DRIBTVKNI l_m€l§__ (Besede kmetskega fanta.) Kmet je k.alj, svoboden in neodvisen. Tako pišejo o nas učeni ljudje, nas povzdigujejo in zavidajo. Eno bi nam pa zamerili: nezavednost in neizobraženost. Deloma tudi po pravici. Mi sami dostikrat premalo držimo na svojo kmetsKo čast, včasih nas je celo sram, da smo kmetje. Prvo, kar nam manjka, je samozavest. Če vidimo gospoda v lepi obleki, se nasproti njemu čutimo majhne ter si mislimo: ta je velik gospod. Vsi stanovi so enakovredni in enako potrebnl in ni, da bi se eden nad drugimi poviševal. Če ne nosimo na sebi obleke po najnovejši modi, nas to ne dela še manj vredne od drugih. Posledica po«ianjkljive samozavesti je tudi v tem, da najboljši zapuščajo naš stan, češ: kaj bom kmet! Največ bi moral delati, najmanj pa zaslužil. Res, povdariti moramo tu: kmet največ dela izmed vseh stanov. Ko pride nov 40urni delavski delovnik, kmet svojega delovnika ne bo znižal, prej zvišal. Krizo občuti naš kmet dovolj trdo in denarja ni za dninarje, ne za hlapca in deklo, ne za obleko. JNaši mladi vidijo to trdo in težko delo in iščejo kruha drugod. Naše mladenke straši kmetsko trpljenje, pa hite v mesta služit lažji (?) kruh. Tako ostajajo na domači grudi dostikrat slabši delavci in menda moramo prav temu dejstvu pripisovati, da naš stan tako počasf napreduje. Fant, sin neodvisnega kmetskega človeka, ali si res ne upaš biti kmet? Ali si ne upaš dvigniti na noge ta stan, ki danes še ni dovolj priznan? Dekle, hči svobodne kmetice, ali se res sramuješ svojega stanu? Slovenska 'kmetica, piše pisatelj Tavčar, tvoja je zasluga, da je naša zemlja ostala sloven»ka! Kmet je steber države. Ali se nič ne zavedamo tega? Kaj pa, če ta steber, ni dober in trden? Čas je že, da se dvig nemo, da povzdignemo na. stan na isto višino kot so dmgi a' inovi. Dveh sredstev se moramo pri tem posluževati: izobrazbe ia orgaaizacije. Izobrazba je luč. Prižgimo jo, da bo svetila aam vsem. Kmetijska šola je velike važaosti. Res je draga, toda kdor zmore, aaj gre. Deaar, ki ga izdaš za kmetijsko šolo, se bo stoterao povračeval. Dosti je že pri aas bilo tečajev in predavaaj, toda še premalo. Res, za vse se aaša mladiaa bolj zanima, kot za svojo kmetsko strokovao izobrazbo. V aaših kajižaicab se bolj pofedko najdejo kmetske strokovae kajige. Če pa že so, leže aavadao razmetane ia zaprašeae po policah. Zdi se mi, da se delavci veliko bolj brigajo za svoje organizacije, zlasti za mladiaske. Naša prosvetaa društva imajo le bolj pred očrtii splošao izobrazbo ter se posebej za strokovao izobrazbo kmetske mladiae ae morejo toliko brigati. Veadar morajo prav prosvetaa društva biti težišče vsega aašcga dela, ia posvečati bodo morala zlasti v bolj kmetskih krajih kmetskim vprašaajem ia kmetski izobrazbi velik, da ae rečem: pretežai del vsega svojega izobraževalaega dela. V orgaaizaciji je aaša moč. Tega ae moremo aikdar dosti povdariti. Kmetski faat, kmetsko dekle, ki ai orgaaiziraao, škoduje sebi ia svojemu staau. V aaši ikmetski prosvetai orgaaizaciji je mesta za vse. Osaujmo po naših prosvetaih ia izobraževalaih društvili naladiaske odseke: faatovske in dekliške. Ia potem na delo! Veliko smo že zamudili, ne zamujaj mo več! V skupaeai delu v aaših društvih si gradimo novi lepši dom! Naš kmetski staa, povsod bodi upoštevan in spoštovan! Mladiaa kmetska, vsa aa plan, da zažari nam ldpši daa! Sami si gradiaio usodo boljšo, sami kujmo si bodočaost lepšo! OBČNI ZBOR PROSVETNE ZVEZE. Prosvelna zveza v Mariboru ima svoj občni zbor v četrtek, 2_. novembra, v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboiu, Začetek ob 10. uri predpoidne. Prošnja za polovično vož- njo je bila že davno poslana v Beogiad, do zdaj pa še ni piišel od tamkaj odgovor. Ako bo polovična vožnja dovoljena, bomo o tem naše člane obvestili potom »Slovenca«. Št. Peter pil Mariboin. Ker znamo ceniti delo in trud našega prosvetnega društva »Skala«, ki ipraznuje letos 30Ietnico svojega obstoja in dela za pravo narodno, krščansko omiko in državljansko vzgojo, zlasti v težkem pred- in medvojnem času, pa še tudi sedaj, hočemo ta jubilej sicer skromno, a vendar dostojno proslaviti. Proslava se vrši prihodnjo nedeljo dne 20. t. m. po sledecem spovedu: dopoldne ob pol desetih bo v župni cerkvi pridiga (č. g. Kolenc), nato slovesna sv. rna.ša za vse žive in rajne društvene člane. Popoldne ob dveh so večernice in po večernicah v samostanski šoli občnt zbor, na katerem govori sla. lostno besedo tajnik KA, c. g. Kolenc. Nastopil bo tudi pevski in tamburaški zbor. Vse kar pri Št. Petru slovensko in katoliško čuti, in vsi, ki ljubite vero svojih očetov in jezik materin, pridite in ud.'.žite se za naš Št. Peter lepe in izredne proslave. Pa tudi pristopajte kot člani, da tako pomagate širiti pravo omiko in voditi šentpeterskl rod po poti svojih prednikov, ki so skrbeli, da je Št. Peter bil in ostal katoliiki in slovenski in kot tak zvest čuvar jugoslovanske misli, ki nam je ustvarila našo skupno domovino Jugoslavijo, ki ima v obmejnih katoliškib Slovencih prav zveste euvarje. Remšnik. Bralno društvo namerava obhajati AOOletnico turške sile in Tprizori v nedeljo 27. t. m, popoldne igro »Turški križ.« Obhaja se ta dan.tudi izseljeniška nedelja, kar pride v programu tudi do izraza. Vabimo vse domačine in sosede. Sv. Benedikt v Slov. goricah. Slomšekovo proslavo bomo v naši društveni dvorani obhajali v nedeljo dne 20. t. m., ob treh popoldne, s petjem, deklamacijami, odersko sliko in govoiom vlč. g. dekana Fr. Sal. Gomilšeka. Pridite v velikem Itevilu, da proslavimO tega velikega shia slovenskega naroda. Vstop nine ne bo. Št. Janž na Dravskem polju. Piosvetno društvo Št. Janž na Dravskem pcrtju priredi v nedeljo dne 20. riovembra, ob treh popol- dne y Društvenem dorriu priljubljeno igro:; »Mlinar in njegova^ hči«. prij^t^ljji ppš^nv^gi r-_zyedrii.a prisr.čn^ vabljehi! \ V. ,'. \'.t__."., ,... ¦>-. Središce. X,juds_^ pdei,' \;pri^u-i, y. r^edjeljo dne 20. novembia, ob po) sedmih. zvečejp kras-. no štiridejansko vitežko igro »Zloba. iri ,zve-: stoba«. Nastopajo moške ,osebe . vr ,^iikoyiti_i vitežkih, kostuinih. Med .ocimori Y.asvl>or zab.aval društveni tamburaški zbor, p.fidlte v. bbjl-( riem številu! Križevci pri Ljutomeru. Prihodpjo n^deljo, ^lne 20. novembra 1932, popoldrie po večerni-. cab gremo vsi v SlomS^kpvo dvo.rano, kjer pri-: redi, Br^lpo drUštvo v proslavb 701^tn'ice bla^ ženi. smrti A. JVT. Slom^eka ljubko narodno jg^ ro »Prl kapelici«. Spored bo bbsegal še slav: nošthi gpvor'o SIdnišekb: in o 201ethici felom-i šekove cjvorane, pevske ¦točke iti' deklamacije. Križe.včani, oddolžimo se spomirtu. veHkega' Slovenca Sldmše^kk"ter pojdirhd vs. ida''PrCh slavo. (. ., . _ . ,_.,".:, Ljutozuer. Prosvetno dr.Uštvo vpnždi'i.V iibdeljo dne 20. t. m., popoldne ob pof Stiri.h nat odru Katoliškega doma znano ljudškd _gro -3 petjem v treh dejanjih, »l.rivoprisežni-f< Ta igra bo nudila lep gledališki užitek.' Zvfeže Z vlaki so ugodne. — Običajni Miklavžev večer bomo .meli letos že dne 4. decembra popoldne. Polno smeha bo in daril.l .— Prilznik Brezmadežne, 8. decembra, prosiavimd s popoldansko Marijansko akademijo. V drtigem delu te akademije vprizorimo najnovejši ver ski misterij »S.lehernik«, ki bo ža ^Ljiitomer nekaj novega. "'•". !,'•.'".' Polzela. Da ne bo kedo lnislfl,' da sed.-i]1, ko irnamo svoj lastni Katoliški pvosvetrrt dom, da počivajno. Xe, ravno narobe. Sedaj se' je 5W le pričelo pravo življenje, ker dom nas \*abl( dom nas. JsMf. k. 'a^lu. Pretečeni^Bi^set Jfe kr melo Katoliško prosvetno društvo svoj redni občni zbor. Odseki društva prav živahno deIujejo. Fantovski odsek ima v§ak četrtek zvečer fantovski sestanek, za Božič pa ima na programu, da vprizori igro »Mlinarjev Janez«. Dekliški odsek ima vsak mesec svoj dekliški sestanek. Vojnik. Xaši vrli, izobrazbe željni fantje so si pred kratkim osnovali svoje pevsko društvo. Sicer se je podoben moški zbor osnoval že lansko leto v Škofjivasi, pa vsled raznih ovir ni dolgo vzdržal. Občudovati moramo veMko požrtvovalnost teh naših pevcev, ki po 1 uro daleč prihajajo redno k pevskim vajam. Zbor vadi učitelj meščanske šole g. M. Vauda. Za predsednika so si izbrali vrlega fanta M. Lebarja. Xovemu pevskemu društvu želimo vsestranskega napr-edka. Fantom pa kličemo: Le vztrajno naprej! Št. Andraž pri Velenju. Požrtvovalnost in ¦vztrajnost diči igralce našega Katoliškega prosvetnega društva. To so zlasti pokazali, ko so se pripravljali na dramo iz svetovne vojne »Rožmarin«. Navzlic temu, da so bili podnevi vpreženi v trdo kmetsko delo, se zvečer niso ustrašili deževnega vremena ter slabega in dolgega pota ter so prihajali redno in točno k vajam. Njihov trud je bil bogato poplačan v nedeljo dne 6. novembra, ko so igro vprizorili- Dvorana. Diii^tvoT.esrn ioma i<> bi!a mbito polna gledalcev, z!a?ti mnogo jih je prišlo iz sosednjih župnij. Tokrat so igralci pokazali, koliko so se naučili v 14 dneh. Podali so svoje vloge tako dovršeno in s takim doživetjem, da {e b;!o občinsfvo rrtravnost očarano. Najlepše pa sta igrala gclč. Tončka Triglavova v ulogi Rpnčakovo Lenke ter g. Ferdo Zajc v vlogi Gašpfirjevegci Tonefa, v kojo je položil toliko resničnesra življenja, da nobeno oko ni ostalo suho. Še onira našim možem, ki so okusili, kaj ie vojno gorje, pa se nikoli ne pokažejo žalostne, se je prikradia solza v oko, ko jim je igra obudila snorain na one prežalostne čase. I)a je prireditev tnko dobro uspela, gre največja zahvala g. .Jožku Brun?ekn, ki je igro režisiral fn dajal vsa scerferijska navodila. Mnogo pohvale je žel tudi lamburaški zbor, ki pod vod«tvom društvenega knjižničarja g. Toneta Praprotnika izredno dobro napreduje. — Na splošno željo občinstva _e igra ponovi v nedeIjo dne 20. novembra, ob treh popoldne v na- šem Društvenem domu. Ponovno nastopi tudi tamburaški zbor. Tokrat vljudno vabljeni vsi, zlasti še tisti, ki se prve predstave niso udeležili. Torej dne 20. novembra na svidenje v Društvenem domu! Medija-Izlake, Naše Prosvetno društvo je imelo zadnjo nedeljo svoj redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen stari odbor z č. g. župnikom na čelu. Prvotno bi se imel vršiti moseca avgusta, a je bil od sreskega načelstva prepovedan radi nekega nedostatka. Gosp.F. Osolniku, župniku v Izlakah, se imamo tudi zahvaliti, da ima naša dvorana tako krasno električno razsvetljavo, ki je povsem njegova zasluga. Želeti bi bilo, da bi tudi inteligenca sodelovala v društvu. Tik pred volitvami so imeli v Eerlinu prometno stavko, Na sliki vidlmo tramvajski voz, katerega ščitita pred napadi stavkujočifc z obeli strani s po- licisti napolnjena avtomobila.