilo mi, da po cele noči nisem zatisnil očesa, 
ampak zdihoval m milo jokal. Ker mi je takrat 
vino segrelo mojo vročo kri še bolj, sklenil sem, 
da ne pokúsim več vina, Ta sklep ni bil sie er posebne 
važnosti ; vendar le sem ga zvesto spolnovai. 
Se bolj terdno pa sem bil sklenil, da ne bodem 
nikoli, nikoli več prelival človeške kern. Ta svoj 
sklop sem pa Mibog na grozoviti način prelomil, 
»Sicer sem se le branil takrat, ko sem ustrelil lovca. 
V naglosti, brez premislika sem to storil. A vse 
to me ne opraviči, Lovec je dobil ocl gosposke 
ukaz, da polovi tatinske lovce in druge sumljive 
osebe. Vedel sem dobro, da tudi jaz tako živim, 
in da me ima pravico prijeti. Ne bil bi se smel 
gosposki ustavljati, ampak udati služabniku pravice. 
Objokoval sem nesrečneža, in drugi umor mi je 
ravno tako vest težil kakor pervL Bog mi je priča, 
da me je primoral ie glad in najhujša sila, da sem 
napadal ljudi. Skerbno pa sera paril če tudi sem 
jim grozil z orožjem, da ne bi koga ranil ali celo 
umoril.u 

rV tihi gozdni samoti sem premišljeval cestokrat 
svoje življenje, Pusti, temni gozd je prilegal 
mojemu čmernemu sercu, in razvalina starega gradu 
mi je bila podoba moje zgubljene sreče. Čestokrat 
sem v tej samoti, — kar bi se od roparja in mo


7* 


rivca ne pričakovalo, — k Bogu zdiho?al ter ga prosil 

milosti in usmiljenja. Se bolj pa me je peklo moje 

pregrešno življenje v samotni ječi. kjer mi je bila 

bližnja smert in večnost vedno pred očmi.u 

„Vsevedni Bog/ vsklikne, „Ti veš, kako zoperno 
mi je bilo roparsko življenje! Kaj strašnega 
je, živeti med divjo zverino, ne upati si brez smertne 
nevarnosti med ljudi, nikoli se nt> ž njimi veseliti in 
razgovarjati; terpeti lakoto, prenašati vročino in 
mraz, živeti v vednem strahu, d& v vednem boji 
z ljudmi. Človek pri zdravi pameti si ne bo nikdar 
izvolil takega življenja ; le nespamet in hudodelstvo, 
kakor mene, zamore ga k temu prisiliti. Tako 
življenje je že samo na sebi strašna kazen, ko bi 
se tudi ne buo bati verig, ječe in smertne kazni. 
In kaj je še vae to proti červu, ki noc in dan g'oda 
v seren! bedaj, hvala Bog^, bode prestrižena nit 
mojega yivljeaja! Da bi le takb'sramotno ne končal 
svojega življenja! Da bi me vsaj te dušne muke ne 
spremile tudi na oni svet; naj bi me le v vecnosti 
ne čakalo še huje terpljenje!" 

Po teh besedah obmolkne nekoliko, potem pa 
spet začne: „Ne bil bi verjel v mladih letih,* ko 
so me starisi, bratje in sestre, učitelji in prijatelji 
čislali in ljubili, da bodem moral tako sramotno 
na morišci pod rabeljnovo roko skleniti svoje živ-
Ijenje. O, koliko zaupanje so stavili v mene, svojega 
naa< polnega snu, uioji ljubi starši, moj skerbni 
oče in pobožna mati! Koiikanj so me ljubili brat 
in sestre ! Koliko veselje je bilo v hiši, ko sem 
prišel na počitnice ter jim pokazal svoja dobra 
spričevala! Prizadevali so si, kar je bilo moč, da 


mi napravijo kako veselje! To je strašno !u zdihni! 
je globoko in solze so se mu po liei uderie • 
^hvala Bogu, da moji ljubi starši niso doživeli moje 
sramotne smertil* 

Prevelike žalosti ni mogel več govoriti. Siednjic 
zopet reěe: „Blagi sodnik! ravnali ste % menoj 
usmiljeno in blago ý prizadevali se, da mi zlajšate 
žalostni stan ? ječi, kolikor je bilo mogoče, B a, 
še rešili bi me bili radi, ko bi bilo to mogoče. Znam? 
da vam vaša dolžnost ni pripustila íega. Imeli ste 
usmiljenje in sočutje z menoj. Tudi sedaj vidim 
lesketati v vaših očeh solze, če jih tudi skušate prikritL 
Bog naj vam poplača vaše usmiljenje. Hva~ 
lažno bi vam podal rokô; a nečast bi bila za vas, 
seči v roko tolovaju in morivcu. Naj vam le z besedami 
izrečem svojo prisereno zahvalo !u 

„Vaša nezaslúžená dobrotljivost proti meni daje 
mi pogum, da vas še nekaj prosim.u 

,,iiajpervo vas prosim odpuščenja, da sem do~ 
pernašal ravno v vašem okrožji" hudodelstva in vam 
tako vzročii toliko dela, pisarij in sitnosti, ko ste 
užc tako z delom preobloženi ; ta čas bi bili lahko 
bolje ohemilL Vendar vam z lažjo in tajenjem, 
kakor ste sami uže rekli, nisem težil ter množil 
vašega uže tako zelo težavnega opravila." 

„Drugič vas prosim, da prosite odpuščenja v 
mojem imenu žlahtnega gospoda in gospo na Staremgradu, 
da sem jii iznemiril m prestrašil se svojim 
namenjenim ropom. Zagotovite ju, da ni bil moj 
namen, poškodovati telesno koga ali celo umoriti. 
Za to tudi pijanemu in nespametnemu Jostu nisem 


102 

pustil orožja se saboj vzeti. Mislil sem iz verši ti rop 
le z groženjem in strahorn, ali pa, ko bi se dalo, 
cisto na skrivnem. Moj namen je bil le, da si prisvojim 
toliko denarja, da mi bode mogoče ločiti se 
od Jošta in Mihca za vselej, z Boltetom pa ponkusiti 
svojo srečo v drugem delu sveta. Menil sem 
sčasoma denar zopet poveraiti ; imel bi ga bil le kot 
prisileno posojilo. Sedaj seveda spre vidim, kako 
nepametno je bilo, misliti to» Namenjen rop je bil 
fcr ostane hudodelstvo; nočem ga izgovarjati. Tudi 
bi mi nié ne pomagalo; moja osoda je odločena; 
jaz sem k smerti obsojen nesrečnež. Hämo to želim, 
da bi me ne imeli za hudobnej šega nego sem res." 

„imam še treljo prošnjo, ki mi jo nikar ne odrecite. 
Znano vam je, da sem si le privzcl svoje 
sedanje ime. Ker sem se moral, pregnan iz svoje 
domovine po svetu potikati in klatiti, dal sem si 
ime Klatež. Za božjo voljo vas prosim, ne postavite 
mojega pravega imena v mojo tiskano obsodbo, 
ampak imenujte me le po imenu, pod kterim sem 
doprinašal svoja hudodelstva. Jeden brat in tri 
sestre še živé. Brat in jedna sestra sta bila nže 
odrašeena, verlo odgojena, prav pridna in pobožna, 
ko sem zbežal. Mlajši sestri ste bile še majhni ; a kaj 
ljubki in nadepoljni deklici, ko sem ju videl zadnjikrat. 
Vse je jako vžalil moj dvoboj in pa smert 
naših preljubih staršev, ktero sem vzročil s tem. 
Če tudi sem jim z umorom v dvoboji nakopal veliko 
žalost in sramoto, vendar le v očeh sveta zavoljo 
krivega zaumena o časti umor v dvoboji ni 
nič proti razbojnemu umoru. Do smerti bi jih žalilo, 
ko bi čítali po časopisih, da je njih brat kot 


»Ki 

morilec in razbojnik pod rabeljnovo roko končal 
svoje življenje! O, obvarujte, — prosim vas še jedenkrat, 
tolike žaioeti in sramote, ki bi jih vžalila 
do bmerti, nedolžne sorodnike, kterim je bila vedno 
skerb za dobro ime. Da pa ne bi bil razžaljen 
kak pošten človek tega imena s tem, da sem si 
prisvojil po krivici njegovo ime, pristavite v sodbi, 
da ni bilo to moje pravo nego le izmišljeno ime, 
in da sem delal pod tem imenom svoja hudodelstva," 

„Tudi vas prosim, da mi dovolite še jedenkrát 
govoriti z nesrečnim Boltetom. Je sicer priprost in 
malo izobražen mož ter inorivec in ropar kakor jaz, 
a zvesta in udana mi duša, kakoršnih se po svetu 
le malo nahaja. Revež bi bil lahko dobil sto zlatov, 
in zraven tega kc' vojaški begun in tatinski lovec 
tudi pomiloščenje, ko bi bil mene izdal ; a ni storil 
tega nego se me je v potrebi usmilil. Njegova 
zvestoba in ndanost do mene mu je največ vzročua 
njegovo sedanjo nesrečo. Moja vest mi očita, da 
nisem zvestega človeka napeljeval k boljemu* Dovolite 
mi toraj, da ga vidim še jedenkrát, preden 
se na morišči snideva. Rad bi se mu se slednjikrat 
zahvalil za vse, kar mi je storil; rad bi mu 
pa tudi goreče priporočil, naj obžaljuje svoje hudobije, 
da bode vsaj srečno, - - če tudi sramotno umerel, 
Mislim, da ga bodo še najbolj ganile moje besede, 
ker me ljubi in čisla." 

„Slednjič vas še prosim, preskerbite mi dobrega 
spovednika, da se z njegovo pomočjo spravim z 
Bogom. Žalibog da že več let nisem hodil k službi 
božji; se svojimi hudodelstvi in pregrešnim živ-
Ijenjem sem se sam izključil iz dražbe vernih. Če 


104 

tudi sem dolgo po nekerščansko živel, bi vsaj rad 
krščansko umerel.u 

„To je tudi moja goreča želja!" reče Bodnik, 
obljubi mu vse njegove prošnje izpolniti, ter mu 
poda roko. Klatež ga se svojimi velikimi cemimi 
urini milo pogleda, stisne mu reko t?r he naglo 
obeme. Odpeljejo ga v za to pripravljeno sobo, 
da se pripravi za stnert in daljno pot v večnost. 

XXII. Boite v ječi. 
pyraoite je preživel v ječi dneve v tihi žalosti. 
J^tjll Skozi majhno, z debelimi železnimi križi 
g|g|||^||j dobro zavarovano okno je videl ravno na 
^| p bližnjo cerkvico. Prijetno in milo zvonenje 
v~ zvonov ga je globoko ganilo, Slišal je v 
svojo temno ječo prijetne glasove lepo ubranih orgelj 
in petje marsiktere mu dobro znane pesmi. Bil je 
prežalosten, da bi bil tudi z drugimi pel ; a goreče 
je molil, preniisijevaje pomen posameznih besed pesmi 
se solznimi očmi. Pokopališče poleg cerkve z mnogobrojnimi 
križi in spominki je vzbujalo resne misli 
v njem ; kedarkoli je videl koga pokopati, preletela 
ga je groza, ker se je spomnil, da bode moral tudi 
on v kratkem umreti. „Oj?" mislil si je, ko je videl 
necega dne otroke milo zdihovati in plakati na gomili 
njih matere, „kako bode pač moji materi pri 
serei, kedar bodo zvedeli mojo sramotno smert!" 
Sklenil je pred smertjo še jedenkrát pisati svojej 


105 
materi; a glej, nepricakovaje je dobil od svoje 

matere pismo nekaj dni pred obsojenjem. Olasilo 
sc je takole: 
Prel j ub i bin ! 

Noe in dan sem zavoljo tebe v skerbeh, in 
prevelik" žalosti ne morem ni jesti ni spati. Zvedela 
sem, da si v Jelenovem v preiskavi, da so iz 
Jelenovega naši sodniji naročili; naj jim sporoči, 
kako si se obnašal doma. Tukaj sna sodnija je sporočila, 
da si se kot deček in mladenee lepó vedel, 
da si bil vedno miren, priden in delaven, da si se 
pri vojakih verio hrabio boril za domovino ter 
prejel sreberno svetinjo. Seveda tudi niso zamolčali, 
da si zaigral oni stotnikov denar ter potem 
pobegnil od vojakov. A omenilo se je tudi, da se 
je denar povernil uže zdavnaj, in ker se pričakuje 
v kratkem občno pomiloši enje vsem ubeglim, bodeš 
se smel vernici zopet v svojo domovino, kakor hitro 
te spozna sodnija nedolžnim, kar se gotovo pričakuje 
glede na tvoje popr<*jšno obnašanje.'4 

„Tega sem se tudi jaz nadjala, ljubi Peter. 
Ker nisem iz Jelenovega o Tebi nič več zvedela, 
nadjala sem se, da Te je sodnija spoznala nedolžnim 
ter izpustila. Rekla sem sama pri sebi: Svojega 
Petra sva z rajnim možem izrodila pobožno in keršeansko. 
Res ga je strast do igre zapeljala k tatvini, 
a to je bila njegova perva in zadnja zmota, 
v večje pregrehe in hudobije gotovo ni zabredel. 
Tako sem si mislila ter molila noč in dan za Tebe. 
Ko se je tu po mestu kakor tudi po časopisih razglasilo 
splošno pomiloseenje, trepetalo je veselja 


iir> 

moje serce, in p. lávkovala seni sleherni dan onega 
srečnega u-emiiKa, ja Te bom objela in na svoje 
matériu a gjree pritisnila.v 

„Ivinali peteni me je obiskal sosedov France, 
nekdajm Tvoj soucenee, prišedši iz ptujega, kjer 
s? je izueü strojarskega. Solze so me oblile, videti 
v sobo stopiti cvetočega in lepo oblečenega mladenča. 
Uže sem slišala, da bo prevzel delavnico 
po očetu in se ravno ženi. ,,0, da bi vendar tudi 
moi Pater kmalo domu prišel/ rekla sem mu, „ter 
se lotil rokodelstva svojega rajnega očeta.44 

r Jokaj e pa mi France pové, da si se ve^no 
zapert v Jelenovem, ker Te dolžé ropa in amora, 
in da vse meni, da Te bodo ob glavo deli. Hotel 
Te je obiskati v ječi ; a nihče bajé ne sme k Tebi. 
Če Ti želim pisati, rekel mi je, naj Ti berzo pišem, 
drugače Ti lisi težko še živemu dojde.u 

„O preljubi Peter, kaj naj mislim, kaj naj rečem 

o Tebi V Jaz mu nisem mogla verjeti. M mogoče, 
rekla sem, da bi bila s pokojnim možem svojega 
sina izredila za razbojnika in morivca! Toliko da 
nisem žalosti umerlaî Tvoj brat Janez, ki je tesar 
in uže oženen, kakor tudi tvoja sestra Mieika, ki 
se je tudi že omožila m je kaj srečna v zakonu, 
tudi nista hotela tega verjeti. Slišati to žalostjo 
vest o Tebi, prihitela sta oba, da bi me potolažila. 
Oba, zlasti pa Mieika, sta im prigovarjala, naj 
se nadjain najboljšega.'' 
„Da, res še nisem obupala. Vedno še mislim, 
da si se pošteno preživel se svojim rokodelstvom 
na ptujem, in da boš v kratkem domu prišel kakor 
drugi rokodelski pomočniki, oženil se in podpiral 


107 

v starosti N vo jo uže blizo sedemdeset let «taro 
mater.u 

,.0, preljubi «in, ne morem Ti zamolcati, da 
sem preživela marsiktcro britko uro, odkar si vo~ 
jasko zastavo in domovino zapustil. Orozna tuga 
je terla moje seree. Vedno bem mislila in skerbela, 
da povornem »stotniku ukraden denar. Predla sem 
noč in ibdn ter se solzami morila prejo. Seedila 
sem, kar jr bilo mogoče, in si pritergovala potrebnega 
živeža. Kakor hiti o sem prihranila polovico 
svoto, nesla sem jo «stolniku, liii je prav prijazen 
do mene in mi rektd : „Nesrečni Peter! prav smili 
he mi! Bi1 je pogumen \ojak in zvest strežaj ; smel 
sem ^ nanj zanesti, Ko bi le nesrečne igre ne 
bilo. A vem, da bi se m* bil dotaknil denarja, ko 
bi mu ga bil zaoe^aiii. S\ bilo prav, da sem mu 
tako denar izročil. Nespametno je igravcu denar 
izročiti, ker hc mu ,s tem da priložnost k tatvini. 
O, naj bi mi bil le svojo nezvestobo odkruoseróno 
obstal: istinito odpustil bi mu bil, ker bi si bü 
lahko Ö prepisovanjem zaslužil zaigrane no vue. Ker 
sem bil tudi jaz kriv njegove nezvestobe, je prav, 
da tudi jaz nekaj zgubim.u Stotnik mi je odpustil 
drugo polovic«) denarja, l o laži i me ter se poslovil 
pre prijazno od mene/* 

,-Tako sem ta dolg poravnala. A se vec sem 
za Tebe storila, ljubi Peter. Lahko bi bila prodala 
mizarsko orodje in druge ivci prav dobro, a vse 
sem Ti prihranila, Zraven tega sem Ti prihranila 
še lepo svoto denarja, kterega sem dala na obresti 
v hranilnico, da bodeš imel kaj v roke vzeti, ko 
bodes pričel svoje rokodelstvo vernivši se iz ptujega. 


108 

A, kaj pravimi 0? znabik me ve adar le prekani 
moja sladka nada! 0 Peter, Peter, ko bi znalo 
vendar le res bici, da ^i bo rabe!) odsekal glavo, 
prosim Te jedino to, skerbi za izveiieanje svoje 
revne duše ter se spokori iz celega serca! S&i 
meni si bil že dolgo zgubljen in merte v! Skerbi, 
da bodem vsaj na onem svetu kedaj reci zamogla, 
kakor je rekel oče svojemu zgubljenemu sinu: „Ta 
le moj sin je bil merte v, pa je zopet oživel, zgubil 
Be je, pa se je zopet nasel." 

„Sedaj pa, ljubi Pefcer, naj Te spremlja Bog, 
naj Te varuje v življenji in smerti ! Lahko si misliš, 
da sedemdeset let stara ženica in pisanja nič kaj 
vajena, sama ne bi bila mogla tako dolg list napisati. 
Tudi pisava Ti kaže, da ga nisem lastnoročno 
pisala. Gotovo Ti je še pisava znana. Tvoj 
nekdanji učitelj, osemdesetletni starček, ga je pisal 
v imenu Tvoje skerbne matere. Od jutra do poldne 
sva sedela skupaj ; pisal je solznib oči, kar sem mu 
zdihovaje in jokajé narekovala. Lepo te pozdravlja 
in opominja, da se spominjaš izreka, kterega je 
povedal čestokrat Tebi in vsem svojim učencem: 
„Varujte se greha; kdor pa je grešil, naj severne 
od greha k Bogu ; zakaj Bog je milostljiv in usmiljen, 
in ne želi smerti grešnika, temně da se spokori in 
živi." Z Bogom, ljubi Peter, z Bogom! Upam, da 
se zopet vidiva, če ne na tem pa na onem svetu; 
Bog daj, da bi se v veselju Tvoj brat in sestra, 
svak in svakinja Te priserčno pozdravljajo, in z 
menoj vred vedno za Te molijo. Če tudi nisem list 
pisala sama, — vendar se lastnoročno podpišem — 

Tvoja skertma mati KRISTINAH 


109 

Debele soke so se Boltetu udirale po lici, ko 
je eital list; potem pa je skril svoj obraz v slamo 
svoje posielje in jokaj é milo zdikovai. Ljubezen 
svoje ljube; skerbne matere ga je ganila globoko 
v serce. 

„O moja ljuba mati/'rekel je zdihovaje, „koliko 
ste vendar za me skerbeli, od kar sem daleč 
od vas na ptujem; zame delali, zavoljo mene si 
pritergovali v jedi in pijači, da ste povernili stotniku 
zapravljen denar in meni ohranili domačijo. 
Hočem vam pisati ter vam odkriti svojo serce, kakor 
hitro bom smel.44 

Britko mu je bilo pri sercu in solze so mu 
stopile v oči, ko se je spornnL na svojega dobrega 
nekdanjega učitelja. „O, častitljiv starček!*' zdihnil 
je, ?,bii je izversten učitelj. Vedno me je spodbujal 
k mailjivosíi in me kaj čislal. Znal je raznim načinom 
lepe nauke v otroška serca vcepiti. Za vaje 
v lepopisji je vedno izbral takih izrekov. Dobro 
se še spominjam izreka, ki sem ga koncem zadnjega 
leta pisal. Glasil se je: „Pot do kreposti je začetkom 
težavna in ternjeva; a pripelje človeka v 
večno življenje. Pol pregrehe in hudobije vidi se 
človeku s cvetlicami obsejana; a derži v večno pogubijenje.
44 O, takrat ko sem ta lepi izrek spisoval, 
pac nisem mislil, da opisujem osodo svojega lastnega 
življenja m tako rekoč svojo lastno smertno obsodbo. 
O, da bi s.' bil ta zlati izrek bolj globoko vtisnil 
v serce! Ne bi bil sedaj tolikanj nesrečen." 

Posebno ga je ganilo tudi to, da bi mu bil 
stotnik odpustil in dal priložnost, da bi bil s prepisovanjera 
zaslužil zapravljen denar, „0; ko bi 


bil jaz to vedel/' rekel je, „nikoli bi ne bil pobegnil; 
spoznal bi bil svojo nezvestobo in milosti 
prosil. Sedaj sprevidkn, kako lesničen je izrek, 
ktercga sem Be v šoli učil : „Kdor zakriva svoje grehe, 
godi se mu hudo ; kdor jih pa spozna in zapusti, 
nase! bode milost/4 

Sploh se je zdelo Boltetu njegovo življenje v 
ječi vse drugačno, nego popred pri igri ali pa v 
njegoven tolovajskem berlogu. 

„O, jaz neumnež !" rekel je, „storil sem vedno 
kako novo hudobijo, da popravim pervo; tako sem 
se pogrezovai od hudobije do hudobije. Najpervo 
sem postal iz igravea nezvest služabnik, potem begun, 
tatinsk lovec, ropar — in sk-dnjie celo morivee. 
Oj, — vse te neizrečene nesreče bi ne bilo, ko bi 
bil opustil igro, pred ktero so me tolikokrat svarili, 
— kiero sem tudi sam ecstokrat preklinjal, 
in pa ko bi se ne bü dal preslepiti praznej nadi 
po dobičku. Stotnik bi mi bil odpustil, ko bi 
mu bil ie svojo nezvestobo odkritoserčno razodel; 
vojaščino bi bil tudi uže davnaj dostal; sedaj bi 
bil v domačem mestu pošten meščan in mizar. Ako 
bi se bil kot vojaški begun naznanil sam, seseda 
bil bi kaznovan; a zopet bi me bili sprejeli; se 
serenostjo in zvesto službo pa bi bil lahko popravil 
svoj pregrešek. Ko bi bil popustil lov, pri kterém 
sem vendar vedno ie lakoto in pomanjkanje terpel, 
ter šel v službo za hlapca h kakemu poštenemu 
kmetu na samotnem kraji, - bi vsaj ne bil pričel 
ropati; — in ko bi se bü tudi še kot ropar 
vernil nazaj na pot čednosti in poštenja, ktero sem 
zapustil, kakor me je opominjala eestokrat moja 


Ill 

vest? — vsaj bi ne bil oskrunil svojih rôk s človeško 
kervijo. Zato sem zabredel tako globoko ter 
si nakopal to grozno nesrečo, ker uže toliko časa 
nisem hodil v cerkev, da bi bil slišal božjo besedo. 
Pac res je, da človek popolnoma obdivja, ce ne 
sliši vsaki teden vsaj jedenkiat govoriti o Bogu in 
njegovih svetih zapovedih.u 

Kmalo potem ko jo Bolte prejel list od svoje 
matere, poklicali so ga v sodno dvorano. Sodnik 
mu je precital obsodbo ter naznanil, da je na smeri 
obsojen. 

s,0 moja mati, moja ljuba mátí/' — zdihoval 
je Bolte, — „le za vas mi je; za-me mi ni mar; 
jaz sem hudoben človek in stu-, da tisočkrat we 
zaslužil sínért O preklicane kvarte! O nesrečna 
igra! Pa, — saj rad umerjeni! Usmili se, o Bog, 
Le moje nesrečne matere in moje uboge duše!ht — 

Tudi njega odpeljejo v posebno sobo, da se 
pripravi zadnje tri dni svojega življenja dobro na 
smert. — 

XXIII Zadnji dnevi Klateža in Boltefa. 

pomaj stopi Bolte v odločeno mu sobo, pade 
|^|«g na koleni, opré roki na stol, zakrije si 
"" ^ ^ obraz z rokama ter prične na ves glas 

í) l . . . . 

milo jokati. V serce se usmili vojaku, ki 
je stal pred durmi na straži. Prične ga 
tolažiti: rNikar se tolikanj ne jokaj! Ne pristoji 


112 

bivšemu vojaku, da se tolikanj smerti boji! Bistrim 

okom jej mora v oči gledati!" ,,Saj nisem žalosten, 

ker mi je umreti/ odgovori Bolte, „— ampak ker 

sem živel tako pregrešno. Jokaj é prosim Boga od


puščenja svojih grehov in za srečno zadnjo uro.44 

Čez nekaj casa pridejo k njemu župnik iz 
Jelenovega. Bolte vstane ter gospoda prijazno popozdravi. 
Župnik mu namignejo, naj se vsede; 
sami pa se tudi vsedej o k njemu, tolažijo ga in 
opominjajo, naj se iz celega serca spreoberne k Bogu 
in spokori. 

„Častiti gospod župnik!" rece na to Bolte, 
„od kar sem stopil v to sobo, iz ktere ne pridem 
več, dokler me ne odpeljejo na niorišče, bila je 
moja perva misel in želja, da se vernem k Bogu 
iz celega serca. Naj bi me pac Bog podpiral se 
svojo milostjo, da bi vsaj slednje tri dni svojega 
življenja obernil v izvelicanje svoje duše, ko sem 
toliko let preživel v hudobijah in pregrehah!" 

Župnik so bili zelo veseli, da so hudodelnika 
našli tako skesanega; rekli so mu, da ga hočejo 
pustiti samega, da si dobro izpraša svojo vest, svoje 
grehe iz serca obžaljuje in tako vredno pripravi za 
spoved in sv. obhajilo. Obljubijo mu, da ga bodo 
proti večeru zopet obiskali. Zvečer pridejo gospod 
župnik ob določeni uri zopet kBoltetu, kakor somu 
bili obljubili Bekli so vojaku, naj gre ta čas iz 
sobe in pred vrati straži. Cele dve uri so ostali 
župnik pri nesrečnem jetniku. Bila je uže terda 
tenia, ko so zapustili usmiljenja vrednega Bolteta, 
ki pa je pričakoval sedaj poln tolažbe in mirnim 
sercem1 bližnjo smert. 


113 

Ko je župnik odšel, prinesel je jetničar luč, 
pogernil mizo, na njo postavil nekaj steklenic vina 
in piva — in okusno pripravljenih jedil. Bilo je 
namreč v navadi , da se je zadnje tri dni dobro 
postreglo jetnikom, ki so bili obsojeni na smrt. Če 
tudi ni celi dan ničesar jedel, vendar le ni pokusil 
druzega nego nekoliko juhe. Potem zaprosi jetničarja, 
naj mu prinese papirja , černilo in pero. 
Pisal je namreč svoji materi še ta-le list: 

„Preljuba moja mati! 

Vaše ljubo pismo sem prejel ter ga solznih 
oči prečita! več nego stokrat. O moj Bog, na novo 
sem se prepričal iz lista, kako zelo me še ljubite! 
Serce mi hoče žalosti počiti, da sem jaz, Vaš nesrečni 
sin, uničil tako nehvaležno vse Vaše sladke 
nade, ki ste jih stavili — in jih še stavite na-me. 

Zalibog, da sem Vaše pismo v ječi prejel; 
tudi ta list Vam pišem v ječi z uklenjenimi rokami. 
Da, znana mi je uže tudi sodba; — na smrt sem 
obsojen. Ko bote prejeli ta-le zadnji moj list, kterega 
močim se solzami, uže mi je odsekal rabelj glavo, 
in roka, ki Vam ga piše, trohnela bo uže v hladni 
zemlji. Prihodni petek med deveto in deseto uro 
me bodo usmertili. 

Ljuba mati! sramotna smert, ki me čaka, ne 
teži toliko moje serce, kakor misel na žalost, ktero 
sem Vam vzročil. O, kako nehvaležno sem Vam 
povračeval ljubezen, ki ste mi jo skazovali v tako 
obilnej meri od otročjih let. Bili ste ml vedno 
dobra skerbna mati, napeljevali me k dobremu, 
pošiljali pridno v šolo in cerkev? skerbno svarili 

Kriitof amid. Iti I 


114 

pred hudim; tudi me, malega porednega dečka 
kaznovali, kedar sem zaslužil. Eolikanj britkih 
solza ste prelili, ko so me v vojake vzeli; dali ste 
mi na pot mnogo lepih naukov? svoj materin blagoslov, 
— da tudi zadnji novčič, ki ste ga imeli! 
Kolikokrat ste mi še potem poslali denarja, kterega 
ste si težavno s prejo prislužili, ki sem ga pa jaz, 

— nehvaležnež — zaigral eestokrat lahkomišljeno. 
Živo se se spominjam trenutka, ko sem Vas videl 
slednjikrat. Ležal sem težko ranjen v vojaški boluišnici; 
krogla me je bila zadela v persi. Terpel 
sem hude bolečine, bil zeló žalosten in v smertni 
nevarnosti zavoljo merzlice, ki se me je bila prijela. 
Na jedenkrát pa mi reko tovariši: „Peter, 
tvoja mati so tukaj !" Se solznimi očmi ste stopili 
k mojej postelji. Podali ste se bili na daljno, 
težavno pot, da me obiščete, tolažite in mi v bolezni 
postrežete. O kolikokrat ste, sede pri moji 
postelji, s povzdiguj enima rokama prosili ljubega 
Boga, naj mi ohrani življenje. Pač je res, da 
človek eestokrat ne ve, kaj prosi; naj bi pač Boga 
nikoli druzega ne prosili nego za-to, kar on sam za 
najbolje spozna. O, naj bi bil jaz takrat umerel 
za rano ! Umerel bi bil častne smerti za domovino, 
in ne zabredel v tolike pregrehe in hudobije. Ne 
bil bi Vam v sivi starosti delal tolike žalosti ter 
Vam kopal prezgodnje jame! 
Sedaj, ljuba mati, se ne da več popraviti; 
kar je storjeno, — je storjeno. Ne ostane mi 
druzega, nego da obžaljujem svoje pregrehe in 
hudobije, ter zasluzeno kazen voljno terpim. Uže 
sem se spravil z Bogom. Poterdili Vam bodo to 


115 

tudi jduhovnik, kterím sem se ravno ta večer obtožil 
vseh svojih grehov, in iz kterih roke bodem 
jutri prejel kruh življenja. Obljubili so mi tudi, 
da Vam bodo poslali tale moj zadnji list in priložili 
še svojega zraven, v kterém Vam bodo, — kakor 
mislim, — sporočili, da sem se spokorii ter do 
slednjega zdihljeja zaupal v svojega Zveliearja. 
O, kako goreče hočem jutri pri sv. obhajilu moliti, 
naj me Jezus, ki se je daroval kot čisto nedolžno 
jagnje božje za grehe sveta, reši tudi milostljivo 
mojih grehov. Ter dno zaupam, da mi je odpustil, 
in da mi bo milostljiv sodnik, in me ljubeznjivo 
sprejel, ko bodem v kratkem pred njega stopil. 
Da^ terdno zaupam na neskončno usmiljenje božje 
in se zanesem popolnoma na neskončno ljubezen 
Jezusovo; saj je prišel za-to na svet, da izveliča 
grešnike. Upam, da tudi mene — največjega — 

zavergel ne bo. 

Sedaj pa, ljuba mati, prosim Vas še odpuščanja. 
O, ko bi Vas mogel pač še jedenkrát 
videti! Na kolenih bi Vas prosil odpuščanja, da 
sem bil svojej dobri skerbni materi tako hudoben, 
razujzdan in nehvaležen sin ; da sem Vam se svojim 
hudobnim življenjem vzroeil toliko sramoto. Vi 
niste krivi moje grozne nesreče. Saj ste vse storili 
zame, kar le storiti zamore skerbna mati svojemu 
sinu. Naj Vam poplača Bog, ker sem Vam jaz 
tako nehvaležno poplačeval! Se jedenkrát Vas 
prosim jokaj é, — odpustite mi! Sicer ne bodem 
vec zvedel na tem svetu, da ste mi odpustili, a 
vendar se terdno zanesem, da mi bote, Porok 
temu mi je Vaš zadnji lirt, ki mi je y jefii budil 


tolikanj mojo vest, vzročil tolikanj solz pravega 

kesanja, a me tudi potolažil in mi bo v tolažbo še 

ob smertni uri. 

Ljuba mati! Še hranim malo, sreberno svetinjo, 
ktero sem nekdaj prejel za spomin svoje 
hrabrosti. Nosil sem skrito pod obleko, da ne bi 
jo onečastil. Ko so me ujeli in preiskali, prosil 
sem, naj mi jé ne vzemó, in pustili so mi jo. 
Hotel sem jo vzeti se sabo v gomilo. Ker Vam, 
ljuba mati, Vaš nesrečni sin nima kaj druzega dati 
v spomin, pošljem Vam jo. Kedar jo bodete pogledali, 
spomnite se na svojega nesrečnega sina, 
in mislite si: „Moj nesrečni Peter vendar le ni 
bil vedno tak, ce je tudi globoko zabredel v pregrehe 
in hudobije» Bil je kedaj vendar le dober 
sin in hraber vojak svojej domovini. Nekdaj svetla 
svetinja je nekoliko zatemněla; a dá se lepo osnažiti, 
in zopet se bode lepo svetila. O, naj bi tudi 
moja od grehov zatemněla duša z božjo milostjo 
postala zopet lepa čista in svetla v božjih očeh. 

Solze so mi stopile v oči, ko sem čital v 
Vašem listu, da me gospod stotnik, kterému sem 
bil tako nezvest, ni zaničeval ampak miloval. Lepo 
se mu zahvaljujem, da Vam je odpustil polovico 
dolga, kakor se tudi Vam, dobra mati zahvaljujem, 
da ste polovico pošteno poravnali. 

Eavno tako zeló me je ganila novica, da se 
me moj nekdanji učitelj še vedno spominja. Kakor 
hitro sem pismo prijel v roko, precej sem spoznal 
njegovo lepo pisavo. O, tudi njemu sem jaz nesrečnež 
v njegovi visoki starosti žalost vzročil. 
PriserČno ga pozdravljam ter prosim odpuščenja! 


117 


Naj moli za svojega nekdanjega, nesrečnega 
učenca ! 

Ljuba mati! celo noč sem pisal ta moj zadnji 
list. Dolgo časa sem uže v ječi premišljeval; kaj 
vse naj bi Vam pisal, preden sem bil se obsojen 
na smert, kajti nisem pričakoval drugačne sodbe. 
Zato je tudi list tako dolg. Sedaj pa je liže 
napočil dan in jutranja zárija se uže bij išči skoz1 
železno omrežje mojega okna. Še mi je moliti, 
da se pripravim za sv. obhajilo — oj , slednje v 
svojem življenji. Zato zaključim dolgi list. Priserčno 
pozdravljam iz globočine svojega žalostnega 
serca svojega ljubega brata, ljubeznivo mi 
sestro, vse drage prijatelje, svaka in svakinjo, sosebno 
pa častitljevega starčka, svojega nekdanjega 
učenika. Kar bi bil pozabil pisati, pisali Vam 
bodo duhovnik, ki me bodo spremili na morišče. 
Tedaj z Bogom, ljuba, draga mati! Če tudi se 
na svetu več ne vidiva, upam, da se bova zopet 
videla v nebesih. Do svoje smerti, — oj tako 
strašne! — pa ostanem 

Vaš hvaležni sin 

Peter. 

Končavši list pričel je pobožno moliti iz knjige, 
ktero mu je bil župnik pustil, da se vredno pripravi 
za sv. obhajilo. Ni še končal svojih molitev, 
kar stopi k njemu jetničar in mu pove, da bi 
Klatež rad govoril ž njim. Bolte gre z jetničarjem 
v Klateževo sobo; tudi Klatež je klečal in molil. 
„O, Bolte, si ti!" — reče Klatež, vstane, hiti 
mu nasproti in ga objame. Dolgo se objeta der



118 

žita-, ín prevelike žalosti ni besedice ne spregovorita. 
Potem vendar reče Klatež: „Uže sem slišal, 
dragi Bolte, da si se spreobernil iz eelega 
serca k Bogu; tudi jaz sem se. Sedaj je vse 
dobro. Vsaj hočeva spokorno umreti, če tudi sva 
pregrešno živela; le to jedino še z božjo pomočjo 
zamoreva. Jaz sem te tako globoko v greh 
zapeljal; nikdar bi ne bil tako nesrečen postal, 
ko bi mi ne bil tako udan. O, odpusti, odpusti 
mi, dragi prijatelj! — j edini, ki me tudi v nesreči 
ni zapustil!" 

Ko Bolte to sliši, še bolj joka in zdihuje. 
Slednjič se vendar potolaži; vsedeta se in dolgo 
razgovarjata. Klatež pravi, da še le sedaj prav 
spozna, — kar mu tudi Bolte priterdi, — da zamore 
človek veselo in poln zaupanja smerti pričakovati 
le z živo vero na ljubezni polnega Jezusa 
in s trdnim zaupanjem na prihodnje življenje. 

Sedaj pa stopi k njima jetničar, postavi dve 
voščeni sveči na mizo, ki je bila pogernjena z 
belim pertom, in jima reče, da je gospod župnik 
prišel se sv. obhajilom. 

„Dolgo, dolgo, dragi Bolte," — reče Klatež, 

— „sva živela skupaj v grehih in hudobijah; nisva 
se zmenila za Boga in usmiljenega Zveličarja, 
Jezusa Kristusa ; hočeva se pa tudi sedaj skupaj 
zopet zjediniti z našim Bogom in Zveličarjem." 
Prejela sta sv. obhajilo se solzami prave 
pobožnosti in resničnega kesanja ter prav pobožno 
molila z duhovnikom molitve po sv. obhajilu. 

Potem sta še vsak za-se dolgo na tihem 
molila. A kmali je prišel trenotek, da se zopet 


119 

ločita. Za slovo še reče Klatež: „Pa se ločiva 
v božjem imenu za kratek čas! Ločiva se iz tega 
sveta s ter dno vero in zaupanjem na Jezusa, našega 
odrešenika. Jutó ob deveti uri naju bode smert 
ločila, da se na unem svetu zopet vidiva. Z Bogom 
tedaj za ta kratek čas, ki nama je še preživeti na 
tem svetu!" 

XXIV. Jostovo življenje. 
Ijošta poznamo do sedaj le še kot gerdega, 
\AM Žlahkomišljenega pijanca in ostudnega raz^
bojnika. Kdor ga vidi v sedanjem stanu, 
z upalim, bledim in nagerbančenim lieem 
in z raztergano obleko in dolgo razkuštrano brado, 
verjel bi komaj, da je bil kedaj Jošt najbolj zal 
mož v Jelenovem, in da je nosil obleko iz najlepšega 
sukna, kakoršno si le najbolj premožni 
omisliti zamorejo. In vendar je bilo tako! Jošt 
je bil nekdaj najbogatejši mož v celi okolici, bil bi 
laliko tudi najsrečnejši, ko bi ne bil zapustil pota 
čednosti in poštenosti. Njegova hiša je bila najlepša 
daleč na okoli, njegovo polje in travniki 
najrodovitnejši. Bil ni le brez dolgov, ampak imel 
še gotovino razposojeno; njegovo ženo je vse spoštovalo 
in čislalo zavoljo njene pobožnosti; hvalilo 
jo zavoljo nje lepote, in ljubeznjivših otrok, nego 
so bili njegovi, ni bilo v Jelenovem. Zanimivo in 
podučno je zvediti, kako je Jošt zabredel iz tolikega 


120 

blagostanja v toliko revščino, in kako si je bil sam 
vzrok te neizrečene nesreče. Stok in jok pa? kterega 
je vzrocil svojej blagi ženi in dobrim otrokom, ganiti 
mora srce slehernemu. 

Jošt je bil sin prav poštenega in precej premožnega 
kmeta, ki je imel v Jelenovem ne ravno veliko, 
a dobro obdelano kmetijo. Ker so mu starši zgodaj 
pomer li, in ker je bilo vec otrok, ni bila njegova 
dedščina ravno velika. A Jošt je bil spreten in 
delaven mládenec, da mu ni bilo jednakega v Jelenovem, 
vedno vesel in zidane volje, lepe postave 
in cvetočega lica, Dobro je razumel kmetijska dela ; 
kaj spretno pa je znal ravnati s konji ; znal je ukrotiti 
in za ježo izučiti tudi najbolj divjega in plašnega 
konja, voziti je pa znal tudi tako dobro, da mu ni 
bil z lepo kdo kos. Ker je ravno stari kočijaž na 
Staremgradu zbolel, naprosi graščak Jošta, naj ga 
za casa bolezni nadomestuje. Z veseljem sprejme 
Jošt to službo ter jo opravlja tako spretno, da po 
smerti starega Kočijaža od graščak a službo dobi. 
Lepo je bilo videti zalega mládenca v kočjaški 
obleki; vse je gledalo za njim, kedar je gospodo 
kam peljal. A on sam tudi ni bil malo ponosen na 
svojo berhko postavo, lepo brado, kočij aško obleko 
in z zlatimi portami olepšani klobuk, kterega jo 
nosil vedno nekoliko po strani. 

V Jelenovem so praznovali blagosiovljenje 
cerkve. Po kerčmah je bila zvečer godba. V keremi 
„pri zlatem Jelenu" so se zbrali najbogatejši teržani 
in kmetje iz okolice se svojimi sinovi in hčerami. 
Med njimi je bil tudi stari mlinar iz Leskovca, 
Andrej Suhodolnik, kaj pošten in razumen mož, Svoj 


121 

mlin je bil uže izročil svojemu odraslemu sinu, sam 
si pa je postavil poleg mlina čedno, precej prostorno 
hišico. Pred kakim polu]etom pa je umerel 
njegov brat, najbogatejši posestnik v Jelenovem, 
kot vdovec, ter zapustil jedino hčer, komaj osemnajst 
let staro Marijano. Stari Andrej, njen jerob, 
je hotel sam oskerbovati lepo kmetijo, dokler ne 
doraste in se ne omoži. Preselil se je toraj se svojo 
ženo v Jelenovo na bratovo kmetijo. Marijana je 
bila prav lepovedna deklica, milega in blagega 
serca, lepe, vitke rasti, prijaznega cvetočega obraza. 
Stari mlinar jej ni hotel kratiti veselja, da ne bi 
šla na ples z drugimi deklicami. A same bi nikakor 
ne pustil iti. Prišel je toraj z ženo na kozarec 
vina v kerčmo. V keremi Marijana séde v sredo 
med teto in strica. Bila je prav čedno, bolj po 
meščansko oblečena, lepše nego vse druge dekleta. 
Bolj pa nego lepa, modra obleka zalšala jo je njena 
sramožljivost. 

Tudi Jošt je prišel na ples, ker mu je za 
nekaj ur to graščak dovolil. Tudi on se je kaj nališpal. 
Kaj lepo se mu je podala kočijaška obleka; 
na rokah je imel bele rokovice, na suknji pa lep 
evetljični šopek pripet. Ko stopi v gostilno, gre 
precej k mlinarju ter njega in njegovo ženo prijazno 
pozdravi. Mlinar je čestokrat v gradu žito 
kupil, in Jošt mu ga je pomagal nakladati; odtod 
je poznal starega mlinarja. Vendar njegov prijazen 
pozdrav ni veljal toliko mlinarju in mlinarci, nego 
zali Marijani. Vljudno ju zaprosi, naj mu dovolita, 
da se sme nekoliko z Marijano zasukati. Mlinar 
mu ni hotel tega odreči; stara mlinarica, Jera, pa 


122 

je rekla, da jej je to v veliko east. Jošt, ki se je 
bil v gradu uže nekoliko olikal, vedel je Marijani 
med plesom marsikaj lepega povedati; sramožljiva 
Marijana pa je zarudela, oči pobesila ter hvalila 
le njegov lep evetljičen šopek. Po plesu se jej 
Jošt vljudno prikloni ter šopek ponudi. 

Staremu mlinarju ni bilo prav, da bi se Marijana 
preveč z Joštom seznanila. Zato plača, vstane 
in gre se svojo ženo in Marij ano domu. A neizkušena 
Marijana od tega dne ni mogla pozabiti vljudnega 
in prijaznega Jošta, želj ela je, da bi zalega 
mládenca vzela. Govori o tem se svojim stricom 
ter mu razodene svojo željo zarudelega lica. A 
modri in previdni Andrej zmaje z glavo in reče: 
„Res si pridno dekle, ljuba Marijana; a še premlada 
in ne dovolj razumna. Jako dvomim, da bi bila 
ž njim srečna. Dobro je treba premisliti, preden 
se stori korak, ki odločuje srečo celega življenja. 
Jošt je sicer zal in spreten mládenec; a je tudi 
prevzeten in nečimern. Zraven tega tudi rad v vesele 
druščine zahaja; kjer koli je kak ples ali igra, 
gotovo je zraveu. Tudi ga preveč rad pije, kakor 
gotovo vem. Sedaj se sicer skerbno ogiblje tega 
iz strahu pred graščakom ; ves drugačen bi pa znal 
postati, ko bi mahoma dobil lastno premoženje v 
roke. Kaj lahko bi se prevzel, pričel zapravljati 
in pijančevati. Kako nesrečna bi pač bila, ljuba 
Marijana, in kolikokrat se solzila!" 

Marijana je postala zelo žalostna; vendar pa 
si je prizadevala, da bi na Jošta pozabila. A Jošt 
je pazil, da se je sedaj tu sedaj tam ž njo sešel 
ter se jej prilizoval. Na videz se je hlinil, kakor 


123 

bi bil najpobožnejší in krepostnejši mládenec po 
okolici; vedel se je kaj lepo, ogibal se tudi tovarišev, 
ki niso bili na dobrem glasu, in ce mu je 
kedo vina ponujal ob kaki priložnosti, branil se ga 
je kakor strupa. Marijana je bila silno vesela, ko 
je to slišala; mislila si je, da jej bo kedaj Jošt 
dober in zvest soprog. Stari Andrej pa se je terdo 
deržal svojega mnenja ter ji le rekel : „Kdo vé, če ni 
njegovo lepo obnašanje le na videz? Preveč se mi 
prilizuje; prilizovavec je pa le prerad tudi hinavec. 
Bojim se, da je le hinavska zvita buča! Jednak je 
ribiču, ki skerbno skrije ternk v vabljivo ^ado. Ti 
pa, ljuba Marijana, si boljšega moža vredna. Le 
izbij si iz glave Jošta. Bolje je, da sedaj nekoliko 
poterpiš, nego da bi morala terpeti vse svoje žive dni." 

Marijana je ubogala moder svet svojega skerbnega 
strica. A preden je preteklo leto, umerel je modri 
in verli Andrej. To je bila za-njo strašna nesreča. 
Stara mlinarica, teta Jera, bila jej je jediná svetovavka. 
Bila je sicer tudi razumna in pobožna po 
svoje; a pravega razuma in resnične pobožnosti ni 
imela, ker je bila prenečimerna. Bila je v svoji 
mladosti kaj lepa, zraven pa tudi bogata ; za to so 
se jej tudi mnogi prilizovali, ki so jo želeli v zakon 
vzeti. Jošt je to dobro znal; zategadel se je poslužil 
vsake prilike, da se jej prikupi s pobožnimi 
in lepimi besedami in raznim prilizovanjem. Necega 
dne je prišla naStarigrad; imela je opraviti zavoljo 
zapuščino svojega rajnega moža. Ko jo Jošt zagleda, 
pozdravi jo preprijazno, oglasi v gradu, predstavi 
gospodi, ter gospej čez vse hvali, kar je nečimerni 
ženi čez vse dopadlo. Jošt se je kazal vljudnega 


124 

in postrežljivega proti niej, kakor je le vedel in 
znal. Zapazil je, da stara mlinarica ne more več 
citati iz svoje drobno tiskane molitvine knjige; — 
sramovala pa se je v cerkvi ocala natakniti, da ne 
bi jo imeli ljudje za staro. Ko je jedenkrát peljal 
graščinske v neko veliko mesto, kupil je jednako 
molitvino knjigo, ki je bila tiskana z velikimi debelimi 
cerkami, kaj lepo vezana ter se srebrom 
okovana, ter jej jo podaril. Kdo je bil bolj vesel, 
kakor stara mlinarica, ker je videla iz nove knjige 
brez očal bolje citati nego iz stare skozi očala. V 
prevelikem veselji očitno pokaže, da bi jej bilo kaj 
po volji, ko bi mlada Marijanica vzela tako vljudnega, 
postrežljivega, pobožnega in poštenega mladenča. 
Hinavski Jošt pravi: „O, jaz pač nisem 
vreden, da bi postal sorodnik tako blage žene, kakor 
ste vi teta Jera. Če mi pa Bog da to srečo, da bo 
kedaj Marijana moja žena, morali bi vi, draga teta, 
vedno pri nama stanovati. Na rokah bi vas nosila 
ter vam stregla, kakor bi le znala." 

Ko stara mlinarica sliši Jošta tako govoriti, 
ni vedela, kaj bi veselja počela. S knjigo v roci 
hiti k Marijani ter jej reče: „Jošta vzemi in nobenega 
druzega ne! Prepričana sem, da ni poštenejsega 
človeka na svetu nego je Jošt.u 

Tudi Marijani je bilo to prav; vzela je Jošta. 
Ženitnina je bila v keremi pri „zlatem Jelenu." 
Povabljenih je bilo toliko, da so komaj prostor imeli. 
A tudi slehern je z veseljem prišel na ženitnino, 
ker je vse čislalo Marij ano, Jošta pa tudi častilo 
zavoljo graščinskih. Bila je ženitnina in gostija, 
kakoršne uže zdavnej ni bilo v Jelenovem, 


125 

S pervega je Marijana z Joštom prav zadovoljno 
živela. Ni jej sicer dopadlo, da si je Jošt 
omislil par lepih kônj, nič kaj slabejših od graščinskih, 
ter zraven kupil lepo, novo kočijo. Vendar inu 
je pustila to veselje kot nekdanjemu kočijažu; in 
to tem bolj, ker je Jošt terdil, da so novi konji 
veliko bolji za kmetijo nego stare kljuse, ktere je 
prodal. Tudi je dopadlo Marijani, da se jez Joštom 
vozila v lepi kočiji s čilimi konji na shode v biižnje 
duhovnije ali pa v mesto na sejme. Ko je pa 
Marijana zbolela in več tednov ležala, peljal se je 
Jošt večkrat sam v mesto in pustil samo doma bolno. 
Ker ni mogla poslov nadzorovati, bili so svoji volji 
prepuščeni ter delali, kar se jim je zljubilo. Ljubeznjivo 
ga je Marijana opomnila, naj se derži doma, 
da ne bode gospodarstvo terpelo škode. Jošt pa 
se ni zmenil za njene prošnje, in Marijana je pričela 
spoznavati, da jo je vzel le zavoljo njenega premoženja, 
ne iz ljubezni. 

Necega jutra se Jošt zopet odpravlja v mesto. 
Marijana ga svari in prosi, naj ostane doma in naj 
se za kratek čas nikar ne vozi okoli, ker je ravno 
žetev, — in ima doma dokaj posla, kakor tudi 
konji ne morajo brez velike škode od doma, ker se 
potrebujejo pri delu. Te besede Jošta silno razserde, 
prične se kregati, gre jezno iz sobe ter vrata 
za seboj zaloputne. Teta Jera je slišala vpitje in kreg ; 
pride naglo v hišo, popraša, kaj je, — in ko zvé, reče 
Marijani: „Le čakaj, jaz mu bom že povedala, kar 
mu gre! Bodeš uže videla, kako me bode ubogal!" 

Teta je mislila, da jo bo Jošt precej ubogal, 
ker je bü do sedaj proti njej vedno tolikanj postrv 


126 

žljiv in ubogljiv. Jošt je ravno zapregal, ko na 
dvorišče stopi; ustopi se pred njega, podpre se z 
obema rokama ter rece precej glasno: „Kaj pa 
to pameni? Sedaj se okoli voziti, ko je toliko 
dela, da človek ne ve, kam bi se djal? Precej 
sprezi ter ostani doma! Si me razumel?" 

Jošt jej jezno zavrne: „Meni nima nihče 
ukazovati; jaz sem gospodar v hiši, ter storim, kar 
hočem ! 

Teto je ta odgovor tako razserdil, da ga 
prične zmirjati. 

„Če vam ni prav," reče jej jezno Jošt, „pa 
idite nazaj v svojo hišo v Leskovec; tam znate 
zapovedovati, kakor vam drago. Zmirjati se pa 
ne dam od vas, — gerda starka!" 

Po teh besedah se vsede na voz, jezno požene 
konje, ter se naglo odpelje. Teta Jira stermé za 
njim gleda, in ne vé od jeze, kaj bi rekla. 

„O, gerdinehvaležneš!" reče slednjič; „mene 
od hiše podi, mene pita se starko!? Kdo bi si 
bil mislil, da je tako gerd hinavec bil! Zmotila 
sem se nad njim, da ne z lepo tako! Še ne popogledam 
ne več lepe molitvine knjige, ktero mi 
je dal. Ko bi me bila molitvina knjiga, še sežgala 
bi jo. Niti verstice več ne preberem. Istinito ne! 

— precej bom poiskala svojo staro knjigo in očala. 
Ne sramujem se več očal; saj mi je gerdi prilizun 
nataknil še hujša očala" 
Posli, slišati jo tako razsajati, posmehujejo 
se jej skrivaj; Marjana, ki je stala pri oknu ter 
slišala vse, pa se je jokala. Teta Jera ni hotela 
ni traiotek več bivati pod jedno streho % gerdim 


127 

hinavcem, ki jo je vodil tako za nos. Prepozno 
je spoznala, kako zeló je bila nespametna, da je 
Marijani prigovarjala, naj ga vzame. Ni hotela 
več gledati žalostne Marjanine osode, ktero jej je 
vzročila. Če tudi se je Marijana jokala ter jo 
prosila, naj še ostane, ni se zmenila za to; hitro 
je spravila skupaj svoje reci, — iu se preselila v 
svojo lastno hišico v Leskovec; nesrečno Marijano 
je pa prepustila žalostni osodi. 

Hudobni Jošt je bü vesel, da se je znebil 
sitne tete, in postajal je od dne do dne hujši. Kjer 
je bila kaka veselica ali igra, moral je biti zraven. 
Ker je v svojej ošabnosti rad plačeval za druge, 
stale so ga take veselice silo veliko denarja. V jeseni 
pa je hodil na lov, mesto da bi bil skerbel, 
kako so posli spravljali pridelke in sejali ozimino. 
Čestokrat je prišel pozno po noči pijan domov. Če 
ga je Marijana posvarila drugo jutro ljubeznjivo, 
okregal jo je; da, jedenkrát celo pretepel. Ni čuda, 
da je zdihovala čestokrat na tihem: „Oj, moj rajni 
stric so mi vendar le dobro hoteli, ko so mi branili 
Jošta vzeti! Sedaj vidim, da ni vse zlato, kar 
se sveti. Meni je le dopadla njegova lepa postava; 
na čednost in poštenost nisem gledala. Oj, kako 
hudo sedaj čutim, da nisem ubogala vašega modrega, 
dobrega sveta. — " 

Ne da se popisati, kaj je čutila blaga Marijana 
v svojem sercu. Bila je dobra, blaga duša, 
zvesta, ljubeznjiva žena, dobra, skerbna mati, razumna, 
pridna gospodinja. Prizadevala si je še 
vedno, da z lepimi, prijaznimi prošnjami pripelje 
svojega ^apravljirega moža na pravo pot, Največja, 


128 

skerb jej je pa bila, da svoje otroke izredi pobožno 
in kerščansko. Neumorno je delala, modro sčedila 
in umno gospodinila. A bilo je vse zastonj ; Jošt 
je vedno gerše ravnal ž njo. Sprevidela je, da 
mora gospodarstvo poprej ali kasneje v nič iti, ako 
bo šlo tako naprej ; kajti kar je ona prihranila, 
zapravil je mož. 

Tudi je pričel Jošt kupcevati z žitom. Ako 
ravno je sprevidel, da mu je kupčija le v zgubo, 
vendar le jé ni pustil, da je imel vsaj izgovor se 
okoli klatiti in zapravljati. Največe veselje mu je 
bilo, če je sedel v druščini malopridnih postopačev 
in kerčmarjev, ki so ga hvalili in mu zagotovljali, 
da vsé hvali bogatega posestnika Jošta. Noč in 
dan je ž njimi pijančeval in plačeval za-nje. Čestokrat 
je tudi ž njimi igral, če tudi ni bil prijatelj 
igri, češ, naj ne mislijo, da je bogatemu Joštu kaj 
za denar. Ker je bil uže navadno pijan, goljufali so 
ga, kar se je le dalo. Tako je zapravil mnogo, 
mnogo denarja. Pogostokrat se je odpeljal od doma v 
pondeljek v jutru, — in? prišel pozno v soboto 
zvečer domov. Marijana ga je večkrat prosila s 
povzdignjenimi rokami, naj se usmili vsaj svojih 
nedolžnih otrok, če uže za njo več ne mara. Pripeljala 
je k njemu otroke, dve ljubeznivi deklici 
in malega sinka, kterega je še v naročji imela; 
hčerki ste morali prosit očeta, naj ju vendar ne 
pahne v nesrečo. Še bi si bil pomagal, ko bi bil 
siušal in ubogal skerbno Marijano. A serdito se je 
vsakikrat zederel : „Tedaj doma nimam nikdar miru," 

Drugo jutro, — v nedeljo — je uže zopet 
sedel med pridigo v keremi, Ker mu je slednjič 


129 

vendar le pričelo denarja pomanjkoyati za drago 
vino, lçtil se je žganja; — in postal je gerd, ostuden 
pijanec. Njegovo lepo posestvo je prišlo popolnoma 
na nic. Njegovo poprej lepo polje je bilo tako 
slabo obdelano, da se je razločevalo od vsega druzega. 
Marsikteri pošten kmet je zdihnil, grede poleg 
njegovega polja: „Človek bi se kar razjokal, če 
pogleda njegovo polje !" Se toliko ni obrodilo, kar 
so stali posli in dninarji. Svoj na obresti razposojen 
denar je bü uže davnaj iztirjal, ter zapravil. 
Vedno bolj mu je pomanjkovalo denarja, da bi zamogel 
živeti še nadalje po svoji zapravljivi navadi. 
Menil je, da mu nikoli ne bo denarja zmanjkalo; 
a sedaj je skusil, da se slednjič posuši tudi najglobokejši 
vodnjak, če voda vedno le odteka. A to 
ga vendar le ni zmodrilo, marveč je prodal sedaj 
kak travnik, sedaj kako njivo; zraven pa jemal 
na posodo, kjer je le dobil. Tako se je v kratkem 
silno zadolžil. Ker ni mogel dolga o pravem času 
poplačati, tožili so ga upniki, -— in njegovo posestvo 
je prišlo na očitno dražbo. 

Marijana je sicer vedela, da ni njen mož 
brez dolgov; a ni se nadjala, da je tako hudó zadolžen. 
Zeló se je zavzela, ko stopi necega d né v 
sobo sodnik z uradnim slugom ter jej naznani, da 
bode za očitno dražbo popisal vse, kar se nahaja 
pri hiši; inf da jej ne more pustiti druzega, nego 
njeno in otroško obleko in posteljno opravo. Od 
strahu se je kar tresla po celem životu; jokaj e objame 
svoje otroke in reče: „O, ljubi moji otročiči, 
kako se vam bo še godilo!" Jošt pa je v največji 

0

Krištof Smid. III 


130 

sili in potrebi zapustil svojo ženo in otroke ter zginil, 

da ni vedela živa duša — kam. 

To slišati, zdihnil je marsikteri pošten kmet: 

„Jošt nam je svarilen izgled, da strastno hlepenje 

po veselicah, brezdelavnost, pijančevanje in zaprav-

Ijivost pripravi tudi najbogatejšega kmeta na be


raško palico; in da njegovo serce tako zdivja, da 

se ne zmeni ni za jok ni stok svoje žene, ni za 

bédo svojih otrok." 

XXV. Marijana pri svojej teti. 
arij ana je toraj morala zapustiti svojo oče


tovo hišo, v kteri je bila rojena in izre


jena. Sama ni vedela, kam bi se dela; 

le jokala je in Boga prosila, naj se je 
usmili ter jej pomaga. 

Nenadoma pride proti večeru teta Jera ter jej 
reče: „Ljuba Marijana, hudo sem se zmotila, ko 
sem ti prigovaijala; da vzemi hudobnega Jošta. 
Kakor modra in previdna sem tudi, — na njem 
sem se vendar le zeló zmotila in spekla. Ker sem 
mu preveč zaupala, tudi nisem skerbela v ženitni 
pogodbi za tvoje pravice in doto. Zato idi z mano ; 
s teboj hočem deliti vse, kar imam. Pri meni boš 
stanovala, in z menoj živela. Le precej pojdi z 
mano!" 

Ta tetina ponudba je nesrečno Marij ano kaj 
potolažila. V teh žalostnih okolščinah teta Jera ni 


131 

hotela, da bi jo kdo videl v Jelenovem. Se tisti 
večer se je peljala nazaj v Leskovec. 

Drago jutro je Marijana vstala za rano ter 
pobrala svoje reči skupaj. Otroci so se spali; le 
svojo najstarejo hčer Liziko je zbudila tér šla ž njo 
v cerkev. Tu se zahvali Bogu za vse dobrote, ki 
jih je prejela od mladih nog, kakor tudi za vse 
križe in težave, k tere je srečno prestala, ter priporočila 
sebe, svoje otroke in nesrečnega moža božjemu 
varstvu. Potem je šla na pokopališče ter 
britko jokala na gomili svojih ljubih roditeljev in 
poštenega strica Andreja. Slednjič gre še k gospodu 
župniku, da se mu zahvali za lepe nauke, ter pi*iporoči 
sebe in svoje v molitvi. Tudi obišče še svoje 
prijatljice, s kterimi je nekdaj v šolo hodila, da se 
poslovi od njih. Najtežje se je ločila od prijatljice 
Katarine, jetničarjeve žene; kakor da bi slutile kaj 
hudega, — deržali ste se dolgo objeti ter milo 
plakali. 

Čez dan so naložili na voz vse njene reči, ki 
so jej še ostale; proti večeru pa se vsede sama se 
svojimi otroci na voz — ter odpelje težkim in žalostnim 
sercem v Leskovec. 

Teta Jera jo je vže čakala na pragu svoje 
hiše ter njo in otroke prijazno sprejela in pozdravila. 
Odločila jej je dve majhni sobi v stanovanje, 
obžalovaje, da sama ni več tako bogata kakor je 
bila nekdaj, in da ne more tako postreči, kakor 
želi. Marijana je tudi sama dobro vedela, da ima 
teta le malo še. Dobra teta je v svojej nečimernosti 
skoraj ubožala. Hudobni, zapravljivi ljudje 
so ssnali s priliznjenimi besedami od nje dobiti na 

0* 


132 

posodo denar, kterega ni nikoli več videla. Imela 
je le še nekaj malo gotovine, a precejšen izgovorjen 
vžitek od nekdanjega posestva. Tudi hišo je imela 
izgovorjeno le do smerti. Toliko bolj je Marij ano 
v serce ganilo, da jej teta od vsega rada da, inda 
je toliko dobrotljiva do nje. 

Precej po večerji je šla Marijana v svojo sobo; 
najmlajša otroka spravi spat, z Liziko je pa še 
nekoliko časa po konci ostala. Zahvali se Bogu, 
da jej je v največji sili preskerbel pri teti potrebno 
prebivališče. Vendar le jej silno težko dé, da je 
zgubila svojo lepo domačijo, in da jej je to zavetje 
preskerbela teta le iz golega usmiljenja. Ko bije 
ura v zvoniku, spomni jo nenavadni glas zopet na 
Jelenovo, kjer je svoja otročja in mladostna leta 
tako veselo preživela. Ko se spomni, da je vse 
zgubila, oblij ej o jo solze. Tudi Lizika se joka z 
materjo; potem pa je jela mater tolažiti, in pokazala 
je, da je dobro podučená, razumna in blaga 
deklica, kar je zelo razveselilo mater. „Nikar se 
ne jokajte, ljuba mati," rekla je. „Saj smo zgubili 
le časne reči, ktere bi bili morali tako poprej e ali 
pozneje zapustiti. Ničesar nismo se saboj na svet prinesli, 
in ničesar ne bodemo se saboj vzeli na oni svet 
razun dobrih del, kterih smo si nabrali na zemlji. 
Naj bi le srečno prišli v našo pravo domovino,— 
sveta nebesa —•! Če smo sedaj tudi ubožni, vendar 
le je ljubi, dobri Bog dovolj bogat, da nas bo 
hranil. Zdravi smo, da zamoremo pridno delati; 
ljubi Bog bode pa blagoslovil delo naših rok. 
Imeli ste seveda v Jelenovem večjo hišo in vert, 
mnogo polja in njiv, konj, krav in ovac. A imeli 


133 


ste tudi veliko več skerbi. Noe in dan niste imeli 
miru; in koliko so vam prizadejali posli! Bodite 
veseli, da ste prosti teh skerbi. Kdaj ste imeli 
pač cas, da bi se bili razgovarjali toliko z manoj, 
kakor danes? Le redko kedaj se je dobil kak 
prost trenutek. Tú bodete imeli vsaj mir; mimo 
bomo Bogu služili, o svetih rečeh se razgovarjali, 
zraven pa prebirali lepe knjige, ki blažijo serce. 
Živeli bomo tú z božjo pomočjo kaj srečno in zadovoljno. 
Bog nam bode dal serčnost, le vanj zaupajmo 
in bodimo veseli!" 

Mati jej priterdijo, objamejo jo in rečejo: 
„Prav imaš, ljuba Lizika! ti si mi jediná tolažba 
v tej britkosti in žalosti! Da, na Boga hočemo 
zaupati; on nas gotovo ne bo pozabil." 

Najbolj je skerbelo Marij ano za nesrečnega 
moža; nič ni vedela, kje je, in kako se mu godi. 
Vsako jutro in vsaki večer je molila se svojimi 
otroci zanj ; slehernikrat so jej prišle solze v oči. 
Čez dan pa se ga je čestokrat spominjala ter z 
otroci o njem govorila. „O, naj bi se vendar še 
zdaj vernil," zdihovala je čestokrat, „poboljšal, 
pridno delal, in pa opustil pijančvanje! Se bi se 
lahko pošteno preživeli in bili srečnejši, nego smo 
bili do sih dob." 

Teta Jera pa je bila še vedno zeló razserdena 
nanj. „G-erdi, hinavski nehvaležneš, nikdar ne sme 
stopiti čez prag moje hiše!" rekla je. „Pripomogla 
sem mu k toliki sreči, on pa ni le žene in otroke 
v revščino in sramoto spravil, ampak še celo meni 
je bil nehvaležen ter mi ni skazo val dolžnega spoštovanja. 
Nikdar mu ne bom tega pozabila." 


134 

Blaga Marijana jo je prosila, naj vpričo otrok 
nikar ne govori zaničljivo o očetu. Mala Lizika 
pa jo je prosila: „Ljuba teta; lepo vas prosim, 
odpustite vendar mojemu očetu! Saj tudi ljubi 
Bog odpusti največjemu grešniku, če se poboljša. 
Tudi oče se bodo gotovo še poboljšali. Bogastvo jih 
je bilo preslepilo in zapeljalo, — a nesreča jih 
bode zopet pripeljala na pravo pot.*' 

„Da, da," reče Barbika, mlajša hčerka, 
„bogastvo res ni tolika dobrota, kakor ljudje rnislijo; 
nas in ljubega očeta je v nesrečo pripravilo." 

„Veliko huje nego bogastvo je pa še žganje/' 
rekel je mali Jožek. „Naj bi ga vendar nikoli ne 
bil ustvaril ljubi Bog." 

Teta Jera se je smejala tem otročjim besedam, 
materi so pa prišle solze v oči. 

Marijana si je znala dobro pomagati v svojej 
revščini. Ni se več v svilo ampak prosto oblačila. 
Imela je še tudi nekaj perstanov z dragimi kameni, 
zlate in sreberne verige, in druge različne dragocenosti. 
Sklenila je ta nepotrebni lišp prodati, 
denar pa naložiti za otroke na obresti. 

Teti Jeri sicer to ni bilo prav. A Marijana 
jej reče: „Ne pristoji mi, da bi jaz še nosila tak 
lišp; smešen napuh je, če se reveži báhajo; da, 
celô nespametno je, nositi se čez svoj stan in premoženje. 
Če pa ta nepotrebni kine prodam, denar 
na obresti naložim, zna še kaj prav priti mojim 
otrokom; da, znabiti bi brez tega denarja kedaj 
ne mogla kupiti svojemu Jožku tople suknje za 
zimo, in plačati učnine, da bi se izučil kakega 
koristnega rokodeljstva." 


135 

Od zore do mraka je delala Marijana, da bi 
zamogla svoje otroke pošteno oblačiti, in jim kedaj 
se tudi nekaj zapustiti. Pridno je šivala in pletla 
nogoviee; s tem si je prislužila precej denarja. 
Poletni čas, ob žetvi in košnji, ko je bilo hudó za 
delavce, hodila je delat tudi na polje. Tudi je 
skerbela, da so otroci pridno predli, nogoviee pletli 
ali kaj druzega malega delali. Naj bolj jej je 
bilo pa na skerbi, da izredi svoje otroke pobožno 
in kerščansko. „Če se mi posreči," rekla je, „da 
jih dobro kredim, ne bodo terpeli pomankanja; 
kajti dobra izreja je bolja nego srebro in zlato." 

Molila je vsako jutro in večer, pred jedjo in 
po jedi pobožno ž njimi, vodila jih je se saboj v 
cerkev in pridno pošiljala v šolo, kjer so se naučili 
veliko lepega in koristnega. Otroci so se pa 
tudi učili prav pridno; in Lizika je bila koncem 
šolskega leta med vsemi učenkami perva ter dobila 
lepo knjigo za darilo. Mater je zelo veselila pridnost 
njene hčerke; neizrečeno je pa veselilo to 
odlikovanje teto Jero. 

Dolge zimske večere, ko so druge predle, 
brala je Lizika iz lepe knjižice, drugi pa so jo 
pazljivo poslušali. Gospod župnik so imeli mnogo 
lepih knjig, ktere so ljudem razposojevali. Lizika 
si je tudi od časa do časa kako izprosila, da je 
zvečer doma sama ali pa njena sestrica brala na 
glas. Marijani je bilo to ljubo in prav. Rekla 
je: „To ni potrata časa! Bolje nego za telesno 
skerbeti nam je za dušno hrano." 

Njena modra izreja in odgoja je rodila na 
otrocih očevidno dober sad; vsi so bili prav vbo



188 

gljivi, pridni m iepovedni. „Prav hvaležna moram 
biti Bogu/' mislila si je čestokrat, „da me je 
rešil skerbi, ktere sem imela se svojo veliko 
kmetijo, ter mi preskerbel ta mirni kraj. Tani 
nisem imela časa zavoljo mnogih opravil, da bi 
se bila toliko pečala z odgojo svojih otrok, kakor 
tú; od svojega očeta pa so le malo dobrega slišali, 
marveč jih je še pohujševal. Domá bi se bili 
gotovo spridili in popačili ; tu boclo pa kedaj postali 
z božjo pomočjo pošteni in verli ljudje. Ljubi Bog 
uže ve, kaj stori; ne morem se mu dovolj zahvaliti." 


Najbljižnji sosedje Marijani so bili sedaj 
Janezkovi starši; lahko so jeden druzemu skozi 
okno videli. Ko so bili popoludne otroci v šoli, 
in teta Jera pri kaki imoviti kmetici na kavi, šla 
je Marijana se svojim šivanjem ali kolovretom k 
blagi družini ter tam šivala ali predla. Nikjer jej 
ni tako dopadlo, nego v druščini teh blagih ljudi. 
Nikolaj in Marij eta znala sta jo dobro tolažiti, ter 
imela resnično sočutje ž njo. Nju priserčna in resnična 
pobožnost in pa lepa zakonska zastopnost je 
silno dopadla Marijani. Večkrat je rekla sama pri 
sebi: „Kako sta vendar srečna in zadovoljna pri 
vsi svoji revščini, in kako sem bila jaz vendar nesrečna 
pri vsem svojem bogastvu, ker se z možem 
nisva zastopila zavoljo njegovega pijančvanja in 
gerdega obnašanja proti meni! Pač je res, kar 
uči modri Salomon: „Boljše je malo v božjem 
strahu, nego veliko premoženje v nepokoju; boljša 
sklediea sočivja v ljubezni nego pitan vol v prepiru 
in sovraštvu." 


137 

Janezek je večkrat obiskal svoje starše, kar 
jih je prav veselilo. Vsakikrat jim je tudi kaj 
prinesel se saboj , ali belega kruha, ali sadja ali 
pa steklenico dobrega vina. Oče so ga vselej 
ljubeznjivo opominjali, naj ima Boga vedno pred 
očmi, naj rad in pobožno moli, gospodi zvesto služi 
ter ne krene iz prave poti ne na levo ne na desno. 
Marij ano je to očetovo opominovanje slehernikrat 
zelö ganilo, kedar je navzoča bila. „O, moj Bog," 
mislila si je, „kolika sreča je pač za otroke, če 
imajo dobrega, skerbnega očeta! Pač žalostno je, 
da moj mož ni nikoli svaril in opominjal svojih 
otrok, temveč jih pohujševal se svojim slabim zgledom 
in na zadnje celo zapustil. O, kako strašen 
odgovor bo treba jedenkrát dati očetu, ki ne skerbi 
za dobro odgojo otrok." 

Nikolaj je še vedno hodil pridno v gozd. 
Zavoljo svoje slabe roke ni mogel več derv sekati 
in cepiti ; a z dovoljenjem graščáka je sekal leskove 
palice, kterih je bilo mnogo okoli Leskovca, ter 
jé prodajal v mestu sodarjem za obroče, in rešetarjem 
za rešeta. Necega dné naletí nenadoma 
v gozdu na Jošta, ki je ravno povezoval butaro 
brezja. Jošt je bil med tem že marsikaj doživel. 
V neki graščini se je bil ponudil za kočijaža in 
sprejeli so ga tudi. Glede oskerbovanja konj in 
vožnje bili so ž njim prav zadovoljni. A ker se 
je pa bil nekekrati upij anil, zapodili so ga iz službe. 
Tako se mu je prigodilo pri več graščinah. Slednjič 
je postal poštni hlapec ; a tudi tu ni opustil 
pijančvanja. Poštar je kmalo spoznal, da se na 
Jošta ni zanesti, in ga del iz službe. Sedaj je delal 


138 

in prodajal metle. Nikolaj mu je prigovarjal, naj gre 
nazaj k svojej dobri ženi in ljubeznjivim otrokom. A 
Jošt zmaje z glavo in reée : „Moja žena me gotovo 
več noče pred oči potem, kar se je zgodilo; da bi 
pa živel od dobrotljivosti prevzetne tete Jere? — o, 
kaj tacega ne storim vse svoje žive dni!" 

Ko pride Nikolaj domov, pové vse Marijani. 
Marijana mu pa reče: „Skusite vendar, ljubi 
Nikolaj; da se zopet kmalo snidete z mojim možem? 
in povejte mu, da ga prosim, naj se vendar zopet 
verne k svoji ženi in otrokom. Jaz ga bom sprejela 
z razpetimi rokami, in tudi otroci se bodo 
veselili, zopet videti svojega očeta." 

Marijana je govorila tudi s teto Jero ter jo 
prosila, naj dovoli nesrečnemu Joštu bivati v njenoj 
hiši. Teta jej odgovori ponosnim obrazom: „Če 
me bode ponižno prosil odpuščenja, ker me je imenoval 
starko, ne bodem ga zavergla, marveč bode 
našel usmiljenje v mojih očeh." 

Nikolaj je hodil od sedaj vsaki dan v gozd, 
da bi se sešel z Joštom; ker ni vedel kje biva. 
Zopet ga je našel in mu rekel, da ga Marijana 
željno pričakuje in teta Jera ga tudi ne bo zapodila 
od hiše. Jošta pa ni kaj veselilo, da bi šel 
k svojim. — Sedaj mu reče prijazno Nikolaj : 
„Veste kaj, Jošt, ni verlo in kerščansko, da ste 
zapustili svojo blago, zvesto ženo, — in da vam 
ni mar za otroke. Tudi se mi zdi, da ne izdelujete 
samo metel, temuč se pečate še z dragimi rečmi, 
ki niso poštene. Idite raje z menoj ter se živite 
pošteno; delajte kot težak, in pošteno bodete preživeli 
svoje, kakor vam je dolžnost. 


„Tako?" — zaverne ga Jošt posmehljivo, — 
„ker si nekdaj kmeni hodil delat, misliš, da sedaj 
nisem nič boljši od tebe, in naj delam kot težak? 
Kaj ne, to bi tebe in tvoje verste ljudi prav veselilo; 
pac bi se mi posmehovali? Ne bode dalo! 
Kopati in sekati nisem vajen, in ce tudi so me 
vražji oderuhi spravili ob kmetijo in vse, sram me 
je vendar le, da bi bil tako revše, kakor si ti. 
Sam krompir in močnik mi ne diši; znam si preskerbeti 
boljše hrane." Po teh besedah se Jošt 
oberne serdito od Nikolaja, zgine v hosti, ter za 
vselej zapusti ta kraj hoste, da ne bi se več sešel 
z Nikolajem, ki mu je vendar le želel naj boljše. 

Marijana od sedaj ni dolgo nič gotovega 
slišala o svojem možu. Med tem so se razširile 

o njem razne govorice, ki so jej hudo déle. Sedaj 
je slišala, da je lovski tat, sedaj so jej pripovedovali, 
da jo je potegnil celó med tatove in razbojnike. 
Ono noč, ko so tolovaji hoteli napasti Starigrad, 
nabirali so tudi po Leskovei može, da gredo 
nad razbojnike. Marijana se prestraši in milo zdihne : 
„Bog daj, da ne bi bil tudi moj mož med njimi!" 
Celo noč ni mogla ni očesa zatisniti, čez dan pa 
ni imela miru groze in strahu. Ko je zvečer sedela 
se svojimi otroci in staro teto pri večirji, stopi več 
mož na jedenkrát v sobo, ki pripovedujejo, da je 
bil tudi Jošt med tremi tolovaji, ki so jih vjeli in 
v Jelenovo odpeljali. Marijana jim spervega ni 
hotela verjeti. A možje «priterdijo: „Da bi pač 
tako ne bilo, Marijana! Z lastnimi očmi smo ga 
videli in pomagali zvezati, ker se je branil." 


140 

„Da, da, tako je!" vpile so prišedše žene 
vmes; ravno pridemo iz Jelenovega; stale smo 
poleg, ko so vzeli vklenjenega raz voz. Bil je še 
tako pijan, da se je opotekal." 

Teta Jera se je pričela jeziti in razsajati ; Marijana 
pa se je strahu in groze tresla na celem 
životu, vila roke in ni niti besedice mogla spregovoriti. 
Ko so pa ljudje odšli, pade na kolena se 
svojimi otroci ter moli jokáje in zdihovaje za nesrečnega 
Jošta. 

Janezek je prišel čestokrat v Lesko vec obis-
kat svoje starše med tem, ko je bil Jošt zaperí v 
Jelenovem. Marijana ga je izpraševala skerbno 
slehernikrat, če jej vé kaj povedati o njenem možu. 
Janezek ni znal druzega, nego da sodnik vse tajno 
derži, da pa vse govori in misli, da je bajé Jošt 
kriv velikih hudobij. 

Čez jedno leto prileti blagi Janezek ves preplašen 
in vpaden na vse zgodaj k svojim staršem, 
ter jim naznani, da bodo danes Jošta obsodili na 
smert. „Poslali so me graščinski sem", reče, „vam to 
sporočiti, da to žalostno vest naznanite nesrečni 
Marijani lepim in modrim načinom, da se ne bode 
prestrašila, kedar bode od drugod to zvedela." 

Oče in mati pohvalita Janezka zavoljo te 
previdnosti. Nikolaj gre žalostnim sercem k Marijani, 
in skuša, da jo pripravi z lepimi besedami 
na to strašno novico, kakor je le vedel in znal. 
A Marijana mu je vže brala na obrazu in očeh, 
da jej nima nič veselega, nego kaj žalostnega povedati. 
Ko jej slednjič Nikolaj pové, da bodo Jošta 
ob glavo deli, prestraši se tako, da skoraj omedli; 


141 

otroci pa so začeli na ves glas jokati in vpiti. Ko 
teta Jera zasliši jok v hiši, hiti gledat, kaj je? 
Marijana je bila bleda kot sínért, kakor da bi bila 
sama obsojena na smcrt; dolgo ni mogla ni besedice 
spregovoriti. Slednjič zdihne: „Sedaj, nebeški 
oče, je mera mojega terpljenja polna; če je mogoče, 
vzemi ta britki kelih od mene!" 

Pri tej priči je hotela iti v Jelenovo, da vidi 
še jedenkrát svojega moža. A teta jo ne pusti ter 
reče: „Ne, ne, tega pa ne! S perstom bi za teboj 
kazali! Pusti ga in ostani tú! Pomagati mu tako 
in tako nemoreš, moliš pa doma lahko zanj. 
Tudi ne veš, ako bi mu bilo ljubo, da te vidi; 
razveselilo bi ga gotovo ne, ker te je pripravil v 
toliko nesrečo in sramoto."„ A vendar le je moj 
mož," zaverne Marijana; „dobra in zvesta žena 
tudi v nesreči ne zapusti svojega moža, če tudi si 
je je sam kriv. A sedaj sem še vsa omamljena 
strahu in groze, moram si popred nekoliko odpočiti. " 

Navzoče poprosi, naj molče; sama pa povzdigne 
roke in oči proti nebu ter goreče moli na 
tihem. Čez nekoliko trenotkov pa se oberne proti 
Nikolaju in mu reče: „Oj, dragi sosed, lepo vas 
prosim, i dite berzo v Jelenovo, in glejte, da vidite 
mojega nesrečnega moža. Moja prijatljica, ječarica 
Katarina, vas bode gotovo rada k njemu spravila. 
Le recite jej, da jo priserčno pozdravljam, in za 
to prosim. Potem bote uže sami videli, kako se 
vede moj mož v svoji žalostni osodi, in če pokoro 
dela ter se kesa svojih hudobij. Priserčno mi ga 
pozdravite. Recite mu, da ste videli z lastnimi 
očmi mojo žalost in sočutje zavoljo rgegove nesreče 


142 

in bližnje smerti. Povejte mu, da ga hočem fpriti 

tolažit še zadnje trenutke njegovega življenja. Pra


šajte ga, ce mu je ljubo, da pridem. A zagotovite 

ga, naj nikar ne misli , da mu bodem kaj ocitala ; 

zdavnaj sem uže vse pozabila in mu odpustila ; le usmi


ljenje in sočutje me vleče k njemu; rada bi dala, 

če bi bilo moč, svoje lastno življenje za-nj." Od 

prevelikega joka in ihtenja ni mogla več govoriti 

Nikolaj jej obljubi, da mu bode vse natanko, 
sporočil. Najpervo hiti domov in reče svoji ženi 
Marjeti, naj gre med tem k nesrečni Marijani, naj 
jo tolaži in pri njej ostane dotlej, da pride nazaj 
iz Jelenovega. Potem pa se odpravi na pot. 

Proti večeru je prišel nazaj in povedal, da 
so bili v jutru res na smevt obsojeni Klatež, Bolte 
in Jošt, da pa Mihceva obsodba še ni znana, ker 
je smertno zbolel; da sta Klatež in Bolte svoja 
hudodeljstva obstala odkritoserčno in skesanega serca, 
spoznala svojo obsodbo kot pravično, in se jej rada 
podveržeta; da je pa Jošt pri preiskavi svoje hudobije 
terdovratno tajil, in če tudi so mu jih dokazali, 
dela se vendar vedno nedolžnega in pravi, da je 
po krivici obsojen; da Marijane nikakor noče več 
videti, ker bi to ne le njemu nego tudi njej delalo 
še večjo žalost; da je potuhnjen in hinavsk proti 
gospodu župniku, ki se mnogo trudijo, da bi ga 
pripeljali k spoznanju njegovih hudobij in pregreh; 
da noče o spovedi in poboljšanji celo nič vedeti, 
da je žalibog terdo vraten grešnik. „O, moj Bog!" 
zavpije Marijana vijé roke v obupu; „to je še najhujše! 
Menila sem, da moja žalost ne more biti 
večja; a sedaj je prikipela na verhunec. Sedaj 


143 

pa moram v Jelenovo. Se svojimi tremi otroci hočem 
iti k njemu v ječo; hočem poskusiti vse, da ga 
pripravim k pokori. O, ljuba teta, preskerbite mi 
precej voz, da se z otroci berzo odpeljem; med tem 
se hočem napraviti/' 

„Pa naj bo," reče teta; „bom pa šla in preskerbela 
voz. A tako zelo se pa vendar le ne 
mudi; dovolj zgodaj je, če prideš po noči v Jelenovo. 
O, kolika sramota bi bila za-te, ko bi se 
po dnevi pripeljala v teh žalostnih okolišinah v 
terg, kjer si bila nekdaj najbogatejša in obče čislana 
posestnica.u 

Teta je odšla, da najme voz; prišedši nazaj 
našla je Marijano in hčerko Liziko černo oblečeni; 
drugi otroci še niso imeli černe obleke. Kaj pa to 
pomeni, — reče sterme teta, „zakaj si se černo 
oblekla?44 

„Saj grem k pogrebu,44 odgovori žalostno Marijana, 
„— in še k naj žalostnej šemu, ki si ga le 
misliti zamoremo na svetu.44 — Več nego desetkrat 
je stopila Marijana k oknu, da pogleda, če je voz 
uže pred hišo. Slednjič pride voz; bil je priprost, 
navaden kmečki voz; za sedež je bil otep slame.— 
„Slab voz je sicer,44 reče teta Jera; „rada bi ti 
bila bolj ega preskerbela, a ni ga v celi vasi.-4 
Marijana pa jej reče: „Oj, kdo bi v teh žalostnih 
okolišinah pač se mislil na prazni lišp! Le misel 
na smert in večnost naj navdaja naše serce.44 

Usede se na voz se svojimi otroci. Skoraj 
cela vas, — staro in mlado, — se je zbralo okoli 
voza. Marsikteremu so prišle solze v oči; z voza 
jim še reče Marijana: „Zahvalim se vam, dobri 


144 

ljudje, iz celega serca za vaše resnično sočutje, 
lepo vas prosim, molite, molite za-me, za Aoje 
otroke in mojega nesrečnega moža!" 

Voznik požene konje; vsi gledajo, globoko 
ginjeni za vozom, dokler jim ne zgine spred oči. 
Vsi so milovali nesrečno Marij ano; jezili se nad 
hudobnim Joštom; drugi pa, ki so nekdaj zavidali 
Jošta zavoljo njegove sreče, posmehovali so se 
škodoželjno. Blagi Nikolaj pa pravi: „Imenovali 
ste, dragi sosedje, Jošta srečnega, ker je postal 
posestnik lepe kmetije v Jelenovem; a zanj je bila 
ta videzna sreča pot na morišče. Učimo se od 
njega, da tudi največja sreča brez strahu božjega, 
prave ponižnosti in zvestega spolno vanj a svojih dolžnosti 
služi človeku v pogubljenje." 

XXVI. Marijana prosi za Jošta. 
íze je bila terda noč, ko se Marijana prijyjjfej^
l lx pelje do Staregagradú ; pot je namreč memo 
^|X|^grad u deržala v Jelenovo. Obednica je 

^ bila razsvetljena. Marijana reče vozniku, 
naj nekoliko postoji; stopi z otroci raz voz; po~ 
prosi vratarja, naj popraša, če bi zamogla z milostljivim 
graščakom govoriti nekaj besed. Precej je 
šel, da jo oglasi, med tem jej pa reče stopiti v 
vratarnico. Kmalo pride Janezek se svečo v roki, 
pozdravi jo se solznimi očmi ter jej veli, naj gre 
za njim v obedmeo, 


145 

Graščak in graščakinja, ki sta z otrokoma še 
pri mizi sedela, bila sta vidno ganjena, ko Marijana 
bleda kot smert in eerno oblečena se svojimi 
otroci stopi v dvorano. Bogomir in Lojzika milo 
gledata otroke. Marijana obstoji nekaj korakov od 
mize? in ne more prevelicega joka ni besedice spregovoriti. 
Gledala je se svojimi velikimi, modrimi 
očmi tako milo proti nebu, da bi se moral slehern 
razjokati, kdor bi jo le videl. Od časa do casa obrisala 
si je solze z belim robcem, kterega jevsklenjenih 
rokah deržala. Skoraj še bolj milo je bilo 
pa videti hčerko Liziko, pravo materino podobo, 
ki je se sklenjenimi rokami stala poleg matere, in 
pa mlajša otroka, ki sta si vedno brisala solze, 
ktere so jima tekle po rudečih licih. Graščakinja 
sama se ni mogla več zderžati solz; vstala je in 
šla po stol, prijela Marij ano prijazno za roko ter 
jej rekla: „V serce se mi smilite, ljuba Marijana; 
idite sem in usedite se k meni!" — Marijana pa 
milo odmaje z glavo in reče : „Poprej moram žlahtnega 
gospoda nekaj prositi ; podpirajte tudi vi, milostiva 
gospa, mojo prošnjo !" 

Graščakinja reče na to otrokom: „Ti, Bogomir, 
in ti, Lojzika, peljita otroke v stransko sobo ter 
jih tolažita. Ti, Janezek, pa preskerbi malim gostom 
kaj večerje ; gotovo so lačni." Otroci so šli v stransko 
sobo, Janezek pa je tekel v kuhinjo. 

Graščak reče potem poln resničnega sočutja 
Marijani: „Dobra žena, vem, da ste prišli prosit 
za življenje svojega moža; a zaman je žalibog vsaka 
prošnja," 

Krištof Smid. III

 10 


146 

„To sama vem," rece Marijana; „ako bi imela 
le iskrico upanja, da bi mu zamogla še življenje 
izprositi, ne vstala bi poprej e, nego da mu izprosim 
milost. Ker ga s prošnjo ne morem več smerti 
rešiti, prosila bi vas, žlahtni gospod, rada nekaj 
druzega. Kakor sem slišala, noče se moj nesrečni 
mož spokoriti. To mi še veliko huje dé, nego sramotna 
smert, ki ga čaka; da huje, nego da bi 
meni bilo življenje dati! Če se nesrečnež ne spokori 
v treh dneh, ki so mu odločeni, prosim vas za božjo 
voljo, milostivi gospod, pustite mu še več časa. 
Neumerjoča duša je vendar najdražje na svetu; 
vsi zakladi sveta niso nič v primiri ž njo. O, moj 
Bog, strahu in groze bi ne preživela več ni tri dni, 
ako bi moj mož umerel nespokorjen ter se tako 
vekomaj pogubil." 

„Ljuba Marijana," reče na to graščak, „njegove 
ure so seštete; najvišji deželni gospod je poterdil 
obsodbo; jaz ne morem niti trenuteka njegovemu 
življenju pridjatL" 

„Naj pa bo," reče Marijana, „če ne more 
biti drugače. A vendar le upam, da mi bode Bog 
dal milost, da bom se svojimi solzami in prošnjami 
omečila terdovratnega moža ter ga pripravila k spoznanji 
svojih hudobij. Drugače bi še njegovo truplo 
ne zakopali na blagoslovljeno pokopališče. A kaj 

— saj tudi hudodelnike — o, Bog odpusti mu grehe ! 
— namorišči zakopljejo. Če se bode moj možspokoril 
in skesano umerel, prosim vas, milostivi gospod, 
j edino to, da smejo njegovo truplo pokopati na blagoslovljenem 
pokopališči poleg cerkve, kjer počivajo 
drugi verni, Še čez leta in leta hodijo otroci radi 

147 

molit na gomilo svojih staršev. Moji ubogi otroci 
ki bodo kmalo sirote, bi še brez groze ne mogli 
obiskati gomile svojega očeta. Nikar ne odrecite 
te prošnje žalostni materi, ki bo kmalo zapušena 
vdova!44 

„Naj bode," reče grasčak ; „v sodbi ni nič 
določenega o tem; zato bodem skerbel, da pokop-
Ijejo njegovo truplo na blagoslovljenem pokopališči." 

„Hvala Bogu!44 zdihne Marijana; „a ne zamerite 
mi, da vas še nekaj prosim. Na strašni, 
sramotni način bodo zgubili moji otroci svojega 
očeta; vse zaničuje in zasramuje take otroke. Zato 
vas prosim, milostivi gospod, usmilite se revnih 
otrok in varujte jih zasramovanja in zaničevanja, 
ako bi bilo kedaj treba; saj so revne sirote uže 
tako dovolj nesrečne.44 

„Od sih dob hočem po očetovsko zanje skerbeti,
44 reče graščak; „ostro bodem prepovedal, kaj 
hudega o nesrečnem očetu govoriti; ali pa celó 
njegovo vdovo in otroke zasramovati. Vse naj bo 
pozabljeno z njegovo kervavo smertjo, s ktero bode 
zadostil kaznovalni pravici. Pri vsaki priliki pa 
bodem pomagal vašim otrokom, kar mi bo mogoče ; 
smete se zanesti!44 

„Hvala Bogu!44 reče Marijana. „Zanesem se 
na vašo besedo." Hotela je iti; a graščakinja jo 
ne pusti in reče: „Ostanite še nekaj časa, draga 
Marijana! Saj še potrebujete počitka; hočem vam 
kaj jedi preskerbeti, da se nekoliko pokrepčate. 
Kajti treba vam je moči, da izpeljete to, kar ste 
si namenili, 

10* 


148 

„Ljubezen do mojega moža, skerb za njegovo 

zveličanje in pa pred vsem božja pomoč me bodo 

krepile k temu," zaverne Marijana žalostno. „Jed 

mi tako ne diši; sita sem uže žalosti in britkosti. 

„Saj pite kozarec vina/' reče prijazno gospa. 
„Saj se bere v svetem pismu: „Žalostnemu dajte 
vina." Poklice Janezka ter mu naroči, naj prinese 
čist kozarec in kruha. Berzo prinese na krožniku 
čist kozarec in lepega belega kruha. Gospa pelje 
Marij ano k mizi, veli jej? naj se vsede; natoči jej 
vina in ponudi kruha. Marijana pije in jé nekoliko. 

„Sedaj pa moram iti," reče. „Nimam mirú, 
kolikor časa mi je na skerbi izveličanje mojega 
moža. Vsak trenotek je drag; nobenega ne smem 
zamuditi." 

Vstane, pokliče svoje otroke, zahvali se gospodu 
in gospej, namigne otrokom, naj jima poljubijo 
roke, in odide. Graščak in graščakinja jo 
spremita do stopnic. Janezek pa sveti žalostni 
materi in otrokom do voza, in jih tolaži, kakor le 
vé in zná. Ko so uže sedeli na vozu, reče jim se 
solznimi očmi: „Bog daj, da bi dosegli svoj namen! 
Neprenehoma hočem Boga za to prositi." 

Komaj stopi graščak se svojo soprogo * zopet 
v dvorano, reče jej: „Kako blaga je Marijana; v 
resnici zvesta in razumna žena." 

„In kako ljubeznjive otroke ima!" dejala je 
gospa. „Mala Lizika se svojim milim obličjem in 
lepimi, modrimi očmi je živa podoba svojej materi. 
Še se spominjam, ko je mati kot nevesta stala poleg 
Jošta pred oltarjem. Bila je v nevestini obleki 
čudno lepa; a tudi Jošt je bil zal ženin. Vsi so 


149 


rekli, da lepših zaročenih še niso videli, da sta 
prav jeden za druzega. A nekteri modrej si možje 
so uže takrat majali z glavami in rekli, da si Marijana 
ni prav izvolila. Živa duša «i pa ni mogla 
misliti; da bo tolikanj nesrečna. Ako bi se bili 
tega nadjali, mislim, da bi bili zalo nevesto za lase 
odpeljali od oltarja." 

„Kako srečno bi bil lahko živel Jošt se svojo 
blago, ljubeznjivo ženo, in kot oče tako ljubih otrok 
na svoji lepi kmetiji!" reče graščak. „Kako nesrečno 
je pa storil dobro, krotko Marijano in svoje 
uboge otroke, najbolj nesrečnega pa še samega sebe. 
Njegova prevzetnost in zapravljivost, zlasti pa pijančvanje 
je pripravilo njega in njegove v toliko žalost 
in nesrečo. Oj, koliko zlá vendar po svetu vzročijo 
hude strasti, pregrehe in hudobije ! O, ko bi marsikteri 
zapravljiv mož pomislil, koliko nesrečo in žalost 
vzročuje svojej ženi in otrokom, — gotovo bi ga 
morala uže samo ta misel varovati hudega! Ni je 
večje nesreče za ljudi na svetu, nego so hudobne 
strasti. Kakor nedolžni otroci v hiši svojega dobrega 
očeta, — tako srečno in zadovoljno bi lahko 
živeli ljudje na svetu, ako bi zatirali slabe strasti 
serca, ter ne postali njih sužni. Od tod prihaja 
vse hudo in vsa nesreča na svet." 

„Žalibog, da je tako!" priterdi gospa. „Tudi 
dobra Marijana si je saj nekoliko sama kriva grozne 
nesreče, ker je strastno ljubila Jošta. Kot mlada, 
neskúsená deklé verjela je le svojim očem, videla 
le lepo Joštovx) postavo; ni pa poslušala dobrega 
svetu svojega modrega strica; in to jej je bila nesreča 
za celo življenje, Oj, koliko britkih solz je 


150 

uže prelila! Kako hudo jej je pač delo, ko se je 
njen mož obnašal sirovo proti njej, jo eeló pretepal 
in zapravil njeno lepo posestvo! In kaj še caka 
revno vdovo? Če tudi kedaj bogata, je sedaj revna 
in svojim otrokom ne more mnogo zapustiti. Kako 
hudo pač to teži skerbno serce dobre matere ! Ako 
bi bili otroci tudi bogati, težko bi se pošteno pomožili, 
ker se vse le prerado ogiblje otrok na smert 
obsojenih staršev. Ne čaka jih druzega, nego da 
bodo morali služiti vse žive dni; — da, še vsak 
jih ne bode hotel vzeti v službo. In te neizrečene 
nesreče si je usmiljenja vredna Marijana sama kriva, 
ker je bolj gledala na lepo Joštovo postavo nego 
na blago sercé in pobožno življenje. 

„Res je nekoliko sama kriva," priterdi grasčak ; 
„a več nego Marijana je pa kriva njene nesreče 
teta Jera. Se svojo nespametno nečimernostjo in 
ošabnostjo je največ pripomogla k Marij anini nesreči. 
Stara teta Jera bi ne bila verjela priliznenim Joštovim 
besedam, ko bi vkljub svojej starosti ne bila 
tako nečimerna; neizkušeni Marijani bi bila Jošta 
odsvetovala, in ubogljivo dekle bi jo bilo gotovo 
ubogalo. Tako jej je pa Jera še prigovarjala. Jera 
se je na dobri Marijani hudó pregrešila. Kdo bi 
si mislil, da zamore toliko hudega vzrociti videzno 
malenkostna strast, kakor je nečimernost, ktere ljudje 
še za greh nimajo! Tako je vsaka strast škodljiva ! 
Bog vas varuj sleherne strasti ter nam daj moč, 
da je zamoremo krotiti." 


151 


XXVII. Marijana obišče Joéta v ječi. 
ozno v noči se le je prišla Marijana se 

svojimi otroci v Jelenovo. Vso pot je mo


lila in jokala. Ploha solza pa jo oblije, 

ko se pelje memo svoje nekdanje, lepe 
hiše ter vidi v njej pri svitlobi svetilnice njej čisto 
neznane obraze. Na celem životu pa se prične 
tresti strahu, ko voz obstoji pred starikastim sodnjiskim 
poslopjem, kjer so bile ječe. Navadno je 
bila druge večere videti lue le v jetničarjoveni stanovanji, 
ta večer pa je bilo razsvetljenih več sob. 
Velika vrata so bile odperta, hodišce razsvetljeno 
in pri vratih sla stala na straži dva vojaka. 

Ko jetničar sliši ropot, vzame luč, da pogleda, 
kdo se je pripeljal. „O, ste vi, Marijana!" vsklikne 
zagledavši Marijano. „Nič veselega vas ne čaka!u 

„Bog zvami, dragi Jur!" reče na to Marijana. 
„Povcjti mi vendar, kako je z Joštom? Ali se je 
spokoril in spovedal?" 

„Žalibog ne!" odgovori jetničar; „o tem ni 
besedicevediti noče; to je ravno najbolj žalostno." 

Marijana stopi raz voz se svojimi otroci. Jetničar 
jo pelje v svojo stanovanje. Jetničarjeva žena 
Katarina jo prijazno pozdravi ter jej reče se sklenjenimi 
rokami in solznih oči: „Hvala Bogu, da si 
prišla in svoje otroke pripeljala sé saboj. Sedaj 
imam še upanje, da se bo spokoril. Ko bo videl, 
da ga nisi zapustila in pozabila, ampak zvesto 


152 

ljubeznivo k njemu prihitela če ravno ti je vzroeil 
tolikanj hudega; ko bo videl svoje otroke, k tere 
je storil tolikanj nesrečne, — mora se mu omečiti 
serce, ko bi bilo tudi iz jekla. 

Marijana poprosi jetničarja, naj jo pelje k 
svojemu možu; prijateljici pa reče, naj obderži za 
ta cas otroke pri sebi. Hotela je namreč najpervo 
sama govoriti se svojim nesrečnim možem; potem 
pa bode uže naročila jetničarju, kedaj naj pripelje 
otroke. 

Jetničar je vzel železni svečnik, ki je stalna 
mizi ter jej sveti po stopnicah. Marijana gre za 
njim po vijočih se kamenitnih stopnjicah ; hudo jej 
tolče serce in kolena se jej šibé. Dospěvši do Joštove 
sobe, stopi noter. Groza jo spreleti, ko zagleda 
svojega moža, bledega ko smert, gerdo zarašenega 
in razkuštranega, in k težki, hrastovi mizi 
priklenjenega. Dolgo ne more strahu in groze ni 
besedice spregovoriti. 

„Tok si vsejedno prišla!" zarezi nad njoJošt 
strašnim, hripovim glasom. „Poberi se, pusti me! 
Nočem — ne morem te videti!" 

Po teh besedah dene roke križem na mizo, 

zakrije si okraz v nje ter ne spregovori ni besede več. 

Marijana pa pade predenj na kolena in ga 

prosi: „Nikar, ljubi Jošt se ne oberni od mene, 

svoje žene; vsaj poglej me! Nisem prišla, da bi ti 

kaj očitala. Ni mi mar za časno, — za denar, 

premoženje in čast pri ljudeh. Če smo tudi ob vse 

prišli, — saj bi bili morali tako in tako jedenkrát 

umreti in vse zapustiti. Meni je le za večnost; za 

to sem prišla k tebi sim. Oj, reši, reši vendar 


153 

svojo neumerjočo dušo ! Pomisli na perva leta najinega 
zakona! Oj, kako sva bila srečna! Vkljub 
najini revščini ljubim te še vedno tako goreče in 
priserčno! Ne pahni vendar od sebe svoje zveste 
žene! Oj, usmili, usmili se me, — in reši — če je 
uže tudi vse drugo zgubljeno — vsaj svojo neumerjočo 
dušo." 

Jošt ne odgovori ni besedice; sloni kakor 
popred na mizi in jo še ne pogleda ne. 
A Marijana je zapazila, da na tihem zdihuje 
in se solzi; zato migne jetnicarju, naj pripelje otroke. 

Ko pripelje jetničar otroke, prične Marijana 
zopet: „Jošt glej! tu so tvoji otroci! tvoja Lizika, 
Barbika in mali Jožek. Želeli so še jedenkrát videti 
svojega očeta. Oj, skoraj bodo sirote brez 
očeta! Je mar tvoje serce iz kamenja, da jih ni 
pogledati nočeš ? Jim nimaš niti besedice povedati ? 
Ali mar naj gredo ter nosijo vse svoje življenje 
žalost v svojem serci: „Naš oče nas je čisto zapustil. 
Umerel je nespokorjen brez vsacega človeškega čutila 
v svojem serci, in njegova duša gori kar 
Bog obvaruj ! — na vse večne čase v peklu. " — 

Pri teh besedah se Jošt skloni in globoko 
zdihne. Gleda dolgo časa plašno svojo ženo in 
otroke. 

„Ljuba žena!" reče slednjič, —„o, dobra, zvesta 
duša, oj koliko nesrečo in sramoto sem ti nakopal ! 
Oj, ljubi otroci, Lizika, Barbika in Jožek, pripravil 
sem vas ob premoženje in čast, da — ob vse. Nikarte 
me za to ne kolnite! Hočem se spokoriti iz celega 
serca. Vedno sem menil, da me ne bodo deli 
ob glavo, če ne bodo videli kesanja nad menoj; 


154 

kajti groza me je pred sniertjo, ker sem tako hudobno 
živel; sedaj pa spre vidim, da je vse zastonj. 
Hočem se iz ljubezni do vas resnično spokoriti in 
kot spokorjen hudodelnik rad umreti za storjena 
hudodeljstva." — Pričel je tako hudo zdihovati in 
se solziti, da ni mogel vec dalje govoriti. — „Ljuba 
Marijana," rece čez nekoliko, — „pusti me nekoliko 
časá samega in pelji otroke k jetničarci; vi pa, 
jetničar, pokličite mi gospoda župnika, da se odkritoserčno 
spovem in z Bogom spravim." 

Marijana gre se svojimi otroci doli v jetnicarjevo 
stanovanje, jetničar jim zopet sveti po stopnicah. 
Jetničarica naglo prižge svetilnico ter stopi 
sama po gospoda župnika. Brez odloga pridejo 
gospod župnik, pozdravijo prijazno Marij ano, potolažijo 
jo nekoliko, potem pa gredo berzo k Joštu. 

Marijana pa reče jetničarici : „Lepo te prosim, 
draga Katarina, obderži mene in otroke čez noč 
pri sebi! Zadovoljna sem se še tako slabim stanovanjem. 
Sramujem se iti v gostilno ali h komu 
drugemu; prežalostna sem, da bi se razgovarjala 
z ljudmi. Tudi bi bila rada blizo svojega moža. 
Obderži me pri sebi! Postelje ne rabim; saj mi 
ni moč spati! Jako bi mi pa vstregla, če zamoreš 
preskerbeti otrokom postelje.14 

Berzo postelje Katarina otrokom v stranski 
sobici; otroci od joka in dolzegapota zeló utrujeni, 
so naglo zaspali; Marijana se pa niti ulegla ni, 
ampak pokleknila poleg postelje ter celo noč molila 
in prosila Boga, naj da možu duha prave pokore. 

Župnik, ki so bili dolgo pri Joštu, slednjič 
pridejo k jetničarju in pokličejo Marijano. „Le po



155 

tolažite se," rečejo jej, „upam, do bo vas mož srečno 
umerel." Potem jo še dolgo lepo in ljubeznjivo tolažijo 
in slednjič rečejo: „Jutri zgodaj bo vaš mož prejel 
sveto slednjo popotnico. Želi, da bi tudi vi zraven 
bili." Blago Marij ano je kaj razveselilo, to slišati; 
celo noč je za to Boga hvalila. 

Drugo jutro na vse zgodaj reče Jošt jetničarju: 
„Bodite tako dobri in stopite k sodniku ter mu 
recite, da ga lepo prosim, naj pride nekoliko k meni ! 
Rad bi ga prosil odpuščanja in spoznal svoje hudobije." 


Sodnik je precej prišel, in Jošt mu je rekel 
se solznimi očmi : „Odpustite mi, gospod sodnik, da 
sem se vam lagal toliko časa ter vam vzročil toliko 
dela in truda. Jaz neumnež sem mislil, da me ne 
morete obsoditi, če nič ne obstojim. Sprevidel sem, 
da sem se gerdó prevaral ter si le pomnožil svoje 
terpljenje. Sedaj spoznam očitno, da sem kriv vseh 
hudobij, kterih ste me obdolžili v obsodbi. Vse je 
tako, kakor ste mi brali v obsodbi. Spoznam, da 
saslužim smert." 

Sodnika je odkritoserčno Joštovo spoznanje 
zeló ganilo, reče svojemu pisarju, naj natanko zapiše 
vse, kar je obstal; potem poda Joštu roko, 
prigovarja mu, naj bo serčan in naj nikar preveč 
ne žaluje ter se poslovi od njega. 

Sedaj zbudi Marijana svoje otroke, da bi šli 
ž njo k očetu, in molili zanj med svetim obhajilom. 
Lizika je bila hitro pripravljena k temu; manjša 
otroka pa sta pričela jokati in se nista dala nikakor 
pregovoriti. „Mar nočeta več videti svojega očeta, 
preden umerjejo?" reče jima Marijana. 


158 

„Oj," odgovori mali Jožek, „oče se mi zdé 
tako strašni; tako se jih bojim, da se kar trésem. 
Ljuba mati, pustite me vendar tu." 

Marijana ni hotela dalje siliti svoja mala otroka 
ter šla z samo Liziko k Joštu. Bil je cisto spremenjen. 
Njegov pogled je bil sedaj mil in njegovo 
obličje mirno in prijazno; tudi ni imel več razkuštrane 
brade, ampak bil lepo obrit in oblečen v 
lepo belo obleko, kakor je bila takrat navada obleči 
one, ki so bili obsojeni na smert. 

Jošt jej veselo roke poda in reče : „Ljuba 
žena, upam, da mi je Bog odpustil; oj, odpusti mi 
tudi ti! Oh, kako gerdo sem čestokrat s teboj 
ravnal ter te pripravil ob vse. Zeló se sedaj kesam. 
O, odpusti, odpusti svojemu nesrečnemu možu!" 

„Naj bi mi le Bog tako odpustu, kakor sem 
jaz tebi, ljubi Jošt!" odgovori mu Marijana ihte. 
Tudi Lizika prične na ves glas jokati. 

„Nikar vendar ne bodite tako žalostni," prične 
ju Jošt tolažiti. „Marveč hvalite z menoj Boga, 
da me je zopet milostljivo sprejel med svoje otroke, 
kakor upam, in molite zame, da ostanem do konca 
stanoviten. 

Jošt je na to prejel sveto obhajilo prav pobožno 
in skesano. Marijana, Lizika in jetničariea klečijo 
okoli njega ter se milo jokajo. Duhovnik jim po 
doveršenem svetem opravilu mignejo, naj gredo ; sami 
pa še dolgo ostanejo pri Joštu. 


157 

XXVIII. Marijanini slednji razgovori z Joštom. 
|||.Mj||arijana je obiskala Čez dan večkrat svojega 
|lJP^fe|||moža; ter se ž njim razgovarja o večnih 
^|||||fl^m pa tudi o potrebnih časnih rečeh. Na 

Jfy. večer obišče Marijana se svojo hčerko Liziko 
slednjikrat Jošta. Prav prijazno ju pozdravi in 
jima reče: „Neskončno je božje usmiljenje; moje 
serce napolnjuje s tolažbo in serčnostjo na bližnjo 
smert. Naj tudi vaju tolaži in krepi! 

Jetničar je bil ravno mizo pogernil in prinesel 
večirjo. „Prinesite, prinesite še dva krožnika!" 
rece Jošt jetnicarju. „Rad bi še jedenkrát v svojem 
življenji večerjal skupaj se svojo dobro ženo 
in z ljubeznjivo hčerko." 

Obedve pravite, da se jima ne ljubi jesti. 
„O/ reče Jošt, „vendar ne bodite tako žalostni ! 
Saj je sedaj vse dobro; jaz se več ne bojim smerti. 
Bodite tudi vedve serčni! Vsaj nekaj malega zavžite, 
saj uže celi dan, — kakor sem slišal, — niste 
skoraj celo nič jedle. Kaj bledi ste, kakor bi bile 
bolne; treba je, da se nekoliko pokrepčate!" 
Med večerjo je Jošt dopadljivo ogledoval svojo 
uže precej odraslo hčerko Liziko, ktere uže tako 
dolgo ni videl. 
„Kako veselo bi bil lahko preživel marsikak 
večer doma med svojo družino," reče, „ako bi ne 
bil iskal veselja drugod! Oj, uže je zgubljen mož, 
ki ne najde najslajšega veselja v krogu svojih 


158 

ljubih! — A kje sta pa Barbika in Jožek? Tudi 
nju bi imel rad šé jedenkrát pri sebi." 

Marijana reče, da bota prišla uže tudi pozneje. 

Po večerji pride Jošta obiskat tudi stari lovec 
Moric, da ga vidi še jedenkrát. Jošt mu hitro poda 
roko in reče: „Zelo me veseli, ljubi Moric, da ste 
me prišli obiskat. Mnogo se vam imam še zahvaliti, 
in vas odpušanja prositi. Oj, zdi se mi, da ga ni 
človeka na svetu, kterega bi ne bil razžalil ali 
pohujšal! Sicer sva si bila vedno dobra prijatelja, 
ko sva še v Staremgradu skupaj služila. Čestokrat 
ste me kaj posvarili, — in jaz sem vas slušal takrat 
vselej. A se svojim tatinskim lovom sem vam 
vzročil dokaj sitnosti. Odpustite mi! Se večjo škodo 
in žalost sem pa naredil graščinskim kot ropar. 
Tudi nje prosim odpuščenja ter se jim zahvalim^za 
vse dobrote, ktere so mi skazo vali, ko sem bil še 
pri njih v službi. Sporočite žlahtnemu gospodu in 
gospej, da ponižno priporočim svojo zapuščeno vdovo 
in sirote njih milosti, varstvu in podpori." 

Tudi Janezek je prišel z Moricem obiskat 
Jošta; a ostal je pri vratih ter se milo jokal. 

„Pojdi vendar bližje, ljubi Janezek!,, reče mu 
Jošt. Kaj blagi deček si, da se solziš nad menoj, 
nevrednim človekom. Ali se še spominjaš, ko sva 
se v gozdu pri Leskovci pervikrat videla? Mihec 
je takrat pričel svoje tat vinsko rokodeljstvo, ko je 
serno ustrelil; ti pa si uže takrat pokazal, da si 
blag in dober deček, ker si se usmilil mladega 
sernjaka ter ga hotel izročiti lovcu. Takrat sta 
nastopila vsak svojo pot, ki vaju je tudi pripeljala 
k različnemu cilju in koncu. Mihec uže zdihuje 


v železji, kakor jaz; — in nima pričakovati nič 
dobrega; tebi pa se dobro godi, in če bodeš stanovitno 
hodil po poti, ktero si nastopil, postal boš 
srečen mož. Le hodi tudi zanaprej po tej poti; 
ostani pravičen in pošten, kakor si bil dosih dob. 
Saj vidiš nad Mihcem in menoj, kam pripelje nazadnje 
nepoštenost človeka. Bodi zdrav, moliza-me, 
in če boš imel kedaj priložnost, skazati mojim otrokom 
kako dobroto, stori to!" 

Med temi razgovori pridejo župnik k njemu. 
Jošt vzame v roke podobo križanega Izvelicarja, 
ktero so mu duhovnik podali, poljubi jo goreče ter 
reče: „Prosim vas, gospod župnik, molite mi kako 
molitev na glas!u 

Župnik pričnejo na glas moliti tole molitev, 
ktero Jošt prav pobožno moli za njimi: „Božji 
Izveličar, ki se usmiliš skesanega grešnika, danes 
te gledam le še v podobi, jutri pa od obličja v 
obličje. Milostljivo se takrat ozri na-me, in bodi 
milostljiv sodnik! V tvoje roko izročim svojo dušo; 
tvojemu varstvu izročim svojo ženo in otroke. Tolaži 
jih? kakor si umiraje na križi tolažil svojo ljubo 
mater! Odpusti mi, kakor si na križi odpustil 
desnemu razbojniku! Dodeli mi milost stanovitnosti 
do zadnega zdihleja in vzemi me k sebi v svoje 
kraljestvo!" 

Ko župnik jenjajo moliti, poprosi jih Jošt, 
naj mu podarijo križ. Križ je bil iz černega lesa, 
podoba pa iz bakra in lepo pozlačena. 

„Iz serca rad vam podarim križ/ odgovorijo 
duhovnik; „a čemu vam bo?" 


180 

„To bote precej zvedeli! reče Jošt; obernese 
k Liziki in jej reče: „Ljuba hčerka, nimam svojim 
otrokom kaj zapustiti; premoženje tvoje matere 
sem zapravil. Zapustim ti tale križ, ki so mi ga 
gospod župnik ravno kar podarili. To je vse kar 
ti zamorem zapustiti. Deržal ga bodem v svojih 
rokah, ko bodem umeri; z mojo kervijo bo oškropljen. 
Po moji smerti ti ga bodo župnik izročili. 
Imej ga vedno pred očmi, in spominjaj se onega, 
cegar podobo ti predstavlja, našega Izveličarja, ki 
je umeri na križi, da izveiiča grešnike! Ko bi ne 
bil za nas terpel in umeri, moral bi jaz sedaj obupati 
ter se pogubiti. Spoznavaj ga vedno bolj, 
ljubi ga, zaupaj vanj in spoinuj njegove svete zapovedi! 
Služi mu zvesto; ne zapusti nikdar poti, 
ktero ti kažejo njegovi sveti nauki, kakor je — 
žalibog! — storil tvoj nesrečni oče! Spoštuj in 
ljubi svojo dobro skerbno mater, kteri sem jaz 
vzročil toliko žalosti! Delaj jej ti veselje, ker sem 
jo jaz le žalil! Popravi to, kar je zagrešil tvoj 
oče! O, moj Bog!" zdihne in oči proti nebu povzdigne, 
„odpusti mi, da sem tolikanj hudega prizadel 
svojej ljubi ženi, ki je bila vedno tako blaga 
in dobra, ter jej po vrače val njeno ljubezen tako 
slabo! O, moj Bog, odpusti mi, da sem svojim 
nedolžnim otrokom napravil toliko sramoto! Vsak 
jih bo gledal gérdó, ker so njih očeta ob glavo 
deli; da, rudečiea jih bo oblila, če bodo le slišali 
moje ime. Oj, ljuba Lizika," — reče in potok 
solza se mu vlije po lici, — „odpusti svojemu 
nesrečnemu očetu! Odpusti mi zavoljo solz, ktere 
sedaj pretakam^ in ne kolni svojega očeta, ko bodo 


fe 

:^m 


181 

njegove kosti trohnele vie davnaj v hladni zemlji, — 
marveč spominjaj se ga se sočutjem!" 

Lizika in mati se jokate na ves glas. Tudi 
župniku, staremu Moricu, Janezku, vojaku, ki je 
pred vrati stražil, in vsem drugim navzočim so stopile 
solze v oči. Župnik pa se je trudil, da potolaži 
očeta, mater in hčerko. 

Na to stopi jetničar noter ter pošepeta župniku 
na uho, da čaka rabelj iz Ternovega uže 
dolgo pred vrati, da prosi po stari navadi hudodelnika 
odpuščenja, ker ga bode del jutri ob glavo, 
in da ne more dalje čakati. 

Eato rece župnik Joštu, Marijani in Liziki: 
„Ne delajte si, moji ljubi, še večje žalosti; poslovite 
se ob kratkem! Vi, dobra Marijana, vzeli bote se 
saboj tolažbo, da bote jedenkrát zopet videli svojega 
moža v nebesih! Tudi ti, mala Lizika, našla 
boš tam zopet svojega ljubega očeta. Idi sedaj z 
materjo! Tvoj oče morajo sedaj svoje seree drugam 

— na Boga obemiti in nanj misliti ; jaz — in tudi 
drugi — bi še radi ž njim govorili. Idite tedaj in 
molite zanj." ^ 
Pri teh besedah zaženete Marijana in Lizika 
jok na ves glas. Jolt pa milo pogleda župnika in 
reče: ,*Še nekaj mi je v mislih 5 a si komaj upam. 
Bad bi dal svojej hčerki še očetov blagoslov. Smem 
li blagosloviti otroka z roko, s ktero sem prelival kri ?a 

Da, dá, smete Jošt," rečejo župnik. „Ste sicer 
razbojnik, — a spokorni ! Saj se angelji v nebesih 
veselijo nad grešnikom, ki se spokori. Bog vas je 
zopet sprejel za svojega otroka; saj je božji Zve« 
Mu tudi za vas m lesu svetega križa prelil svojo 

feitof &mid. HL IX 


162 

drago kri, in yam s tem zadobil odpttšěenje. Le 

blagoslovite svojo hčerko, zaupaj e na neskončno 

usmiljenje božje, — in vaš blagoslov jej ne bo brez 

koristi. Poklekni, Lizika!" 

Jetničarica, ki je druga dva otroka ravno k 
Joštu pripeljala ter stopila skozi vrata, pelje ju 
k očetu, da vse tri blagoslovi. Poklekneta k Liziki, 

— na vsako stran jeden. Ko ju oče zagleda, prične 
britko jokati in zdihovati. 
Ko se nekoliko umiri, prične slabim, milim 
glasom : „Neskončno usmiljeni, vsegamogocni Bog — 
Oče, Sin in sveti Duh naj blagoslovi tebe, ljuba 
Lizika, in tebe, ljuba Barbika, in tebe, ljubi Jožek, 
ter vašo ljubo; dobro mater! Naj vam odvzame 
sramote, ktero sem vam nakopal! Naj vam podari 
srečo in blagoslov, ker sem vas jaz storil nesrečne ! 
Naj podeli milost, da jaz srečno umerjem in da se 
kedaj zopet veselo vidimo v nebesih! Z Bogom, 
z Bogom za vselej na tem svetu!" — Potem zaporedoma 
vse priserčno objame in poljubi. 

Župnik sami spremijo Marijano in otroke, 
peljejo jih v jetničarjevo stanovanje ter ljubeznjivo 
tolažijo. Nekoliko so se umirili. Marijana je bila 
zeló prepadena. Župnik so se bali, da ne bi zbolela; 
zato so sklenili, da jej zabranijo, ko bi hotela 
še iti k Joštu, 

„Molite zanj, Marijana!" — rečejo jej; „to 
j edino je še, kar zamorete storiti; — a tudi 
najboljše. Molite se svojimi nedolžnimi otroci! Molitev 
pobožne matere in nedolžnih otrok bode Bog 
gotovo uslišal" 


163 

Preden je dan napočil, sla je že Marijana se 
svojimi otroci v cerkev, da moli za svojega nesrečnega 
moža celo jutro, — posebno pa še ob uri 
njegovega usmertenja. Klečala je z otroci v zadnji 
klopi. Ko se je pričelo daniti, zapoje v zvoniku 
veliki zvon, kakor je bila navada v Jelenovem tisti 
dan, ko so kogar usmertili. Pač ni bilo človeka 
v Jelenovem, ki bi ne zdihnil in zmolil nekaj očenašev 
za srečno zadnjo uro nesrečnim trem razbojnikom, 
ko je zaslišal zvon. Marijani pa je bilo, 
kakor bi jej bil kdo prebodil z mečem serce, kozasliši 
zvon; solze jo oblij ó in milo plaka se svojimi 
otroci. Ravno zavoljo tega se je zatekla v cerkev, 
da ne bi ni videla ni slišala ničesar o žalostnem 

dogodku; a morala je vendar slišati marsikaj, kar 
je pomnožilo njeno žalost ter jo čestokrat prestrašilo. 
Cerkev je stala poleg ceste; tako je slišala 
Marijana vedno glasneji šum prihajajoče in zbirajoče 
se množice v Jelenovem; ropot vozov, ki so 
bili natlačeni ljudi, ki so se pripeljali, da vidijo, 
kako bodo hudodelnike ob glavo deli. Vse to je 
uže se strahom naudajalo Marijanino serce. Še bolj 
pa jo preplaši bobnanje vojakov, ki so prišli v Jelenovo, 
da vzderžijo mir in red med izveršitvijo 
smertne obsodbe. Najedenkrat zapoje zopet veliki 
zvon, — znamnje, da peljejo razbojnike na morišče. 
Marijani se je zdelo, kakor da bi bil oster meč 
presunil njeno dušo, in bala se je, da ne bi sedaj, 
sedaj omedlela; komaj se jevzderžala na klopi po 
konci. Razun nje in njenih treh jokajočih otrok ni 
bilo |ive duše v cerkvi, da bi jej bil priskočil na 
pomoč. Najedenkrat pride zvesta jetničarica v eerkeVj 

U* 


164 

objame od žalostí skoraj omedlelo Marij ano, mocí 
se solzami njeno obličje, sede k njej na klop 
ter jo prične tolažiti. Sočutje in udana ljubezen 
stare prijatljice od mladih let potolaži nekoliko prežalostno, 
revno Marij ano. 

XXIX. Tolovaji na morišci. 
fed tem ko je Marijana, od žalosti na pol 

mertva, molila v cerkvi ter svoje otroke 

5i ^^ a ^ opominjala k molitvi, pripeljali so njenega 

-4r moža Jošta, ž njegovima .tovarišema iz 
ječe pred sodnjiško hišo. Vojaki so stražili razbojnike. 
Na tergu, pred sodnijo, se je kar terlo ljudi ; 
okna bližnjih hiš so bila natlačena gledavcev. 

Sodnik prebere hudodelnikom še jedenkrát 
obsodbo jednemu za drugim, ter verze slehernemu 
po takratnem običaji prelomljeno palčico pred noge. 

„Pravična je obsodba," reče Klatež; „rad se 
jej podveržem." — Tako priterdi tudi Bolte. 

„Zahvalim se gosposki za zasluženo mi kazen; 
Bog bodi milostljiv moji ubogi duši!" — zdihnil je 
pa Jošt. 

Od sodnijske hiše se prične pomikati množica 
proti morišču. Najpervo gre oddelek vojakov, in 
prednjimi jezdi častnik. Klatež je stopal za vojaki 
terdnih in čverstih* korakov. Izprosil si je, naj mu 
ne zvežejo rok, ker tako in tako na beg ni misliti 
ni. Vendar je imel roke vedno sklenjene, deržeč 


165 

svoj klobuk pod pazduhot Spremljali so ga Leskovški 
župnik, kterim je bil nekdaj pokradel knjige ; 
a te dni se jim je jako prikupil. Za Klatežem je 
šel Bolte ; njega so spremljali župnik iz Terno vega. 

— Zadnji koraka Jošt ; njemu na strani gredo župnik 
iz Jelenovega ter ga kot svojega župljana tolažijo. 
Na strani poleg hudodelnikov pa jezdi sodnik, njegov 
pisac in drugi sodnjiski uradniki. — Zadaj stopa 
zopet tropa vojakov. — 
Ko se približa tropa morišču, bilo je uže na 
prostornem travniku, v čigar sredi je stal morišni 
oder, po bližnjih mejah in holmcih vse polno ljudi. 
Mnogo dečkov in mládenče v je celó splezalo na 
okoli stoječa drevesa. Ni bilo videti druzega, nego 
glava pri glavi. Vojaki, kterih leskeče orožje je 
molelo kvišku iz množice, obstopijo v krogu morišče ; 
v sredi — okoli morišnega odra <— je bil sodnik 
se svojim spremstvom in pa častnik na konji. Na 
odru so stali rabeljnovi hlapci, in za njimi rabelj 
sam, ogernjen z modrim plajščem, pod kterim je 
deržal meč. 

Najpervo stopi Klatež na vzvišeni prostor — 
morišče. Oblečen je bil v svojo navadno zelenkasto, 
lovsko suknjo in deržal klobuk v roki. Stopivši 
na morišči nekoliko naprej, ozre se se svojimi svitlimi, 
modrimi očmi po brezštevilni množici ; prikloni 
se sodniku in njegovemu spremstvu, častniku, vojakomin 
množici; potem pa reče: „Mislim, da imajo 
mnogi izmed brezštevilne množice resnično usmiljenje 
in sočutje z nami, nesrečnimi hudodelniki. Smo 
sicer res veliki hudodelniki, a vendar le še ljudje. 
Vsak iz med vas naj si misli: „Človek sem; kar 


166 

se je kedaj pripetilo kakemu umerjočemu, zamore 
se pripetiti tudi meni." — 

Po teh besedah poda svoj klobuk briču, sklene 
roki, ozre se milo proti nebu in zavpije: „Oče nebeški, 
ozri se na svojega zgubljenega sinú, ki se 
skesan vrača k tebi nazaj! Oj, nikar, nikar ga ne 
zaverzi!" 

Botem se oberne proti osodepolnemu stolu sredi 
morišča ter zagleda rabeljna, ki je bil uže odložil 
plajsč, stati z zavihanima rokavama za stolom, v 
škarlatasti obleki in deržečega ostro nabrusen svitel 
meč v roki. 

Pervi trenutek Klatež obledi ; a si vzame precej 
zopet serčnost ter reče : „Ni treba, da mi zavežete oči!" 
„A tako zahteva postava!" zavemejo mu. „Če 
je tako, tedaj storite svojo dolžnost!" jim odgovori. 

Potem se vsede na stol, terka se na persi in 
reče močnim glasom, ki pretrese vse nazoče: „O 
Bog, bodi milostljiv meni ubogemu grešniku!" 

Zavežejo mu oči, meč se zabliska — in glava 
mu odleti. S kerrijo obliti čok položé na tla, zraven 
pa glavo. 

To videti, trese se Bolte strahu in groze; 
komaj spregovori trepečim glasom: „Bog mu bodi 
milostljiv! Naj počiva v miru po tolikem terpljenji! 
Naj se Bog usmili tudi mene in potolaži mojo žalostno 
mater!" 

Kavno tako denerabelj tudi Bolteta ob glavo; 

njegov čok in glavo položé poleg Klateže vega trupla. 

Za njima stopi na morišče Jošt, deržec podobo 

Križanega v roci. Bil je bled kot smert; a vendar 

je kazal serčnost. Ker je bil v Jelenovem doma, 


I67 

poznalo ga je mlado in staro; in ker je poznal 
tudi sam skoraj vse ljudi, ki so stali okrog morišča 
ter med njimi zapazil marsikakega znanca in prijatelja 
od otroških let, nagovoril je še tudi on zbrano 
množico, kakor je bil sklenil. Se solznimi očmi se 
je zahvalil slehernemu za vse dobrote, ki mu jih 
je kedaj skazal; spoznal je očitno in skesano, 
da je zaslužil kazen, ktero mu je odločil Bog 
in gosposka; prosi odipuščenja vse, ktere bi bil 
kedaj kaj poškodoval; one pa, ki je kedaj pohujšal, 
opominja, naj jim je sedaj svarilen zgled. „O, moj 
Bog," — pravi še — , „usmili se mene, moje nesrečne 
žene, mojih otrok in nas vseh! Molite za-me; 
tudi jaz bom prosil za vas Boga, če pridem k njemu 
v nebesa!" 

Te besede Joštove so ganile serca vseh ; tudi 
one, ki so ga zaničevali in se hudovali nad njim 
zavoljo njegovega slabega življenja in mnogih hudobij, 
omečile so te slednje njegove besede tako, 
da se je njih nejevolja spremenila v sočutje in usmiljenje. 
Ni ga bilo med brezštevilno mnbžico, kteremu 
bi ne bile stopile solze v oči. 

Sedaj primejo rabeljnovi hlapci Jošta za roko, 
peljejo ga h kervavemu stolu, posadé ga nanj in 
mu zavežejo oči. Kabelj zavihti meč, — in njegova 
kri je siknila kviško. Njegovo truplo puste na stolu 
sedeti, odsekano glavo mu pa poloze v naročje. 

Stermé je gledala zbrana množica žalostnemu 
prizoru; vse je bilo tiho — in molčalo. Sedaj stopijo 
župnik iz Jelenovega na morišči pred zbrano množico. 
Obličje jim je bilo bledo, —in imeli so solzne 
oči; bili so tako prevzeti in ganjeni, da so si morali 


168 

nekoliko oddahniti, preden so pričeli govoriti zbrani 
množici. — Bilo je vse strašno mirno in tiho. Slednjič 
pričnejo tako-le: 

„Boga se boj, in spoinuj njegove zapovedi!" 


„Boga se boj! Le kdor se Boga boji, naj 
si bo star ali mlad, zamore se obvarovati tako strašne 
smerti, kakoršno smo videli ravno kar. Bojte se 
Boga! Nad nami biva in čuje vsevedni, neskončno 
syeti in pravični Bog! Njegovo vse vidno oko vidi 
vsako tudi najskrivnejšo hudobijo. Vsaka hudobija 
je njemu, najsvetejšemu, gnjusoba.^ Neskončno pravičaai 
Bog kaznuje sleherno hudobijo. — Boga se 
bojte! Koga iz med vas ni prešinila groza, videti, 
kako se je zasvetil meč in šinila kri curkoma 
kviško? Vaša obličja so obledela kakor smert. Sam 
Bog je postavil kazen, hkteri je gosposka obsodila 
naše tri nesrečne sobrate." 

„Boga se boj! Bog je, ki je izročil meč 
gosposki, in ne nosi ga zastonj. — A vse, še tako 
strašne kazni tega sveta, niso še niti senca proti 
kaznim, s kterimi Bog, neskončno sveti in pravični, 
kazni vse nespokorne hudobneže na onem svetu. 
Bojte se Boga, ki zamore pogubiti dušo in telo ter 
pahniti v večno pogubljenje!" 

„Spolnujte zapovedi božje!" Prestop 
božjih zapovedi, greh, je najhujše zló nasvetu, veliko 
hujše nego rabeljnov meč. „Greh, — govori 
sveto pismo —, je na dve strani brušen meč; 
njegove rane se ne zacelijo." Greh rani dvakrat, 
časno in večno; njegove rane vzročijo časno in 
večno smert." — 


„Spolnujte božje zapovedi! Jedensam 
prestop ima uže sto druzih za seboj ter zna vsaeega 
izmed vas pripraviti v ječo ali celó na morišče. 
Pervega teh treh nesrečnežev, kterih kri ste ravno 
kar videli teči, pripeljala je nagla huda jeza, — 
druzega strast do igre, — tretjega gerdo, ostudno 
pijančevanje, na morišče." 

„Globoko si toraj vtisnite v svoja serca besede 
svetega Duha: „Bojte se Boga in spolnujte 
njegove zapovedi!" Da jih bote toliko zvesteje 
spolnovali, Boga se bali in po njegovih svetih zapovedih 
živeli, slušajte, kaj pravi Jezus: „Čujte 
in molite!a 

„Čujte! — Vsak vseh sedem glavnih grehov 
se začne z malim. Podoben je mali iskri, izktere 
nastane velik požar; — mali razpoki, ki potopi 
celo barko. Čujte nad vsako strastjo, ki vstaja v 
vašem sercu, ter zadušite pervo iskrico. Komur pa 
že očita njegova vest, da je zgrešil pravo pot, naj 
se verne berzo zopet na njo! Kajti oska je pot, ki 
pelje vzveličanje, široka in gladka pa je cesta, ki 
pelje v pogubljenje, in mnogo jih je, ki hodijo 
po njej. 

„Molite! — Prosite Boga, naj vam da moč, 
da bote zamogli serčno bojevati se proti skušnjavam 
ter jih srečno premagati. Molitev nas sklene in 
združi z Bogom! Kdor ne moli, — ločil se je uže 
od Boga, — je uže na potu hudobije in pregrehe. 
Molitev in čuječnost ste tako rekoč dve peruti, ki 
vzdignete človeka nad skušnjave tega življenja proti 
nebesom. Vse posvetno veselje zgine kakor dim. 
Naj bi bili ti trije nesrečneži le desetino tega truda, 


170 

ki so ga obernili na svoja tolovajstva, obernili v to, 
da bi bili zvesto služili Bogu, postali bi bili lahko 
pošteni; imenitni, — da od vseh čislani možje, mesto 
da so morali tu strašno smert storiti." 

„Oj, kako blažen je pa človek, kine krene s 
poti poštenosti ni na levo, ni na desno; ogiblje in 
boji se greha, moli, čuje — in dela! Lahko živi 
vedno pošteno, tolaži se v terpljenji, da ga dobri 
Bog gotovo ne bo zapustil tudi v naj večji sili. 
Sladko in mirno zatisne svoje oči na smertni postelji. 
Zato rečem še jedenkrát : „Bojte se Boga; 
deržite se njegovih zapovedi! Čujte in 
molite! Amen!" 

XXX. Mihec v ječi. 
Ihee je bil v ječi nevarno zbolel nekaj 

i tednov popreje, nego so njegove tovariše 

^obsodili na smert. Poklicali so k njemu 

zdravnika, odvzeli mu železje, prezkerbeli 
mu mehko posteljo, da tnu ni bilo treba ležati na 
goli, terdi slami, in potrebne postrežbe. — 

Zdravnik in župnik sta Mihea obiskovala čestokrat. 
Vendar je moral biti čez dan večji del 
čisto sam. V njegovo temno ječo ni nikdar posijalo 
prijazno solnce, ni luna prisvetila; skozi železno 
omrežje ni videl druzega, nego temno zidovje neke 
stare, na pol poderte hiše, ki je bila komaj kaka 
dva metra daleč od ječe. Bilo mu je strašno dolg 


171 

cas; mnogokrat je bil prav žalosten. Nic ni vedel, 
kaj bodo ž njim ; ce ga bodo deli ob glavo, ali pa 
pri življenji pustili. Ta negotovost mu je vzročila 
dokaj žalostnih in briikih ur; živel je v vednem 
strahu in upanji, med smertjo in življenjem. 

Pač je bil Mihec zapazil ono jutro, ko so njegove 
tri tovariše obsodili nasmert, da se je moglo 
zgoditi v sodniji nekaj posebno nenavadnega. Druge 
dni je bilo v temnem poslopji navadno vse tiho in 
mirno kakor v grobu. Danes pa je slišal ljadi semtertje 
hoditi; odpirati in zapirati vrata; z orožjem 
ropotati in z verigami rožljati. 

Proti poludne mu prinese Rupert, jetničarjev 
hlapec, kosilo. 

„Kaj ste pa imeli danes, da je bil tolik ropot 
in šum?" popraša ga Mihec radovedno. „Kaj smo 
imeli?" reče čmirni mož, ki je bil uže pri svojem 
poslu postal čisto brezserčen in brez sočutja; „tvoje 
tri tovariše so obsodili na smeri Do petka jim 
bode rabelj uže odsekal glave. Kaj nepriličen čas 
si nam zbolel ; drugače bi bil prišel tudi ti na versto. 
Bili bi opravili vse ob jedněm; tako pa nam bodeš 
dal ti, lopov, še posebaj opraviti!-4 

Po teh besedah odide ter nejevolno treši vrata 
za saboj. 

Mihca so prestrašile te besede tako, da se 
je tresel po celem životu. — Če je le slišal kako 
stopinjo, ali odpirati vrata, obšel ga je uže strašen 
strah. Smerten strah pa ga je spreletel ono jutro, 
ko so bili usmerteni njegovi tovariši, slišati veliki 
zvon. 


172 

Strah mu da moc; naglô vstane ter se napravi. 
Nastavlja uho sedaj na vrata, sedaj na mrežo 
okna. Cul je v svojo ječo sum dohajajoče množice, 
ropot vozov in bobnanje prihajajočih vojakov. Ves 
se trese, ter vsede na svojo posteljo. Na jedenkrát 
pa se odpró vrata njegove ječe? terdoserčni Eupert 
se še jednim hlapcem stopi naglo noter ter mu 
osornoreče: „Hudobni Mihec, le berzo idi z nama!" 

Mihec se grozno prestraši ; toliko da ni omedlel 
strahu. Menil je, da mora iti na inorišče, da ga 
bodo deli ob glavo, ker ni ničesar umel o tem, 
kako postopa sodnija s hudodelniki. A v nj ego vej 
obsodbi, ki mu pa še ni bila znana, bilo je med 
drugim le zaukazano tudi to, da mora biti nazoč 
in gledati, kedar bodo usmerteni njegovi tovariši. 

„Za božjo voljo," kriči Mihec, „kaj mi hočeta? 

— kam me peljata?" 
„Bodeš uže videl !" mu kratko zaverne Rupert. 
Primeta ga vsak za jedno roko ter vlečeta 
skozi mnoga in dolga hodišča v neko hišo, ki je 
stala blizo sodnije. Po stopnicah ga peljeta v neko 
sobo z visokimi okni. V sobi je bilo zbranih več 
teržank se svojimi otroci, ki so gledale skozi okno. 

Rupert, stopivši z Mihcem v sobo, jim réče: 
„Tu pripeljeva Mihca, četertega lopova!" — Vsi 
nazoči se obernejo proti Mihcu, ogledujejo ga nekoliko 
časa pazljivo, potem se pa zopet obernejo 
proti oknu. Hlapca pa sta peljala Mihca k oknu, 
ki je bilo prazno. Skoraj mu jemlje vid svitla 
solnčna svetloba, modro nebo, zeleni travnik in gozd, 
kterih uže toliko časa ni videl več 5 milo zdihne 
pri tem pogledu. Na jedenkrát pa zagleda brez



173 

številno množico ljudi, ki je bila zbrana pod oknom. 
Zapazi med njo tudi svojega prijatelja Jošta, in 
svoja druga tovariša, ki so jih ravno peljali na 
morišče. Videl je,— ko je rabelj odsekal pervemu 
glavo, — kako se je zabliskal meč, — kako je 
kri kviško šterknila, — in glava odpadla. „O, 
Jezus!" — zavpil je Mihec na ves glas, zamežal 
ter si na verh zakril še z obema rokama obličje, 
da ne bi videl več druga dva ob glavo deti. Tudi 
pridigo župnikovo je moral še poslušati. Potem ga, 
strahu in groze na pol mert vega, odpeljeta nazaj 
v ječo. 

Od tega časa je bil Mihec ves oplašen in 
boječ. Noč in dan mu je stal pred očmi rabelj z 
mečem in pa kri, ktero je videl šiniti kviško. Á iz 
serca se pa še vendar le ni poboljšal; prave ljubezni 
do Boga in Jezusa še ni bilo v njegovem 
sercu. Druzega ni želel, nego da bi odšel smerti 
na morišči. Težak kamen se mu je odvalil od serca, 
ko mu necega dne pove jetničariea, ki ga je cestokrat 
obiskala med boleznijo, da ga ne bodo deli 
ob glavo, ampak le nekaj let zaperli v teško ječo. 
Slišati to, postal jena jedenkrát zopet stari, lahkömišljeni 
Mihec. Ni mu bilo mar druzega, nego le 
tuhtal je vedno, kako bi ušel iz ječe in kaj potem 
vse počel. 

Med tem ko je Mihec v ječi zdihoval po 
prostosti, stopil je Janezek v službo k nadgozdnarju 
v Jelenovem, da se izuči gozdnarstva. Gozdnarj^a 
žena je bila prav usmiljena in blaga gospa; sem 
ter tje je poslala v bolezni Mihcu kako bolnikom 
tečno jed. Necega dne mu prinese Janezek kaj 


174 

okusno pripravljeno pišče. Vesel in zidane volje, —• 
kakor je vedno bil —, stopi k Mihcu v ječo ter 
ga prijazno pozdravi. Hudobni Mihec je veselega 
Janezka krivo sodil in menil, da se mu posmehuje ; 
tudi ga je njegova lovska obleka hudó bodla v 
oči. Pravi mu toraj poln serda in zavisti: „Zakaj 
se mi posmehuješ, škodoželjni deček! Znal si se 
z vražjim sernakom verlo dobro graščinskim prikupiti 
; mene je pa preklicana žival spravila v ječo. 
Ino, sreča mi pač do sedaj ni bila mila; a upam, 
da mi bo v prihodnje milejša, in da mi bode kedaj 
Še dobro. Saj zamorejo moja mati kazen v denarji 
plačati ter me tako ječe rešiti; in vendar jim bo 
ostalo, — mislim, — še toliko plesnjevih srebernakov, 
da bom zamogel živeti. In ne bo mi treba služiti 
in se vklanjati, kakor tebi." 

Sicer pa je jed Mihcu dobro dišala; a Janezku 
se za njegov trud niti zahvalil ni. Janezka je 
silno užalilo, ko je videl, da je Mihec še vedno 
stari, nepoboljšljivi hudobnež. 

Mihčeva bolezen je postajala od dne do dne 
hujša; prav nevarno je zbolel. Župnik iz Jelenovega 
ga obiskujejo prav pridno, terpresedijo marsikako 
uro pri njegovej postelji. Prav ljubeznjivo 
mu prigovarjajo, naj se poslúži božjega usmiljenja, 
dokler je čas; naj ne pusti, da bi bil naš Zveličar 
prelil zastonj svojo drago kri zanj, naj se resnično 
poboljša, če se noče vekomaj pogubiti. 

A hudobni Mihec se je malo zmenil za besede 
skerbnega in gorečega dušnega pastirja. Sem ter 
tje je sicer kazal kes; da, jedenkrát je celo zagotovljal, 
da mu je zeló žal, da ni slušal opomino



175 

vanja svojega dobrega, rajnega očeta, da se je iz 
svoje matere le norčeval in da jo je tolikrát prekanil. 


„Ta kes je uže nekaj ;" rečejo župnik ; „zna te 
kedaj še na pravo pot pripeljati. Povej mi vendar 
ljubi Mihec, zakaj ti je žal, da nisi slušal svojih 
dobrih staršev?" 

„I, zakaj?" reče Mihee. „Sedaj bi bil uže 
lahko izučen ključavničar in premožen mestnjan, 
ko bi jih bil slušal; tako moram pa uže toliko let 
zdihovati v tej presneti ječi; in kedar ozdravim, 
utaknili me bodo v še hujšo." 

Bil je čisto posveten, mislil le na časno, — 
za večnost, za neskončno dobrotljivost božjo in 
ljubezen Jezusovo do ljudi mu ni bilo mar. 

Necega dné popraša Rupert župnika, ki so 
prišli ravno prav žalostni in zamišljeni iz Mihce ve 
ječe, kaj mislijo o Mihce vi bolezni? To slišati, 
vleče radovedni Mihec tanjko na uho pri vratih, 
kaj bodo rekli gospod župnik. „Kaj se vam zdi, 
gospod župnik; — popraša Rupert, — „bode še 
dolgo živel mladi hudobnež? Se bode li kmalo 
stegnil? Jaz sem se uže prav naveličal, vedno 
odklepati in zaklepati!" — „Ne bodi vendar tako 
terdoserčen!" za vernej o ga župnik. „Njegove ure 
so seštete; le nekaj dni zamore še živeti; ima 
sušico in ž njim je uže prav prav pri kraji. Le 
voljno potérpi še nekoliko dni!" 

„Kaj? ž njim naj poterpim?" reče nejevoljno 
Rupert; „da, kdo bi pač zamogel imeti toliko poterp* 
ljenje s terdovratnim hudobnežem kakor ga imate 
vi, gospod župnik! Vi ste le preveč usmiljeni, in 


176 

zdi se mi, da je ves vaš trud zastonj. Ali mar 
menite, da kaže kaj pokore in kesanja? Meni se 
zdi, da prav cisto nič." 

„Žalibog, ljubi Rupert," odgovore župnik, „pade 
pri njem seme božje besede le na kamenitá, nerodovitna 
tla. Zdi se mi, kakor bi ptiči precej pozobili 
sleherno zernce. Le malo dobrega sadu zapazim 
še na njem. Kaj zeló mi je žal zanj, in 
bojim se, da bode nesrečno umerel." 

„Naj le! kaj za to!" reče Rupert; „jaz na 
vašem mestu bi se gotovo ne trudil toliko. Ako 
hoče hudobnež po vsej sili v pekel, naj pa gre. 
To je njegova reč; mi pri tem nič ne dobimo, in 
nič ne zgubimo. Če toraj hoče sam, — kdo mu 
bo branil! Le v pekel ž njim! Želim srečno pot!" 

„Vendar ne govori tako!" — zavernejo ga 
župnik. „Grlej, tudi mladi hudobnež ima neumerjoco 
dušo, ki je ustvarjena za to, da bi kedaj gledala 
in uživala božje veličanstvo v nebesih z vsemi anangeli 
in izvoljenimi. Bog noče, da se pogubi. Oj, 
kaj strašnega je večno v peklu goreti! Imej usmiljenje 
z nesrečnežem!" 

„I, no," — reče hlapec, „ko bi se le kakih 
tisoč let v peklu pekel ter žgal svoje suhe kosti, 
privoščil bi mu prav iz serca; saj hudobni deček 
tudi ne zasluži boljšega. A seveda, če pomislim, 
da iz pekla ne bo prišel vse večne čase, spreleti 
me strah in groza, — in skoraj mi je nekoliko žal 
zanj, dasi je zeló hudoben." 

Trepečim sercem je poslušal Mihec ta razgoyor, 
Terde besede terdoserčnega hlapca šle so 


177 

mu bolj k sercu, nego lepo, prijazno in dobrohoteče 
opominovanje in svarjenje župnikovo. 

„Tedaj mi ni več pomagati," — rekel je 
Mihec sam pri sebi; „tedaj mi je umreti! tedaj sem 
res v nevarnosti, da cez malo dni pridem v pekel, 
kjer bom vekomaj gorel? Oj, kako dolgo se mi 
uže zdi jedno leto tu v ječi! Oj, kako dolgo bi še 
le bilo goreti tisoč let v peklu ; — to bi bilo strašno ! 
In vendar bi mi terdosercni Rupert to privoščil. 
Kakor terdoserčen je tudi, vendar-le ga je spreletel 
mraz, ko se je spomnil večnega ognja v peklu; ni 
si upal mi privoščiti vekomaj pogubljenemu biti. 
Da, pač res — vekomaj pogubiti se, je na j strašnej e, 
kar si le človek misliti more." 

„Vendar le," — govori Mihec dalje, — „so 
župnik kaj dobri, kako mi le dobro želé! Do sih 
dob sem se le malo zmenil za njih besede; menil 
sem, da so me svarili, opominjali in prigovarjali 
mi le, ker je tako navada in njih dolžnost. Sedaj 
pa spoznam, da imajo resnično usmiljenje z menoj 
ter mi hoté le dobro. Koliko truda so imeli pač 
uže z menoj, — in vse to brez kakega dobička ali 
koristi. So najboljši mož na svetu; jaz pa sem 
zeló — zeló hudoben človek." 

Po teh besedah se Mihec milo razjoče ter 
terdno in sveto obljubi, da se hoče popolnoma izrociti 
župnikovemu vodstvu. 

Ko župnik drugi dan na vse zgodaj na Mihčevo 
prošnjo pridejo k njemu, spoznajo na pervi 
pogled, da se je Mihec silno spremenil čez noč. 
Kakor hitro k njemu stopijo, hiti jim spovzdignjenimi 
rokami na proti ter reöe; „Povejte mi vendar^ 

Kxuioitimia, III i% 


178 

gospod župnik, kaj mi je storiti, da se izveličam? 

Povejte mi vse še jedenkrát; hočem.vas prav pa


zljivo poslušati." 

Župnika kaj veseli, slišati Mihca tako govoriti. 
Veselo se vsedej o k postelji. Mihec ni očesa ne 
oberne od župnika ter z odpertimi usti tako rekoč 
požira vsako besedo. Župnik pa so imeli še le 
sedaj pravo veselje iz dna svojega serca govoriti, 
ker so videli, da njih besede padajo na rodovitna 
tla. Mihec objokuje, obžaluje in spozna svoje hudobije; 
od sih dob ni slišal nič raje govoriti, nego 

o Jezusu, ki je prišel na svet, da izveliča grešnike. 
Ko so župnik vstali ter hoteli iti, prime jih 
Mihec za roko in jo poljubi, — kar dosihmal ni 
bil še nikoli storil, — zahvali se jim se solznimi 
očmi in milo prosi, naj ga kmali zopet obiščejo. 

„Kako je vendar dobro," reče Mihec, ko so 
odšli župnik, — „da so duhovni, ki vlivajo grešniku 
nebeško tolažbo v serce 5 drugače bi mogel grešnik, 

— kakoršen sem jaz, celó obupati." 
XXXI. Mihčeva mati. 
fjl^^ljfihčeva mati ni imela več vesele ure od 
S!.WPqi| tistega časa, kar je bil Mihec pobegnil; 

&%3mw@ do smerti pa jo je vžalila vest, da je zapert 

•4r z drugimi tremi razbojniki vred v Jelenovem. 
Pri tej priči se je podala v Jelenovo, padla 
sodniku k nogami ter ga prosila za božjo voljo : „ Vse 

179 

svoje premoženje dam rada, prodam rada hišo ter 
grem sama prosit od hiše do hiše, — le rešite mi 
mojega sina, mojega nesrečnega Mihca. Vi zamorete 
to." 

Pravični in pošteni sodnik jej zaverne: „Jaz 
tu ne morem druzega storiti, nego svojo dolžnost. 
Smilite se mi, kakor tudi vaš sin. A če starši ne 
izpolnjujejo svojih dolžnosti terne dajó otrokom potrebnega 
strahu, mora gosposka storiti svojo dolžnost 
ter take zanemarjene otroke, ki vzrastejo v malovredne, 
hudobne ljudi, v ječo zapreti, ali pa drugim, 
še grozovitnejšim načinom človeški družbi neškodljive 
storiti. Kdor odteguje svojim otrokom šibo, 
izdaje jih rabeljnu." Tako je govoril sodnik. 

Žalostna mati ga prosi na to, naj jej vsaj 
dovoli, da sme obiskati v ječi svojega sinka. A 
sodnik reče, da jej tega ne sme nikakor dovoliti 
toliko časa, dokler ni končano sodnijsko izpraševanje 
inpreiskavanje; potem ga sme obiskati, kolikorkrat 
se jej bo le zljubilo. — 

Žalostna se je vernila zopet domov, ter celo 
pot britko jokala ; — toliko da ni umerla prevelike 
žalosti in serene britkosti. 

Mihec je silno hrepenel, da bi videl pred 
smertjo saj še jedenkrát svojo mater. Slišal je 
sicer, da so jedenkrát uže bili v Jelenovem, da bi 
ga obiskali v ječi, — a da takrat še niso smeli 
k njemu v ječo. A vendar mu je délo zelo teško, 
da jih ni več v Jelenovo od onega časa. „Ne 
vem, kaj je to,u pritoži se necega dne župniku, — 
„da me moja mati nič ne obiščejo v tej dolgi bolezni? 
Ees jaz ne zaslužim; da bi se še zmenili za 

n* 


180 

me; a ker so bili vedno tako dobri in ljubeznjivi 

proti meni, ne morem si niti misliti, da bi me za


pustili v mojem žalostnem stanu ter me zavergli za 

vselej." 

Gospod župnik ga ljubeznjivo potolažijo in mu 

rečejo: „Ljubi Mihec, tvoja mati te še vedno neiz


rečeno po materinsko ljubijo; da tako so skerbeli 

in žalovali zavoljo tebe, da so zboleli in še sedaj 

bolni leže.4 Naznanili so jim, da si tudi ti nevarno 

bolan; a zdihnili so: „Vem, da se na tem svetu 

% Mihcem ne bova vec videla; Bog daj, da bi se 

vsaj v nebesih veselo zopet sešla!" 

Necega dne misli Mihec ravno zopet na svojo 
mater, kar se odpró ječná vrata, — in mati stopijo 
noter. Komaj jih je še poznal; silno so seže 
postarali, od kar jih ni več videl. Lice jim je bilo 
vpadlo in bledo, oči rudeče vednega joka. Videti 
Mihca vsega bledega, bolj smerti nego človeku podobnega, 
kar obstermi žena ter ne more ni besedice 
pregovoriti. „Oj, ti ubogi, revni Mihec!" vsklikne 
se sklenjenimi rokami. Druzega ni mogla govoriti, 
le zdihovala je. 

Mihec se skloni na postelji, poda materi roko 
in pravi: „Ljuba, draga moja mati, prišli ste me 
še obiskat? Vendar niste še pozabili svojega nesrečnega 
Mihca? Ste mi še vedno dobra, skerbna 
mati. Oj, koliko žalosti in britkosti sem vam vzročil ; 
oj, koliko britkih solz ste pretočili zavoljo mene, — 
in kakor vidim, pobelil sem vam prezgodaj lase ! O, 
odpustite, odpustite mi! Oj, ko bi vi vedeli, kako 
se kesam, da sem vam napravil toliko skerbi in žalosti; 
— gotovo bi mi odpustili iz celega serca*" 


181 

Žena, ki je vkljub svojej bolezni storila težavno 
pot, omedlela je skoraj; zgrudi se na stol, 
ki je stal pri postelji. Mihee prime mater za roko, 
in potok gorkih solza udere se mu po lici. Ko žena 
zopet nekoliko k sebi pride in ga milo pogleda, 
popraša jo jokáje: „Oj, ljuba mati! — ali mi bote 
kedaj odpustili?" 

„Moj ljubi sin," odgovorijo mu mati, — „jaz 
sem bolj kriva tvoje nesreče, nego ti sam! Ne bi 
bila smela biti tako nespametna ! Bila sem premehka 
proti tebi ter ti preveč prizanašala. Jaz sama sem 
kriva vse tvoje grozne nesreče!" 

„Ne, ne ljuba mati!" — reče Mihec, — „jaz 
sam sem vsega kriv. Oj, vi ne veste, kako sem bil 
hudoben. Jaz sem vas goljufaval in se vam lagal. 
Bil sem prav zvit in prekanjen, — a žalibog le v 
svojo lastno škodo in nesrečo. A verjemite mi, — 
sedaj se kesam svojih hudobij ter prosim noč in 
dan svojega Boga in Zveličarja milosti in odpuščenja. 
Oj, jaz sam sem si nakopal vso to nesrečo in revčino 
; smete mi verjeti, da sem moral preterpeti dokaj 
hudega ne le tu v ječi, ampak tudi v hosti. A tudi 
vam nisem pripravil druzega nego žalost in revščino. 
Upam pa, da se naju bode usmilil Bog, in da naju 
čaka v nebesih boljše življenje. Kaj lepo so mi 
vse to razložili gospod župnik; morali bi jih sami 
slišati ; — jaz vam ne znam vsega tako lepo povedati." 
— Po teh besedah se zgrudi ves upehan 
in vslabljen nazaj na posteljo, teško diha in zatisne 
oči. 

Sedaj pride zdravnik, potipa Mihcu žilo, zmaje 
z ramami? reče se jedenkrát napolniti z zdravilom 


182 

steklenico, ki je stala pri postelji, in odide. Žena ga 
spremi pred vrata ter zunaj popraša :„ Gospod zdravnik! 
kaj mislite, — bo še ozdravel moj Mihec?" 

Zdravnik jej odmaje z glavo, 

„Seveda," reče žena, — „moral je kot ključavničarski 
učenec zgodaj vstajati ter pri ognji 
stati; tako si je že v mladosti nakopal to bolezen." 

Zdravnik zopet odkima in reče: „Lenoba 
zdravju bolje škoduje nego delo!" 

„In potem," reče zopet žena, „spodkopalo mu 
je čisto zdravje njegovo življenje v gozdu, mraz in 
mokrota, ki ju je moral prenašati." 

„Take težave le uter dé zdravje," veli zdravnik, 
— „če tudi tu, kakor pri vsaki reči, škoduje, 
kar je preveč. Vendar le te težave niso pravi vzrok 
njegovej bolezni." 

„Gotovo pa ga je ječa tako zdelala," reče mati. 

„Nekaj je uže tudi to pripomoglo k njegovej 
bolezni," reče zdravnik; „a vendar se ne moram 
dovolj načuditi, da ste še vedno tako slepi in nočete 
spoznati, s čim si je vaš sin nakopal to bedo 
in bolezen. Hudobije, zavoljo kterih so ga zaperli 
in na več let obsodili v teško ječo, niso še njegove 
najhujše. Delal je hudo na skrivnem, kjer ga je 
le Bog sam videl, ter tako rekoč samega sebe moril. 
Nad njim se je dopolnilo, kar govori sveto pismo: 
„Kdor greši pred svojim Stvarnikom, 
pride zdravniku v roke." 

Komaj je odšel zdravnik, kar stopi Janezek 
v ječo. Deržal je v roci svitlo cinasto skledico, 
pokrito z ravno tako svitlim pokrovom ; bil je videti 
kaj zal deček v svojej zelenkasti obleki. 


183 

„Prinesel sem ti, ljubi Mihec," — reče prijazno, 
— „dobre goveje juhe, da se ž njo nekoliko 
pekrepčaš." 

Prav prijazno se mu zahvali Mihec, iz kterega 
serca je zginila vsa nevošljivost in jeza. Mihčeva 
mati z veseljem ogleduje rudečelieega in rumenolasega, 
zalega mládenca, — potem pa pogleda bledega 
in vpadlega Mihca, milo zdihne, in se ne more 
zderžati solz. 

Ko je Janezek odšel, reče Mihec materi: 

„Ljuba mati, dobro vem, kaj mislite Mislite 
si: Ako bi bil moj Mihec pobožen ter njegovo 
življenje čisto in nedolžno, bil bi lahko ravno tako 
čverst in zdrav deček ter rudečih in polnih lic, 
kakor je Janezek." 

„Res je, kar si rekel; — in večna resnica 
ostane: „Nič ni žlahtnejšega in lepšega na svetu, 
nego čisto, nedolžno serce," — priterdijo mu mati. 

Mihčeva mati je prosila sodnika, naj odkaze 
njej in njenemu bolnemu sinu kako bolj prostorno 
sobo, da bi zamoglavedno pri njemu ostati termu 
streči. Sodnik prav rad to dovoli. Župnik ga 
pridejo sleherni dan obiskat. Mati jim pripoveduje, 
kako je žalovala, ko je bil Mihec pobegnil, in šel 
med razbojnike, koliko solz je prelila zavoljo tega 
svojega, v resnici zgubljenega sina, in molila zanj 
noč in dan, da bi ga Bog vsaj otel večnega pogubljenja. 


„Tu se je pač zgodilo," rečejo jej župnik, — 
„kar so nekdaj óni škof rekli materi sv. Avguština: 
„Ni mogoče, da bi se pogubil sin, za kterega 
mati tolikanj joka in moli." — Tako je še 


184 

tudi dandanes. Otrok, za kterega mati moli in 
zdihuje, ne pogubi se. Vaša molitev je rešila vašega 
sina, če tudi ne časne, a — kakor mislim — 
večne smerti, kar je še več." 

Mihec je postajal od dne do dne slabeji; njegova 
mati se ni ganila od postelje. Noe in dan 
je sedela pri njem, brala mu kaj, tolažila ga, postiljala 
mu, dajala piti, brisala mu pot s čela ter 
pretakala solze. 

„Kaj lepo mi strežete, ljuba mati," — rekel 
je Mihec. „Bog naj vam poplača vašo skerb za-me !" 

„Oj,u rečejo mu žalostna mati, „naj bi bila 
pač poprej raje bolj za-te skrbela! Mar zamorec 
sedaj popraviti, kar sem v otročjih letih zamudila V 
Bog naj mi odpusti, tebi pa dodeli srečno zadnjo 
uro! Naj razsvitli vse starše, da bodo dobro izrejevali 
svoje otroke; naj pripelje na pravo pot one 
otroke, ki tavajo kakor zgubljene ovce po slabih 
potih!" 

„Bog daj !" reče Mihec, — in nekaj trenotkov 
pozneje izdihne svojo dušo. — 

Mati ga je preživela komaj jedno leto; njena 
serčna žalost, ki je kakor čerev glodala njeno serce, 
spravila jo je prezgodaj v zemljo. Ker so bili njeni 
daljni sorodniki, — bližnjih ni več imela, — zeló 
bogati, zapustila je skoraj vse svoje premoženje 
sirotišnici. Rekla je še na smertni postelji: rPripomoči 
hočem vsaj, da se bodo ptuji otroci dobro, 
kerščansko odgojevali, ker sem zanemarila izrejo 
in odgojo svojega lastnega otroka." 


185 


XXXII. Srečni dnevi Janezka. 
anezek je v gozdnarstvu kaj verlo napredoval. 
Od mladih nog uže vajen dela, ni 
Ip^fa f nikoli postopal. Skoraj sleherni dan je 
^ip ^ šel z nadgozdnarjem v log; tu se je učil 
poznavati vsa gozdna drevesa, različno germovje 
in najznamenitejša gozdna zelišča. Nabiral je listje 
in cvetje, lepo jih posušil, prilepil na papir, zapisal 
ime rastline tersi tako nabral lepo zbirko gozdnih 
rastlin. Tudi se je učil poznavati metulje, krošče 
in sploh žuželke, ki se nahajajo po drevji ali germovji, 
— zlasti pa še one, ki so gozdu škodljivi 
ali pa koristni. Pridno se je učil pisati, računiti 
in meriti. Tudi se je vadil marljivo risanja; risal 
je vejice, listje in cvetje dreves in germovja, ktere 
je v prostih urah slikal prav lepo z barvami. Starograjski 
graščak je imel mnogo gozdnarstvo zadevajočih 
knjig. Posojeval jih je pridnemu in naclarjenemu 
Janezku, ki jih je čestokrat prebiral do polunoči; 
prepisoval, kar se mu je zdelo posebno važnega, 
in risal podobe, ki so bile v knjigah. Tako si je 
prisvojil vednosti, ki so skoraj presegale njegovo 
starost; a ni bil ošaben zavoljo tega. Bil je kaj 
blag in lepoveden mládenec. Njegova pobožnost in 
delavnost obvarovali ste ga mnogih nevarnosti, kterim 
je izpostavljena mladina. Ni sicer manjkalo zapeljevanja 
zalemu, cvetočemu mladenču ; a ni se zmenil 
zanje. Bil je v resnici zgled tihega, mirnega, lepovednega 
in krepostnega mládenca. Kedar so drugi 


186 

mládenči po kerčmah pijančevali, igrali in prepevali 
nespodobne pesmi, sedel je doma pri svojih 
knjigah, ki so mu delale večje veselje nego onim 
vesele druščine. Uže priletni nadgozdnar, ki ni več 
mogel svojega poslja opravljati tako, kakor je 
želel, smel se je nanj zanesti v vsem; zato ga je 
zeló čislal in imenoval svojo desno roko ; njegova 
žena pa, ki je bila brez otrok, ljubila ga je kot 
svojega sina. 

Ko je graščak poslal svojega sina na vseučilišče, 
dal mu je se seboj blagega Janezka za strežaja 
in tovariša. Razumni graščak je bil prepričan, 
da bo blagi in previdni Janezek obvaroval mnogih 
nespametnosti in mladostnih nepremišljenosti vsega 
živega gospodiča, ki je imel Janezka silno rad. 
Zraven tega je hotel tudi preskerbeti mlademu gozdnarju 
priložnost, da hodi poslušat predavanja o rastlinstvu 
in gozdnarstvu. Janezek je z veseljem obiskoval 
predavanje, pazljivo poslušal in marljivo 
zapisoval, kar je slišal znamenitega. Rekel je čestokrat: 
„Pač ne smem zamuditi tako lepe prilike, 
ki jo imam, da se kaj naučim ; sedaj pe^čairsetve ; 

— kdor ne seje, tudi ne zanje/4 
Bogomir doveršivši vseučilišče s prav dobrim 
vspehom, šel je na popotovanje, da vidi znamenitosti 
po svetu. Janezek pa ga je spremljal kot 
strežaj, ali bolje kot tovariš in prijatelj; svaril ga 
pred marsikako nevarnostjo, in Bogomir ga je slušal 
slehernikrat. 

Neki večer je bil Bogomir z Janezkom v druščini 
mladih plemičev. Zavoljo neke male reči se 
Bogomir spre z jednim iz med njih ; a vendar se 


187 

skerbno varuje, da ne bi rekel kake razžaljive besede. 
A njegov nasprotnik postaja vedno prederzneji, 
pita ga z vedno bolj razžaljivimi besedami 
ter ga slednjič povabi na dvoboj se sabljami ali 
pa samokresi. Nekteri izmed tovaršije so rekli, 
da mora Bogomir sprejeti dvoboj, češ, da zahteva 
to od njega čast. Bogomir je bil uže pri volji, da 
ga sprejme. A Janezek, ki je sedel poleg njega, 
zavpije ves prestrašen : „Nikar ne storite kaj taeega ! 
Spomnite se nesrečnega Klateža!" — Bogomir stermé 
obmolkne. „Prav iinaš!" reče potem; — „čez noč 
hočem premisliti, če mi res veleva čast, da se bojujem. 
Zaves svet ne bi hotel tako nepremišljeno 
ravnati in tako nesrečen postati kakor je bil usmiljenja 
vredni Klatež. — „Kdo je ta Klatež, o kterim 
govoriš?" poprašujejo nekteri nazočih; „kaj je storil 
nepremišljenega? Zakaj je postal nesrečen?" 

Bogomir reče Janezku : „Povej ti ! — jaz nisem 
v stanu; sem preveč razburjen." 

Janezek prične prav živo in se sočutjem pripovedovati 
Klateževo življenje. Vsa druščina ga 
posluša pazljivo; nekterim so stopile celo solze v 
oči; ni ga bilo med njimi, ki bi ne bil obžaloval 
iz celega serca tolikanj nadarjenega, a tako 
nesrečnega Klateža. K sklepu še reče Janezek: 
„Naj mi je dovoljeno, da dostavim še to, kar je 
rekel Bogomirov oče o tej žalostni dogodbi. „Dvoboje," 
rekel je razumni in modri gospod, „prepovedujejo 
deželne postave, in nobeden dober deržav-
Ijan, še manj pa plemstvo, ne sme svoje časti iskati 
v tem, da prestopi postave. Kaj žalostno bi bilo 
za poštenjaka, kterému je mar za svojo čast, ako 


188 

bi ga zamogel prisiliti vsak lahkomišljeni prederznež 
se svojim razžaljivirn obnašanjem, da stavi svoje 
življenje v nevarnost. Nihče nima pravice staviti 
svoje življenje v nevarnost brez potrebe. Nespameten 
je, kdor dvoboj sprejme; saj na vsak način zgubi, 
naj uže zmaga ali pa je premagan; premagani nima 
druge koristi, nego rane ali celo smert ; zmago va vec 
mora pa ali pobegniti iz dežele, ali pa se podvreči 
postavni kazni. Kaj modro bi storil vsak mládenec, 
kteri misli, da mu veleva east dvoboj, da bi se 
popred posvetoval z razumnimi moži o tem, ce res 
sili cast in poštenje njega in njegovega nasprotnika, 
da stavita življenje v nevarnost zavoljo kake pri 
vinu ali v naglici izgovorjene besede, — ali pa 
ako bine bilo pametneje, da se spravita dobrovoijno 
lepšim načinom." 

Oni gospodič, ki je bil razžalil Bogomira ter 
ga pozval na dvoboj, sedaj vstane, gre k Bogomiru 
in ga prosi odpuščenja; Bogomir mu poda roko in 
ga objame. Vsa druščina jima ploska z rokami. 
Neki mlad grofic pa, ki je popred terdi!, da se 
mora Bogomir na vsak način poskusiti se svojim 
nasprotnikom, rekel je: ,. Vendar le je taka sprava 
boljša." — Kerčmarju veli, naj prinese nekaj steklenie 
najboljšega, in čistih kozarcev, natoči jih in 
reče: „Bog živi bratovsko ljubezen in vzajemnost! 
od sih dob naj pri naših prepirih med seboj teleče 
mesto kervi le rudece vino!" 

Prísedši v svoje stanovanje, objel je Bogomir 
Janezka in mu rekel: „Bil si mi angeljvarh; rešil 
mene in moje starše velike žalosti in nesreče; hočem 
ti biti za to vedno hvaležen," 


189 

Bogomir je srečno končal svoje potovanje ter 
se vernil veselo v naročje svojih ljubih staršev, učen 
in izobražen, a nepokvarjenega serca od zapeljivega 
sveta. Neizmerno je bilo njih veselje. Ravno tako 
veseli so bili tudi Janezkovi starši, da so zamogli 
zopet objeti svojega ljubega sinka, zdravega in veselega. 
Oče in mati sta se razjokala veselja. 

„Dasiravno sem reven in ubožen,u reče stari 
Nikolaj, „vendar bi ne dal veselja, ki ga imam nad 
svojim Janezkom, za Starigrad z vsem posestvom 
vred, da — ni za zaklade celega sveta! Najslajše 
je pač veselje, kterega vži vaj o starši nad dobrimi 
otroci, in ki ubožne starše tako bogate in srečne 
stori, kakor so najbogatejši in najsrečnejši ljudje 
na zemlji.u — 

Bogomir ni zamogel dovolj prehvaliti Janezka, 
kako moder in zvest tovariš da mu je bil; tudi ni 
zamolčal, kolike nevarnosti in nesreče ga je rešil 
oni večer, ko se je bil sporekel z mladim gospodicem. 
Graščaku je to jako dopadlo; tudi je bil 
zeló zadovoljen se spričevali, ktere je prinesel Janezek 
iz visoke šole. Janezek je moral ostati v 
gradu, a ne kot strežaj ampak kot grašcakov svetovavee 
o gozdnih rečeh. 

Kedar je bilo lepo vreme, jezdil je graščak 
z Janezkom v gozd, da ga pregledujeta; ob slabem 
vremenu sta pa skupaj delala v pisarni. Bogomir 
je bil tudi vedno pri njima; če tudi se je najbolj 
pečal s pravom, vendar le je kazal mnogo razuma 

o gozdnarstvu. Čestokrat pa se je graščak čudil 
logoznanstvu Janezovemu, ktero si je na visoki šoli 
in popotvanji prisvojil 

190 

Čez jedno leto potem, ko se je bil Janezek 
vernil s popotvanja, umerel je stari nadlogar vJelenovem. 
Graščak pokliče Janezka k sebi, izroči 
mu listino, s ktero ga je imenoval nadgozdarjem 
svojih razširjenih logov. Janezek, čitaje list, komaj 
verjame svojim očem. 

„Žlahtni gospod/4 — reče Janezek prečita vši 
list, — „veliko čast mi dela zaupanje, ktero na-me 
stavite, nisem zaslužil tega. A najstarejši gozdnar 
v Jelenovem se je uže dolgo veselil na to službo 
ter je pričakoval; nočem nikakor spodriniti tega 
poštenega moža." 

„Znana mi je tvoja ponižnost," odgovori mu 
graščak; „a vsi moji gozdnarji sami spoznajo, da 
jih o gozdnarski vednosti daleč prekosiš, radi ti 
prepusté to službo. Kar se pa tiče najstarejšega 
gozdnarja, bom uže jaz skerbel, da bo zadovoljen; 
tudi drugim bodem skušal plačo zboljšati. Največ 
mi je na tem, da zboljšam svoje gozde, od kterih 
dobivam največji del svojih dohodkov. Za to si pa ti, 
kakor nalašč. Tudi sem ti hvalo dolžan za ljubezen 
in zvestobo, ki si je skazoval mojemu sinu. Kmali 
mu bom izročil svoja posestva; ostani mu tudi za 
naprej zvest služabnik, kakor si mu bil do sedaj, 

— in kakor mi je bil stari nadlogar, če tudi je 
imel le pičle vednosti." 
Berzo leti Janezek v Leskovec, da naznani 
svojim staršem to veselo vest. Oče in mati se zeló 
razveselita in zalesketajo se jima solze veselja v očeh ; 
čutila bi se bila uže zeló srečna, ako bi bil dobil 
Janezek, ki je veljal do sedaj le za strežaja, tudi 
le najnižjo gozdnarsko službo. A da je na jeden



191 

krat postal nadgozdnar, to je preseglo vse nju želje 
in nade. Priserčno se zahvalita Bogu, da jima je 
Janezek v tolažbo in veselje na stare dni. 

Janezek je prosil svoje starše, naj se préseié 
iz svoje uborne hišice k njemu v lepo in prostorno 
gozdnarsko hišo, da mu bodo oskerbovali gospodarstvo. 
Hotel jim je prepustiti vse svoje dohodke 
ter le pri njih na hrani biti. Préseié se tje ? — 
in vsi trije so živeli skupaj v najlepši zastopnosti 
in ljubezni. Čestokrat sta rekla oče in mati: „Pac 
ni srečnejših ljudi pod milim solnccm, nego sva 
midva!" 

Necega večera so sedeli po večerji še dolgo 
skupaj Nikolaj, Marjeta in Janezek ter se prijazno 
razgovarjali o različnih rečeh. Na jedenkrát pa 
rečejo oče Nikolaj: „Ljubi Janez, tvoja mati so se 
uže postarali; težko že gospodinijo ter bi radi izročili 
to breme mlajši moči. Kako je, ali ti še nisi 
mislil na to, da jim preskerbiš pomočnico, sebi pa 
mlajšo gospodinjo?" 

„Uže sem mislil na to ter si jo tudi uže izvolil ;" 
odgovori Janez, „a do sedaj nisem živi duši povedal 
tega. Bal sem se, da bi znabiti vi, ljubi starši, 
ne bili zadovoljni z óno, ki sem si jo izbral." 

„Kaj žal bi nama bilo," rečejo oče Nikolaj, — 
„ako bi imela pravični vzrok, biti nezadovoljna s 
tvojo izvolitvijo. A le povej ! ktero si si izbral za 
tovaršico svojega življenja?" 

„Liziko," odgovori Janez plaho, „hčér nesrečnega 
Jošta." 
„Liziko!" začudita se veselo oče in mati. 
„Prav modro si si izvolil," rečejo potem oče, «To 


192 

je bila vedno tudi najina želja. Le nisva ti je 
hotela razodeti, da ne bi si je izvolil nama na 
ljubo. Kajti starši ne smejo nikoli siliti svojih 
otrok h kaki možitvi, kakor jim tudi ne smejo 
braniti, ce nimajo prav tehtnih vzrokov. Kar pa se 
Lizike tice? — seveda jej ne dela časti v očeh 
mnogih ljudi žalostna osoda njenega očeta; a s 
tem jej delajo ljudje krivico. Svojo dobro izrejo 
ima zahvaliti svojej izverstni materi, ne pa svojemu 
očetu. Lizika je iz serca pobožna, tako ponižna, 
tako sramožljiva, tako pridna in krepostna, da jej 
ni kmali jednaké. Z božjo pomočjo boš ž njo prav 
srečen in zadovoljen." — 

Težak kamen se je Janezku od serca odvalil, 
ko je zvedel, da njegovi starši niso le ž njegovo 
izvolitvijo popolnoma zadovoljni, temveč jih še celó 
zeló veseli. — Precej drugo jutro razodene svojo 
sercno željo tudi graščak u ter ga prosi, naj mu 
dovoli, da se sme zaročiti z Liziko, hčerjo nesrečnega 
Jošta. Od kar so mu starši privolili, ni se 
več toliko bal, da bi mu graščak tega ne dovolil, — 
ali vsaj ne videl rad, da graščinsk služabnik vzame 
za ženo hčer na smert obsojenega hudodelnika. 
„Vem," — rekel je Janez, „da me bodo mnogi 
grajali; vi pa, žlahtni gospod, — mislim, — ne 
bote sodili tako kakor drugi." 

Graščak je bü popolnoma zadovoljen z Janezovo 
ženitvijó, voščil mu srečo ter prav prijazno še 
rekel ! „Tudi jaz se svojimi bodem prišel v cerkev 
k poroki kakor tudi na gostijo, da pokažem ljudem, 
da bolje čislam čednost nego mnenje ljudi. Kaj 


more Lizika zato, da njen oce ni bil nič prida! 
Ona pa je kaj blago dekle." 

„To je istina j " priterdi graščakinja, ki je 
bila tudi nazoča; „biser je, in kaj lepo in blago je 
od Janeza, da vé ceniti ta biser. Lizika je istinito 
najpobožnejša, najboljša, najbolj lepovedna deklica 
v celi okolici. V Leskovcu je skoraj ni drugje 
videti nego v cerkvi, in tu je živa podoba priseréne 
pobožnosti; čestokrat sem se uže zgledovala nad 
njo, kédar sein šla tje k božji službi. Prav po otročje 
spoštuje in ljubi svojo mater ter dela noč in dan, 
da preživi mater, brata in sestro. Je pravi izgled 
ponižnosti in lepovednosti. Sicer je res mnogo 
pripomogla nezadolžena sramota in revščina, v kteri 
je bila izrejena, da je postala tako ponižna, delavna 
in lepovedna. A saj se Bog poslužuje križev in 
težav, da bi nas pripeljal ter ohranil na poti čednosti. 
Janez bo jako srečen z Liziko. Iz celega 
serca želim srečo obema, blagemu ženinu kakor 
tudi krepostni nevesti, in gotovo ne bom izostala 
od svatovščine." 

Janezek ni dosedaj kazal svojega namena ni 
proti Marijani ni proti Liziki, če tudi se je sešel 
skoraj sleherni teden ž njima pri svojih starših, ker 
je dvomil, če mu bodo dovolili starši in graščak. 
Mislil je namreč, da bi bilo zelo napačno, delati 
pošteni deklici prazne nade. Sedai pa je šel naravnost 
k Marijani, — kajti dobro je znal, da ga 
Lizika rada vidi, — hčer snubit. Mati in hci se 

.razjokate veselja. Mati se je jako veselila, da je 
nepričakovano doletela tolika sreča njeno ljubo hčer, 
ki je morala toliko terpeti uže od mladih nog, -— 

Krištof Šmid» lil 18 


194 

Liziki je pa njeno veliko srečo slajšala še misel, 
da je vsaj na stare dni doživela toliko veselje 
njena ljuba mati, ki je morala v žalosti in britkosti 
preživeti svoja najlepša leta. 

„Ljubi Bog ti plačuje, draga Lizika, tvojo 
otročjo ljubezen," rečejo jej mati; — „meni pa je 
dal nad teboj doživeti toliko srečo in veselje, da 
lahko pozabim vso žalost preteklih let." 

Čisto raz sebe samega veselja pa je bila 
stara teta Jera, ko je zvedela to veselo novico. 
„Tako sem vendar po toliki sramoti še jedno čast 
doživela. !u vskliknila je veselo. — Berž je tekla 
naznanit vsem svojim prijatljicam veselo novico, da 
se je njena ljubeznjiva striniča Lizika ravnokar 
zaročila, Á Janežem Logar-jem, graščinskim nadgozdnarjem. 
Nektérim njenih prijatljie, sosebno onim, 
ki so uže imele odraščene hčere, ni bila ta vest 
nič kaj všeč; zlasti hčeram ni šlo v glavo, kako 
si je zamogel tako imeniten mož, kakor je gospod 
nadgozdnar se svojimi obilnimi dohodki, izbrati za 
ženo revno in obče zaničevano Liziko. Tudi se je 
govorilo, da bota zaročena imela le malo svatov. — 
A kakor hitro se je zvedelo, da bode v svate 
prišel tudi graščak se svojo družino, obljubili so 
radi vsi z veseljem, ki so bili povabljeni, — in na 
jedenkrát so zginili vsi pomisliki. Zbralo se je 
toliko ljudi, da je bila skoraj cerkev premajhna. 

Ko je stala Lizika pred oltarjem v starinkasti, 
kaj lepi in veličastni cerkvi v Jelenovem v svojej 
nevestni obleki iz zelenkaste svile in na glavi z 
deviškim vencem iz belih cvetlic, ljubka in mila 
ter nekoliko zarudelih lic, kakor najlepša rudeč



195 


kasta vertnica, — in njej na strani Janez, ravno 
tako lepe postave in cvetočih lic, spomnil se je 
marsikdo nazočih preteklih časov. Marsikteri mož, 
marsiktera žena je mislila v svojem serci: „Pred 
dvajsetimi leti sta stala Marijana in Jošt tako pred 
tem altarjem; vse je takrat reklo, da ni lepših 
zaročenih na svetn in vse jú je blagrovalo. A nju 
zakon je bil vendar le nesrečen, ker sta bila sicer 
lepa, a ne tudi oba krepostna in pobožna; sama 
lepota brez čednosti pa ne zamore osrečiti. Danes 
pa vidimo stati pred oltarjem ženina in nevesto, 
ki nista le lepe postave ampak tudi blagega serca, 
zato bo tudi nju zakon srečen. Kajti le prava 
pobožnost in krepost storite človeka v resnici srečnega, 
—- da dajete mu celo v križih in težavah, 
brez kterih ni tudi najsrečnejši zakon, óno blaženost, 
óni notranji mir in óno zadovoljnost, 'ki ostane 
tudi pri najhujših poskušnjah, —- in kedar je minljiva 
telesna lepota uže davnaj zginila, čednost še 
vedno ostane. 

Gospod župnik iz Jelenovega, sedaj uže častitljiv, 
siv starček, so ju poročali. Veselja jim stopijo 
solze v oči, ko vidijo pred seboj obče čislana 
in neizrečeno srečna zaročena, verlega ženina, kterega 
so uže poznali, ko je še kot deček nosil na 
glavi dračje iz lésa, in zalo nevesto, ki jim je uže 
tolikanj dopadla oni žalostni večer, ko je vsa 
nesrečna in objokana poslavljala se od svojega očeta 
v ječi. Pred poroko so imeli lep, kratek ogovor; 
a skerbeli so, da niso ni z besedico omenili nesrečne 
osode nevestinega očeta. Govorili so le o tem, 
kako imenitna dolžnost je staršem dobra izreja 

18* 


196 

otrok, in kolika sreča za otroke je ta, f kar jim 
je dalo povod življenje ženinov in nevestino. Med 
drugimi lepimi izreki, ki so jim jih povedali, zapazili 
so si poslušavci najbolj te-le: Dobra izreja 
obrodi dober sad; je najboljša dota, ktero starši 
svojim otrokom zapustiti zamorejo. Ubogi deček, 
kterega starši v strahu božjem izredé, postane lahko 
pošten, obče eislan mož. Tudi najbolj revna hči, 
ki pa je čednosti bogata, omoži se skoraj slehernikrat 
dobro in pošteno, ter dospe tako do sreče 
in blagostanja. Pobožnost in krepost, mladost, ki 
se preživi v nedolžnosti, in pa dobro ime je najboljša 
dota, dobro naložen denar, ki donáša sleherno 
leto gotovih obresti. Pobožna in krepostna, nedolžna 
in poštena devica prejme cestokrat uže na tem 
svetu svoje plačilo; se lepše plačilo in še lepši 

venec pa jo čaka v nebesih." 

Vse poslušavce so župnikove besede zeló ganile ; 
vsak jim je priterdil v svojem serci. Janezovi uže 
priletni starši so se kar jokali veselja. Tudi Lizikini 
materi so stopile radosti solze v oči ; a vendar 
le so njeno veselje kalili britki spomini; spomnila 
se je svojega nesrečnega, rajnega moža, kterému 
je pred dvajsetimi leti podala svojo roko v, zakon 
v ravno tej cerkvi in pred ravno tem oltarjem, in 
goreče molila za njegovo dušo. Zahvalila se je 
Bogu, da jej je dal doživeti toliko veselje nad 
njeno hčerjo uže na tem svetu, ter se tolažila se 
sladkim upanjem, da bo jedenkrát zopet videla 
svojega moža tam gori v svetih nebesih. 

Ženitnina, h kteri je prišel tudi grašcak se 
svojo gospo in otroci, kakor je bil obljubil, obhajala 


197 

se je v gostilni „pri zlatem jelenu.u Graščinski 
strežaji v praznični obleki so stregli pri mizi. Tudi 
stari Moric, kterému pa so bili lasje uže beii kot 
sneg, in vsi drugi graščinski gozdnarji in lovci 
se svojimi ženami, odraslimi hčerami in sinovi 
so bili povabljeni. Prišli so vsi v svatovski obleki. 
Vse pa je prav veselilo, in si šteli na veliko čast, 
da je prišel tudi graščak se svojo družino k njim. 
Nevesta Lizika je veselo zapazila, ter tudi svate 
na to opozorila, da so graščinski danes v zeleni 
obleki. Graščak se nasmejain reče: „Zelena barva 
znači upanje; vsi smemo terdno upati, da bota 
novozaročena srečna v zakonu. Kazun tega mi 
dela danes zelena barva se drugo veselje. Kaj 
veseli me, da sedim danes se svojimi gozdnarji in 
lovci pri jedni mizi; tudi mojo ženo veseli, videti 
zbrane žene in hčere toliko verlih mož." 

Vsem je jako dopadla prijaznost in vljudnost 
graščaka in graščakinje. Veseli razgovori in mnogoverstne 
šale, s kteriini je znal graščak zbrane 
kratkočasiti, razveseljevali so svate bolj nego okusne 
jedi in dobro vino na bogato obloženi mizi. 

Med gostijo začno gozdnarji jeden drugemu 
migati, naj se napije graščinskim. Starograjski 
gospod zapazivši to, hitro vstane, natoči kozarec 
ter napije: „Bog živi ženina in nevesto H 

Vsi nazoči vstanejo, terčijo s kozarci ponav-
Ijaje besede: „Bog živi še mnogo lei ženina in 
nevesto ía 

Sedaj so hoteli napiti graščinskim. A graščak 
jim zopet reče! rLe poterpite še nekoliko!" — In 
napolni vši zopet kozarce napije Janezovim staršem 


198 

na radost vseh svatov. — Starsi se zahvalijo ; veselja 
jim stopijo solze v oči. — Potení napije graščak 
Marijani^ nevestini materi; Marijana pije nekoliko 
in solze veselja in britkosti jej kapljejo v kozarec. 

Se jedenkrát vstane graščak ter napije na 
zdravje stari teti Jeri; tudi drugi svatje jej napijó-
Teto Jero je ta čast tako iznenadila, da jej jí 
skoraj kozarec padel iz roke. In ne bilo bi kone; 
ne kraja njenega priklanjanja, zahvale in odzdrav 
ljanja, ko bi je ne bili spomnili? da se bo seda* 
napilo žlahtnemu gospodu in njegovej družini. 

Janez in Lizika, Nikolaj in Marjeta, Marij ans 
in vsi drugi svatje, ki so bili udani iz celege sere? 
graščinskim, zavpili so jednim glasom iz globočine 
svojih sere in sproti nebu obernjenimi očmi: „Bog 
ohrani še mnogo let našega dobrega gospoda Viljelma, 
milostljivo gospo Frančiško, gospodiča Bogomira 
in milostljivo gospico Lojziko! Bog naj jim 
poverne stotero, kar so nam dobrega storili, naj 
jim dodeli srečo in veselje, svoj blagoslov in dolgo 
življenje ter kedaj sveta nebesa!" 

Ganjenega serca se graščak zahvali za napitnico, 
in veselo oziraje se po svatih reče: „Bog 
živi vse gozdnarje in moje služabnike lu 

Splošno veselje se razlega na te besede po 
dvorani. 

Po gostiji so svatje izročili novozaroeenima 
svoja darila, kakor je šega po nekterih krajih. 
Bilo je mnogo jako lepih in dragih daril. Najbolj 
je vsem dopadlo darilo graščakovo, lovski nož ali 
meč? okovan se srebrom v ognji pozlačenim. Na 
obroči deržaja, ki se je svetil, kakor bi bil iz samega 


199 

čistega zlata, videla se je izrezljana ta-le podoba: 
Pod košatim hrastom je bilo videti dečka, ki se 
razgovarja z mladim sernjakom? za drevesom pa 
lovca, ki zadovoljno posluša dečka. 

Pri pervem pogledu reče Janez veselo: „Oj, 
to je pa oni mladi sernjak, ki je bil vzrok mojej 
ledanjej sreči!" 

„Istina je," priterdi grašeak družbi, ki se je 

^njetila okoli njega, da vidi lepo in umetno izrez


jano podobo. „Oni mladi sernjak seznanil me je 

íajpervo z Janezkom in njegovimi verlimi starši; 

mi sernjak je rešil mene in mojo družino velike 

íevarnosti; brez onega sernjaka bi skoraj gotovo 

íe bili danes obhajali te vesele svatovščine. Ali 

)olje, neskončno sveta previdnost božja se je poslu


iila onega sernjaka v naš blagor. Zato sem zau


cazal nad majhno, res jako umetno izdelano podobo, 

ú nam kaže onega mladega sernjaka, Janezka in 

noj ega starega lovca Mórica, napisati izrek: 

„jKTar Bog stori, vse dobro storil 


Kazalo : 

Predgovor. Stran 

I. Pridni Janezek * . . 1 

II. Janezkova pobožna mati 5 
Iíí. JaneTikoY oče 7 

IV. Yelika žalos, 10 

V. Pomoč . 13 
TI. Osodepolno spoznanje .1 5 
Tli. Rešitev 19 
TIIL Otročja leta hudobnega Mihca .... . 22 

IX. Malopridni učenec 31 

X. Mihec rokodeljski učenec 35 

XI. Mihec med tatinskimi lovci 41 

XII. Mihec med tolovaji 47 

XIII. Dogovorjen napad .,,.,..,. . 54 
XIT. Mihčevo hudobno hlinjenje 59 
XT. Huda vest 62 
XTI. Čudna pošast 66 
XTII. Zaslišba Ti 

XVIII. LOY na roparje 76 

XIX. Kiateževo življenje » 82 

XX. Kiateževo in Boltetovo življenje . . -. . 91 

XXI. Klateževa obsodba.... 98 

XXII. Bolte v ječi 104 

XXIII. Zadnji dnevi Klateža in Bolteta 111 

XXIV. Joštovo življenje 119 
XXT. Marijana pri svojej teti , . 130 
XXTI. Marijana prosi za Jošta 144 
XXTXL Marijana obišče Jošta y ječi i 51 
XXTIII. Marijanini slednji razgovori z Joštom . . . 157 

XXIX. Tolovaji na morišči 164 

XXX. Mihec v ječi 170 

XXXI. Mihceva mati 178 

XXXII. Srečni dne ú Janezka 185