# -. 7     " Vsak razmislek, ki skuša biti temeljit, mora ozavestiti polo`aj, v katerem se sam nahaja, sicer je zelo mo`no, da se bo zapletel v nebis- tvena vprašanja. To velja tudi za premislek o razmerju med kršèanstvom in sodobno teh- noznanostjo. Poglejmo torej, kakšna so naj- bolj oèitna doloèila današnjega polo`aja, da bi ugotovili, ali je tovrsten premislek sploh potreben. S èim je èlovek na zaèetku tretjega tisoèletja najbolj zaznamovan? Oglejmo si to z vidika tistih dveh razse`nosti, ki sta za èlo- veka (tostransko gledano) nedvomno temelj- ni, t.j. z vidika njegovega odnosa do soèloveka in z vidika njegovega odnosa do narave. Odnos do soèloveka zaznamuje pojav, ki ga z ekonomske plati imenujemo kapitali- zem, s politiène pa liberalizem, saj sta to ti- sti dve strukturi, ki oèitno obvladujeta naše dru`beno `ivljenje.1 Odnos do narave pa zaz- namuje pojav sodobne znanosti, ki se od grš- ke epistéme razlikuje po tesni povezanosti s tehnološkim razvojem in jo zato imenujemo tehnoznanost. Oèitno je namreè, da se nam danes narava daje na naèin, ki ga doloèa so- dobna znanstvena zavest: da razumemo ko- šato bukev kot sistem, v katerem se dogaja fotosinteza, da razumemo kos apnenca kot velik skupek molekul CaCO3 in da razume- mo divjanje hudournika kot posledico sou- èinkovanja gravitacijske sile, atmosferskega termodinamiènega dogajanja ter geološke sturkture tal. * +, 0       # "    Kapitalizem, liberalizem in tehnoznanost so torej temeljne koordinate bivanja današ- njega èloveštva. V kakšnem medsebojnem razmerju stojijo? Sopripadnosti kapitalizma in liberalizma ni te`ko ugledati: liberalizem kot ideologija, ki te`i k absolutni strpnosti, dopušèanju vsega mogoèega, je v oèitni po- vezavi s kapitalizmom kot ideologijo svobod- ne konkurence, ki je mo`na samo, èe se dr- `ava v ekonomijo ne umešava. Skupna jima je torej te`nja po èim manjšem omejevanju svobode posameznikov, ki se v zadnji posle- dici ka`e v omejitvi dr`avnih funkcij zgolj na obrambo individualne svobode.2 Obenem pa je res, da bi si te`ko predstavljali pojav libe- ralizma in kapitalizma brez pojava tehnozna- nosti. Kapitalizem (in njemu sopripaden li- beralizem) je namreè zaèel nastajati v obdob- ju industrijske revolucije in se je razvijal vzpo- redno z industrijskim razvojem. Oèitna sood- visnost z znanstveno-tehniškim napredkom je vidna tudi v tem, da so tehnoznanstveno najbolj razvite dr`ave najbolj liberalno na- strojene in obratno. Razumevanje znanosti kot logiène analize stvarnosti, ki predstavlja osnovo industrijske tehnike in torej tudi kapitalizma, pa se je le poèasi dokopalo do pravih tehnoznanstvenih oblik. Prve oblike take zavesti najdemo `e v Grèiji, v tisti prvotni obliki znanstvenega mišljenja, ki jo imenujemo metafizika in ki se zaène z nastopom Platonove in Aristotelove filozofije.3 Zato smemo trditi, da sta libera- lizem in kapitalizem pravzaprav zgolj pojavni   obliki metafiziène miselne dr`e, ki se v njenih zadnjih razvojih ka`e kot tehnoznanost. Nova evangelizacija današnjega èloveka bi morala potemtakem biti zelo pozorna na evangelizacijo, pokristjanjenje te osnovne znanstvene dr`e, saj, kot smo pokazali, je rav- no ta dr`a tista, ki v osnovi doloèa današnjega èloveka. Samo èe ji bo uspelo vzpostaviti pre- prièljivo sintezo kršèanstva s sodobno teh- noznanostjo, bo našla kljuè, kako v temelju prekvasiti sodobno èloveštvo tudi v vseh os- talih njegovih duhovnih, socialnih in eko- nomskih pojavnih oblikah. Tudi sicer pa je jasno: ko se zdi, da sta na- ravno spoznana resnica in vera skregani ali vsaj brez povezave, potem zaène vera nujno pešati. Vera vzplamti šele tedaj, ko se medsebojno podpirata. Srednji vek kot edino skoraj po- vsem pokristjanjeno obdobje èloveške zgodo- vine je bilo takšno prav zato, ker je uspelo v svojih palatinskih, katedralnih in samostan- skih šolah ter na univerzah skoraj povsem us- kladiti znanstveno zavest z religiozno. Ker pa se današnja znanost zdi relativno oddaljena ali vsaj nevtralna do religioznih vprašanj, je jasno, da je razkristjanjenost bolj ali manj splošna. &8         Ko `elimo prispevati k vzpostavitvi sklad- nosti znanosti in kršèanstva, se moramo naj- prej zavedati, da ne gradimo iz niè, paè pa da imamo v zgodovini kršèanske misli bogato dedišèino tovrstnih izkušenj, ki nam ka`ejo pot v prihodnost. Pri tem se zdi jasno, da bomo najprej poiskali napotke v tistem ob- dobju, v katerem je tovrstna sinteza bila naj- bolj oèitna. To je, kot je `e bilo nakazano, obdobje srednjeveške misli in znotraj nje ob- dobje visoke sholastike še prav posebej. Vr- hunec tega obdobja predstavlja misel sv. To- ma`a Akvinskega (1225 — 1274), ki predstavlja obenem vrhunec prizadevanj za uskladitev ta- kratne znanosti z vero.4 Zato bomo prav v njegovi misli poiskali navdih za iskanje izho- da iz današnjega polo`aja. Ko govorimo o sintezi znanosti z vero, vzamemo najprej v pretres tisto vejo znano- sti, ki obravnava naravo v najsplošnejšem ob- segu in ne v njenih posebnih pojavnih obli- kah. Ta temeljna naravoslovna znanost pa je fizika. Biologija, kemija, geologija, antropo- logija so vede o posameznih vidikih narave: biologija se ukvarja z `ivo naravo, kemija se ukvarja s kemiènimi reakcijami, geologija z dogajanji v zemeljskih plasteh, antropologija se ukvarja s fiziènim ustrojem èloveka. Samo fizika pa se ukvarja z naravo nasploh, t.j. z nje- nimi najsplošnejšimi pojavnimi oblikami, kot so analiza gibanja, analiza osnovnih delcev snovi itd. Zato si bomo ogledali, kje in kako sv. To- ma` prepoznava skladnost kršèanske vere s ta- kratno (aristotelsko) fiziko. Ta skladnost je vzpostavljena ravno v temeljnem prehodu Toma`eve filozofije, ki ga najdemo na zaèetku obeh njegovih Sum, t.j. v njegovih znameni- tih petih dokazih za Bo`ji obstoj. Znaèilno za teh pet dokazov je, da izhajajo iz opazo- vanja temeljnih fizikalnih dejstev, zato jih je Kant posreèeno poimenoval kozmološke (ali fizikalno-teološke) dokaze,5 ker izhajajo iz opazovanja najsplošnejših dogajanj v naravi in ne iz analize èistih pojmov na naèin on- tološkega dokaza sv. Anzelma iz Canterbury- ja.6 Anzelmov dokaz zaradi osredotoèenosti na zgolj logièno plat in zaradi odmaknjenosti od fizikalne problematike ni zanimiv za iz- gradnjo sinteze med vero in fiziko, zato ga tu ne bomo vzeli v poštev. Osredotoèili se bomo torej na naèin, kako sv. Toma` prika`e svoje dokaze v Teološki sumi (I, q. 2, a. 3), in sicer bomo vzeli v pre- tres predvsem 1. dokaz »iz gibanja« ¡ex parte motus¿. Ta je namreè tisti, ki jemlje najbolj neposredno v obravnavo nesporno fizikalno kategorijo – gibanje. Dokaz se glasi takole: -.  # “Gotovo je in to èutno zaznavamo, da se v tem svetu nekaj spreminja. Toda vse, kar se spreminja, je spremenjeno od neèesa drugega. Niè pa ni spremenjeno, èe ni v mo`nosti gle- de na spreminjajoèe: nekaj pa je spreminja- joèe, le v kolikor je dejansko. Spremeniti na- mreè pomeni popeljati nekaj iz mo`nosti v de- janskost: iz mo`nosti pa lahko nekaj preide v dejanskost samo po neèem, kar je `e dejan- sko: kakor tisto, kar je dejansko vroèe, npr. ogenj, povzroèi, da postane les, ki je le mo`- nostno vroè, tudi dejansko vroè; tako ga vzgiblje in hkrati spremeni. Eno in isto pa ne more biti zgolj mo`no in hkrati dejansko v is- tem oziru, paè pa samo v dveh razliènih ozirih; kar je namreè dejansko vroèe, ne more biti hkrati zgolj mo`nostno vroèe, paè pa zgolj mo`nostno mrzlo. Nemogoèe je torej, da bi nekaj, v istem oziru in na isti naèin, spremi- njalo in bilo spreminjano, ali pa, da bi spre- minjalo samo sebe. Vse, kar se spreminja, mora torej biti spreminjano od neèesa druge- ga. Èe se torej spreminjevalec spreminja, mora biti sam spreminjan od neèesa drugega. To pa se ne more nadaljevati v neskonènost, ker bi tako ne bival nek prvi spreminjevalec in potemtakem niti nek drugi spreminjevalec, ker drugi spreminjevalci spreminjajo samo zato, ker jim je dal spremembo prvi spremi- njevalec, tako kakor npr. palica giblje samo, èe jo premakne roka. Torej moramo priti do nekega prvega spreminjevalca, ki se ne spre- minja, in vsi vedo, da je to Bog.”7 Oèitno je torej, kako sv. Toma` gradi svoj dokaz na splošnem dogajanju fizikalnega sve- ta: na gibanju oz. še splošneje — na spremem- bi. Pri tem pa izpostavi celo vrsto aristotelskih zakonitosti fizikalne spremembe, iz katerih izpelje temeljno versko resnico: Bo`ji obstoj. Da bi polneje lahko izkusili moè te sinteze takratne fizike z vero, si oglejmo podrobneje strukturo dokaza in njeno trdnost. -. Salvador Dali: Geopolitièni otrok opazuje rojstvo novega èloveka, 1943, olje na platnu, Reynolds — Morse Collection, Cleveland, Ohio.   2.1 Obstaja nekaj spreminjajoèega se: “Go- tovo je namreè in to èutno zaznavamo, da se v tem svetu nekaj spreminja” ¡Certum est enim, et sensu constat, aliqua moveri in hoc mundo¿. Nekaj se spreminja. Fizikalni zavesti je to nevprašljivo dejstvo. Je pa obenem res, da to ni le trditev naivne zavesti, ki slepo zaupa zu- nanjim danostim. Fenomenološko nadvse raz- vidne spremembe do`ivljajev nasploh so prav tako spremembe.8 Do tu lahko s sv. Toma`em vzkliknemo: “Certum est”. Pri tem naj še raz- lo`im, zakaj sem izenaèil motus ¡dobesedno: gibanje¿ s splošnejšim pojmom spremembe. To izenaèenje ni samovoljno, v tem dokazu namreè sv. Toma` preoblikuje dokaz za Bo`ji obstoj, ki ga Aristotel izpelje v Metafiziki.9 Sorodnost med njunima dokazovalnima po- stopkoma je takšna, da tega vpliva ni mogoèe zanikati, še posebej èe vemo, da je bila Ari- stotelova filozofija glavno Toma`evo filozofsko vodilo. Toma`ev motus torej prevaja Aristo- telov kínesis — temeljni izraz Aristotelove fi- lozofije.10 Toda s kínesis Aristotel ne misli gi- banja v ozkem pomenu besede (t.j. kot pre- hod neèesa iz enega kraja v drugega), paè pa prehod nasploh iz mo`nosti ¡dýnamis¿ v de- janskost ¡enérgeia¿.11 To pa (kot bo še bolj ja- sno iz toèke 2.2) je lahko le opredelitev spre- membe nasploh in ne le gibanja. 2.2 Spreminjajoèe se je to, kar prehaja iz mo`nosti v dejanskost: “Spremeniti namreè pomeni popeljati nekaj iz mo`nosti v dejan- skost” ¡Movere enim nihil aliud est quam edu- cere aliquid de potentia in actum¿. Sprememba se paè vedno dogaja tako, da nekaj, kar lahko preide v neko stanje, v ka- terem dejansko še ni (v katerem se nahaja to- rej zgolj mo`nostno), v to stanje dejansko preide. Tako tisto, kar se spreminja, nujno prehaja iz mo`nosti v dejanskost. S tem stav- kom postane tudi jasno, kar smo poprej ome- nili, in sicer, da z besedo motus Toma` misli toèno tisto, kar misli Aristotel z besedo kíne- sis, t.j. spremembo nasploh in ne gibanje v ozkem smislu. 2.3 Nekaj lahko preide iz mo`nosti v de- janskost samo s pomoèjo neèesa, kar je `e de- jansko: “Iz mo`nosti pa lahko nekaj preide v dejanskost samo po neèem, kar je `e dejan- sko” ¡De potentia autem non potest aliquid re- duci in actum, nisi per aliquod ens in actu¿. Sv. Toma` tu navaja primer z ognjem in lesom: les kot tak je mo`nostno vroè, ne pa dejansko vroè; ogenj kot tak pa je dejansko in ne le mo`nostno vroè. Les lahko preide iz mo`nostnega v dejansko vroèe stanje samo s pomoèjo neèesa, kar je `e v dejansko vroèem stanju — npr. s pomoèjo ognja. Podobno bi lahko rekli, da se nekaj gibljivega, a mirujo- èega, lahko vzgiblje le s pomoèjo neèesa (gib- ljivega in) gibajoèega; ali pa, da lahko posta- nem domaè v nekem prostoru šele s pomoèjo neèesa, kar mi je `e dejansko domaèe — npr. tako, da postavim domaèe razpelo na mizo ali na steno. Vendar so to samo primeri, ki ne morejo veljati kot dokaz. Prva premisa dokaza te teze (2.3) bi se morala glasiti, da iz nièa ne more niè nastati,12 saj bi sicer ne- kaj v trenutku nastajanja moralo hkrati biti in ne biti, kar pa je protislovno.13 Prav tako pa nujno velja, da iz neèesa nedejanskega (tj. iz neèesa zgolj mo`nega) ne more nastati niè dejanskega. Torej tudi npr. iz zgolj spre- menljivega ne more nastati niè spreminja- joèega se. 2.4 Vse, kar se spreminja, je spreminjano od neèesa drugega: “Vse, kar se spreminja, mora torej biti spreminjano od neèesa dru- gega” ¡Omne autem quod movetur, ab alio mo- vetur¿. Teza jasno sledi iz zgornje, saj je za spre- minjano podstat dejanskostno stanje, h ka- teremu je vzgibana, dosegljivo, a še ne dose- `eno, medtem ko je za vzgibajoèo podstat to isto stanje `e dose`eno. Ker pa ne more ista podstat hkrati biti in ne biti v istem stanju, ker bi to bilo protislovno, sledi, da je sleherna -.  # spreminjajoèa se podstat spreminjana od neke druge podstati. 2.5 A neskonène verige spreminjevalcev ne more biti: “To pa se ne more nadaljevati v neskonènost” ¡Hic autem non est procedere in infinitum¿. “Ker bi tako ne bival nek prvi spreminje- valec in potemtakem niti nek drugi spremi- njevalec, ker drugi spreminjevalci spreminja- jo samo zato, ker jim je dalo spremembo prvi spreminjevalec, tako kakor npr. palica giblje samo, èe jo premakne roka.” Tako se glasi To- ma`eva utemeljitev teze. Na prvi pogled se zdi sr` dokaza v tem, da v kolikor spoznavamo vzroke na naèin ne- kega sosledja, v katerem nekateri vzroki pred- hajajo druge, bi morali sklepati, da ima to so- sledje neki zaèetek. A ni jasno, zakaj se ne bi moglo neko sosledje v obe strani razprostirati v neskonènost. Kako naj torej razumemo to Toma`evo tezo? Naj je ne vzamemo zares, kot je to storil Hume v Dialogih o naravni reli- giji?14 Prav gotovo je ne moremo vzeti zares, ne da bi si predoèili doloèene premise, ki za naš hic et nunc niso veè samoumevne, so pa bile samoumevne za sv. Toma`a in njegov èas. Na njihovi osnovi je mogoèe razumeti ute- meljenost teze. Prva izmed teh premis je gotovo tista, ki povezuje vzroènost s stopnjami popolnosti. Èe se v vzrokovani podstati le mo`nostno na- haja to, kar se v vzrokujoèi podstati nahaja dejansko, pomeni, da je v tem oziru vzroku- joèa podstat popolnejša od vzrokovane, saj ima neko udejanjenost, ki bi jo vzrokovana podstat lahko imela, pa je dejansko nima. Torej vedno, ko nahajamo neko sosledje vzro- kov, nahajamo temu sosledju vzporedne stopnje popolnosti. To je prva premisa. Lahko nam je razumljiva torej le, kolikor poznamo shola- stièno pravilo, ki pravi: “Nekaj je toliko po- polno, kolikor je dejansko” ¡Secundum hoc enim dicitur aliquid esse perfectum, secundum quod est actu¿.15 Gre za dokaj razvidno aristo- telsko ugotovitev, da je nekaj popolno toliko, kolikor uresnièi/udejanji svoje zmo`nosti. Lahko bi ji seveda ugovarjali, ali je potemta- kem npr. uresnièitev zmo`nosti morjenja neka popolnost. Na to nam seveda odgovarja aristotelska etika, ki ji Toma` sledi, po kateri moriti pomeni ne razvijati svojih najlastnejših (t.j. umskih) zmo`nosti, paè pa jih zavirati, saj je prijateljstvo med ljudmi najmogoènejše sredstvo razvijanja posameznikov. Umor pa je radikalno nasprotje prijatelstva.16 Za razvidnost obravnavane teze pa ta pre- misa ni dovolj. Razpolagati moramo še s pre- miso, ki bi nam omogoèala iz obstoja omenje- nih stopenj popolnosti sklepati na nemo`nost ne- skonène verige vzrokov in uèinkov. Ta premisa je izrecno navedena v Toma`evem èetrtem na- èinu dokazovanja Bo`jega obstoja v Teološki sumi, kjer pravi, da kolikor nahajamo neke stopnje popolnosti, neko veèjo ali manjšo po- polnost, nujno nahajamo tudi neko najveèjo popolnost: »Ko reèemo bolj in manj, imamo v mislih razlièni stvari, ki se razlièno bli`ata neèemu na najvišji stopnji« ¡Sed magis et mi- nus dicuntur de diversis secundum quod appro- pinquant diversimode ad aliquid quod maxime est¿.17 Na prvi pogled se sicer ta premisa zdi jasna: èe ne bi obstajalo niè nadvse popolne- ga, bi ne mogli poznati niti bolj in manj po- polnega, kar pa oèitno spoznavamo, ko spoz- navamo vzroèno sosledje. Toda postavi se nam vprašanje, zakaj za dojemanje veèje ali manjše popolnosti ali ka- terega koli drugega svojstva potrebujemo udejanjenost tega svojstva na najvišji stopnji. V ravnokar navedenem stavku se zdi, da nam Toma` predlaga sledeèi razlog: nekaj je bolj ali manj glede na to, koliko se oddaljuje od ti- stega najveè. Vendar se nam zdi `e enostavna meritev v kartezijanskem koordinatnem siste- mu v nasprotju s tovrstno razlago. Tam se meri kolièina (bolj ali manj) glede na odda- ljenost ne od najveèje paè pa od nièelne toèke sistema. Tudi fizièno velikost èloveka ne me- -.   rimo glede na razdaljo vrha njegove glave od neskonènosti, paè pa glede na razdaljo nje- gove glave od tal. Sploh se postavlja vprašanje, ali bi lahko neskonènost (kot tisto najveèje) bila tisto, na osnovi èesar se zavemo, da je ne- kaj bolj ali manj takšno ali drugaèno. Ali ni vsaka konèna mera enako (in sicer neskonèno) oddaljena od neskonènosti? Kako naj torej razlo`imo to kljuèno in naj- bolj sporno Toma`evo tezo v njegovem dokazu ex parte motus? Obstajata dve mo`ni razlagi: platonistièna in aristotelska. Oglejmo si ju. 2.5.1 Platonistièna interpretacija Zdi se, da je treba razumeti to kljuèno Toma`evo premiso na naèin, ki je drugaèen od do sedaj predlaganega. Toma`ev stavek »Ko reèemo bolj in manj, imamo v mislih raz- lièni stvari, ki se razlièno bli`ata neèemu na najvišji stopnji« moramo razumeti v smislu uvida, da lahko reèemo, da je nekaj bolj ali manj popolno (ali veliko, belo, svetlo, lepo itd.), samo èe vemo, kaj je popolnost (velikost, belina, svetloba, lepota itd.) v svoji èistosti. Takšen uvid, ki je soroden Platonovi iz- peljavi ideje Dobrega sv. Toma` najbr` po- deduje od platonizma del, kot sta De divinis nominibus Dionizija Areopagita in anonimni kompendij Liber de Causis, ki ju temeljito ko- mentira in ki ju zadnja generacija Toma`evih interpretov ima celo za temeljna vira Toma- `eve misli (Baeumeker, Huit, Henle, Denin- ger, Kremer, Beierwaltes).18 Ker pa je popolnost, na kateri dele`i tisto bolj ali manj popolno, kot smo videli, isto- vetna z dejanskostjo, spoznavam stopnje po- polnosti/dejanskosti le na osnovi nekakšnega poznavanja Dejanskosti kot take. Dejanskost kot taka je seveda povsem dejanska, kot je Be- lina kot taka povsem bela, Svetloba kot taka povsem svetla, Velièina kot taka povsem ve- lika, Lepota kot taka povsem lepa. Torej ta Toèka popolne udejanjenosti, ki je Dejan- skost sama ali Bog (Boga Toma` imenuje na- mreè Actus purus)19, mora kot povsem dejan- ska po nujnosti in popolnoma obstajati, èe zaz- navamo v svetu stopnje veèje ali manjše po- polnosti/dejanskosti, èe zaznavamo vzroènost, èe zaznavamo spremembo. Problem tovrstne platonistiène interpre- tacije Toma`eve teze o konènosti vzrokov je, da nas oropa toèno tistega, zaradi èesar smo se lotili interpretacije Toma`evih dokazov: oropa nas fizikalne osnove. S tem, ko abstra- hira iz konkretne dejanskosti spreminjajoèih se podstati pojem èiste Dejanskosti kot pogoj mo`nosti sleherne naše konkretne predstave o dejanskosti, izskoèi iz ravni fizikalno opaz- ljivih pojavov na raven logiènih, neempiriènih predpostavk opazovanja teh pojavov. S tem izskokom iz fizikalnega v zgolj pojmovno pa onemogoèi vzpostavitev globlje sinteze med fizikalno ravnjo in metafizikalno, saj prehod iz fizikalnega v nefizikalno ni empirièno pod- prt in je za fizika nepreprièljiv. Zato bomo poskusili predstaviti drugaèno razlago Toma- `eve teze o konènosti vzrokov, ki ne bo pla- tonistièno izskoèila iz ravni èutnega v njegove nadèutne predpostavke, paè pa bo skušala po- kazati, kako je `e v samem fizikalnem doga- janju taka empirièno opazljiva struktura, ki napotuje na metafizikalno, na obstoj Boga. Ta razlaga je bolj aristotelske narave in je os- novana na pojmu smotrnega vzroka. 2.5.2 Aristotelska interpretacija Ta interpretacija sloni na sledeèih tezah, ki jih bomo skušali sproti utemeljiti. 2.5.2.1 »Vse, kar deluje, deluje uciljeno« ¡Omne agens agit propter finem¿ (ScG III, 2): Ta znamenita tomistièna teza temelji na spoznanju, da mora obstajati razlog, zaradi katerega doloèen(o število) vzrok(ov) proizvede doloèen uèinek in ne kakega drugega. a) Ta razlog lahko išèemo (in to je prva hi- poteza) še v predhodnih vzrokih ali sta- njih. V tem primeru bi gibanje krogle v èasu t’ povsem doloèalo gibanje krogle v prihodnosti (v èasu t’’, t’’’ itn.). Vendar bi to pomenilo, da bi gibanje krogle v èa- -. # su t’ na nek naèin impliciralo, t.j. vsebo- valo nadaljnje gibanje.20 Ta predobstoj na- daljnjega gibanja krogle v predhodnem stanju se dogaja lahko le v liku krogle, saj ga v njeni tvarnosti (t.j. v njeni snovno- èasovno-prostorski doloèenosti) ne more biti. Tvarno dogajanje krogle v èasu t’ se namreè zgodi èasovno po tvarnem doga- janju v èasu t’’. Toda lik krogle (kot ka- kršne koli druge tvarne podstati) je vedno le lik vrste in torej splošni in ne posamièni (individualni) lik: tvar je namreè za To- ma`a tisto, po èemer je nekaj posamièno, je poèelo posamiènosti (principium indi- viduationis) tvarne podstati.21 Toda pri- hodnje natanèno gibanje krogle kadar koli v èasu je lahko le tvarno doloèeno in in- dividualno, torej ne more povsem predob- stajati v liku krogle v nekem predhodnem stanju. Obstaja v predhodnem stanju le neko formalno splošnejše, nenatanèno gi- banje krogle v prihodnjem stanju. b) Torej se natanèno gibanje krogle v èasu t’’ ne more nahajati le v predhodnjem stanju t’, paè pa nekje drugje (in to je druga hi- poteza)! Èe pa se razlog gibanja krogle v èasu t’’ ne more nahajati v predhodnih stanjih, se lahko nahaja samo v prihodnjih stanjih krogle same, kateri moramo priz- nati torej doloèeno te`njo k prihodnjim stanjem. Ta stanja pa smemo upravièeno imenovati cilje te te`nje. To smotrno te`- njo, ki je torej prisotna v vsem, kar se spre- minja, imenuje Toma` naravna te`nja ¡appetitus naturalis¿.22 c) Ponazorimo to naravno te`njo s Toma`e- vim primerom: »ogenj (…) predvsem te`i k temu, da vcepi lik ognja v tvar«.23 Ogenj sam po sebi te`i k za`iganju. V liku ognja (v èasu t’) se nahaja prihodnje razširjenje na doloèen predmet, preden bi ognju us- pelo ta predmet dejansko za`gati (v èasu t’’). Vendar to razširjenje ni prisotno v liku toèno na tak naèin, kot se bo zgodilo v intervalu t’-t’’. V liku je prisotno le na naèin splošne te`nje k za`iganju predme- tov, ki so za to dojemljivi. Natanèen potek razširjanja ognja pa bo sodoloèila pred- hodna danost ostalih okolišèin, v katerih se ta te`nja udejanja. Samo èe upoštevamo smotrnost (te`nja k prihodnjemu stanju) in tvornost (danost predhodnih stanj), bomo lahko uspešno predvideli spremem- bo pojava. 2.5.2.2 Dalje moramo ugotoviti, da nam naravna te`nja vsega, kar se spreminja, razo- deva, da vse, kar prehaja iz mo`nosti v dejan- skost, te`i k nekim ciljem, ki so lahko A) ne- povezani, B) vmesni ali pa C) poslednji. 2.5.2.3 Dokler podstat dosega nepovezane ali vmesne cilje, še dalje te`i, in sicer k ostalim ali pa k nadrejenim, popolnejšim ciljem, èe bi dosegla poslednji Cilj, pa ne bi te`ila veè (èeprav zaenkrat še nismo dokazali, da tak Cilj obstaja). 2.5.2.4 Toda podstat te`i naprej samo, do- kler ostaja še kaj popolnosti, t.j. dejanskosti, ki je še ni asimilirala. Poslednji Cilj torej, èe bi obstajal, bi bil skupen vsemu, kar prehaja iz mo`nosti v dejanskost, saj bi bil to celota vse dejanskosti. 2.5.2.5 Ta celota dejanskosti kot Poslednji Cilj vsega (èe bi le-ta obstajal) bi morala biti nekaj nadvse popolnega (drugaèe bi ne bila poslednji Cilj), t.j. nadvse dejanskega in po- sledièno nadvse enovitega (saj le to, kar je enovito, je popolno, ne more razpasti, je po- vsem dejansko)24. 2.5.2.6 Razprejo se nam tako tri mo`nosti: I) obstaja neka mno`ica stvarno obstojeèih ci- ljev, ki niso hierarhièno urejeni; II) obstaja hierarhija stvarno obstojeèih ciljev brez konca, t.j. brez najpopolnejšega Cilja, samo vedno po- polnejših ciljev; III) obstaja konèna hierarhija stvarno obstojeèih ciljev z najpopolnejšim Ci- ljem (ki obsega celoto vse dejanskosti). 2.5.2.7 Cilji morajo biti v vsakem pri- meru stvarno obstojeèi vsaj v trenutku rea- -.   lizacije, èe ne bi bili nedosegljivi in bi torej ne bilo spremembe (prehoda iz mo`nosti v dejanskost). Te`enje po nedosegljivem je namreè te`enje po nièu, t.j. odsotnost te- `enja in torej odsotnost spremembe, kar pa je nesmisel.25 2.5.2.8 Ad I) Èe cilji ne bi bili hierarhièno urejeni, pomeni, da ne bi bilo vmesnih ciljev, to bi pa pomenilo, da bi vsak cilj stal za sebe in bi ne bilo vzroka, zakaj bi nekaj te`ilo v dosego enega cilja namesto v dosego drugega: toda ex nihilo nihil fit. Èe ni vzroka za odlo- èitev, tudi odloèitve ne more biti.26 2.5.2.9 Ad II) Zdi se mo`no, da bi cilji sicer bili hierarhièno urejeni, vendar na »asimptotièen« naèin (neskonèno vedno po- polnejših vmesnih ciljev). Toda rekli smo v (2.5.2.4), da podstat te`i vse dotlej, dokler ne asimilira vse dejanskosti (èe je to sploh mo`no). A te`enje je te`enje le po tem, kar je dosegljivo, drugaèe ni te`enja.27 Torej, ker je te`enje podstati te`enje po dosegi vse de- janskosti, potem mora biti ta celota doseg- ljiva, kar se v asimptotièni situaciji ne more zgoditi. Poslednji Cilj torej obstaja, saj èe ne bi obstajal (vsaj v trenutku dosege), bi ne bil dosegljiv. 2.5.2.10 Ad III) Sledi, da so cilji lahko ure- jeni le v neasimptotièno hierarhijo in da Po- slednji Cilj vsega, ki je povsem enovita Celota vse dejanskosti, obstaja in obstaja vseskozi, èe ne bi ne bilo Najbolj dejansko (prim. 2.5.2.5). In to nadvse Dejansko, ki je Dejanskost sama, imenujemo Bog. -. Salvador Dali: Veliki paranoik, 1936, olje na platnu, Muzej Boymans-van Beuningen, Rotterdam. # 95  3     Natanèno smo si torej ogledali temeljne predpostavke visokosholastiène sinteze fizike in vere ter ugotovili, da se ta sinteza vzpostav- lja pri samem temelju kršèanske religiozno- sti, pri uvidu, da Bog je. Najbolj problema- tièen prehod te sinteze, ki je obenem dokaz za Bo`ji obstoj, smo prepoznali v tezi o nujni konènosti niza vzrokov. Te teze nismo razre- šili na osnovi platonistiène interpretacije To- ma`eve misli, ker bi nas ta popeljala od fiziè- nega sveta do Boga na osnovi empirièno neo- pazljive relacije med pojmovnim in empiriè- nim. Aristotelska smotrnostna razlaga pa je za nas bistveno bolj zanimiva, kajti osnuje svoj prehod od fiziènega sveta do Boga na os- novi empirièno opazljive smotrnostne relacije. Ta relacija je empirièno opazljiva npr. pri raz- voju `ivih bitij.28 Ko smo si torej ogledali naèin, kako sv. Toma` uskladi vero s takratnim naravoslov- jem, si oglejmo, na kakšen naèin je v zgodo- vini vèdenja prišlo do razgradnje tega skladja. :8   . Toma`evo sintezo zaène razgrajevati `e njegov najrelevantnejši filozofski naslednik bl. Janez Duns Skot (1266-1308), ki ga prav tako uvršèamo v obdobje visoke sholastike. Èe je sv. Toma` trdil, da je poèelo oposamez- nitve v tvari,29 je bl. Skot zaèel trditi, da je poèelo oposameznitve v liku. To posebno li- kovno doloèilo poimenuje tostvo (haeccei- tas).30 Èe se ozremo na toèko 2.5.2.1 a-b, vi- dimo, da sloni teza o nemo`nosti neskonè- nega števila vzrokov ravno na tem, da je po- èelo oposameznitve v tvari in ne v liku. Èe bi bilo v liku, bi lahko iz analize predhodnega stanja gibanja izpeljali naslednje stanje, saj bi bila v liku predhodnega stanja po nujnosti vsebovana vsa predhodna in nadaljnja dolo- èila gibanja danega telesa. Zato pa ne bi bilo potrebno posegati po smotrni naravnanosti slehernega gibanja in spremembe. Posledièno ne bi bilo mo`no izpeljati obstoja nekega po- slednjega Cilja oz. prvega Vzroka. Vzroèni niz bi lahko bil neskonèen. Ni torej èudno, da Skot pri svojem doka- zovanju Bo`jega obstoja ne izhaja, kot To- ma`, iz opazovanja spremembe v konkretnem svetu, paè pa iz pojma neèesa povzroèljivega ¡ens effectibilis¿.31 `e pri Skotu se torej fizi- kalno zaèenja loèevati od religioznega. Ob tem naj še dodam, da ta premik od Toma`evega poèela oposameznitve v tvari do Skotovega poèela oposameznitve v liku ne smemo razumeti kot nek sluèajen miselni pre- mik, paè pa se ta razlika nahaja v globokem soglasju z razliko, ki zadeva temeljna onto- loška izhodišèa obeh avtorjev. Posameznost je namreè nekaj, kar pripada dejanski biti: po- samezno je paè le tisto, kar dejansko biva; poj- mi ali bistva, ki bivajo le v mo`nosti, pa so vedno splošne narave. Dejansko bit pa To- ma` razume kot nadrejeno bistvu, zato tudi poèelo posameznosti razume kot transcen- dentno glede na bistvo ali lik. Skot pa razume dejansko bit kot podrejeno bistvu ali liku, kot njen naèin ali doloèilo.32 Zato pa Skot razume poèelo oposameznitve kot likovno doloèilo. To skotistièno stališèe o bistvu kot teme- lju biti v povezavi z naukom o liku kot po- èelu oposameznitve je bilo za nadaljnji razvoj znanosti kljuènega pomena. Z njo se vzpo- stavijo osnovni pogoji za to, kar Edmund Husserl (1859-1938) v Krizi evropskih znanosti poimenuje kot »galileizacijo« ali »matemati- zacijo« narave.33 Èe je namreè vsako stvar, celo v njeni najizrazitejši individualnosti, mo- goèe zreducirati na likovna, formalna doloèila, potem je mo`no celotno stvarnost formalizi- rati. Matematika in geometrija pa sta, kot èi- sti formalni vedi, najpripravnejši za takšno poèetje. Galilejeva matematizacija narave po- stane tako zaèetek tehnoznanosti v o`jem po- menu besede, saj formalizirano stvarnost lah- -.   ko zaènemo dojemati kot stroj, kjer predhod- na stanja mehansko povzroèajo sledeèa, saj postane smotrnost nepotrebna za razlago na- rave, èe zanikamo tvar kot poèelo oposamez- nitve.34 Narava in svet postanejo od Galileja naprej do danes le strojni, tehnièni pojavi. S tem ko tehnoznanost spremeni smotr- nost v odveèno hipotezo, spremeni po isti nuj- nosti v takšno hipotezo tudi Boga (Laplace). Do takšne hipoteze pa je èlovek lahko le bolj ali manj (ne)strpen. Obravnava jo lahko kveè- jemu kot bolj ali manj priljubljen okrasek v njegovih mehanicistiènih razlagah sveta. ;     Toda zdi se, da je tehnoznanost, ki se je zaèela z Galilejevo matematizacijo narave in ki je s svojim mehanicistiènim pogledom izri- nila smotrnost in posledièno Boga iz znano- sti, prišla do svojega bistvenega konca s Hei- senbergovim odkritjem naèela nedoloèenosti leta 1927. Werner Heisenberg (1901-1976) v tem na- èelu pravi, da obstaja neka principialna meja natanènosti hkratnemu ugotavljanju lege del- ca in hitrosti, s katero se delec giblje. Kolikor natanèneje doloèamo lego delca, toliko manj natanèno bomo uspeli doloèiti njegovo hitrost in obratno: kolikor natanèneje doloèamo hi- trost delca, toliko manj natanèno lahko dolo- èimo njegovo lego. To pa zaradi vpliva, ki ga ima opazovalno sevanje na opazovani delec.35 Iz tega prelomnega odkritja seveda sledi, da stvarnosti ni mogoèe do kraja formalizirati. Èe pa je to res, potem ne moremo imeti lika za poèelo posameznosti. Z naèelom nedolo- èenosti trèimo namreè na tvar, ki je v prin- cipu ni veè mogoèe reducirati na lik. Iz tega dalje sledi, da obstajajo temeljna dogajanja v naravi, ki jih ni mogoèe reducirati na pred- hodne vzroke. To nam sam Heisenberg v svoji knjigi Del in celota lepo pove, ko pravi, kako kljub popolnemu poznavanju dejavnikov, ki uèinkujejo na atomovo pošiljanje elektronov, ne moremo izpeljati gibanja teh elektronov iz predhodnih dejavnikov.36 Seveda to ni mo- goèe, saj je poznavanje teh dejavnikov naèel- no zamejeno z naèelom nedoloèenosti. Iz tega sodobna fizika izpeljuje sklep, da je dogajanje, ki je podvr`eno naèelu nedolo- èenosti, nakljuène narave. Da èisto preprosto (v pogojih, ki jih doloèa omenjeno naèelo) ni vzroka, zaradi katerega nek delec gre v eno smer in ne v drugo.37 V povezavi s tem je prišla v splošno veljavo v sodobni fiziki statistièna oz. probabilistièna obravnava kvantnih pojavov.38 (/"     . Toda èe pristanemo na nakljuèno doga- janje v fiziki, pomeni, da pristanemo na ne- smisel. Ni mogoèe, da bi dogodki ne imeli svojih natanèno doloèljivih vzrokov, saj bi drugaèe ti dogodki vsaj v doloèeni meri vzni- kali iz niè, kar pa je protislovno, kot smo `e pokazali v toèki 2.3 in 2.4. Èe bi pristali na protislovje, pa bi pristali na nesmisel kot tak. Res je torej, da iz Heisenbergovega odkrit- ja sledi, da gibanje na kvantni ravni ne more biti doloèeno od predhodnih vzrokov. Iz tega pa po nujnosti sledi (èe noèemo zapasti v pro- tislovje), da so ta gibanja sodoloèena od pri- hodnjih vzrokov, in da moramo posledièno privzeti smotrnost kot bistven element narave nasploh.39 S privzetjem tega bi se postavili te- melji sodobne sinteze fizike in vere, ter teh- noznanosti in vere nasploh, saj bi nas to po nujnosti, ki jo izra`a Toma`ev dokaz ex parte motus, pripeljalo do tehnoznanstvenega(!) uvi- da v Bo`ji obstoj. S tem bi se pa znaèaj teh- noznanosti v temelju spremenil. Naj ob tem navr`em še nekaj zamisli o mo`nih metodiènih pristopih takšne nove, z vero usklajene znanosti. a) Oèitna bli`ina statistiène obravnave kvantnih pojavov sociološki obravnavi bi lahko bila razumljena kot dodaten pokazatelj, da -. # je fizika prav tako kot sociologija znanost, ki se ukvarja s smotrnostnim dogajanjem (to za sociologijo paè nesporno velja). Pri tem bi bilo potrebno mo`nosti, ki dosegajo najvišjo verjetnostno stopnjo, obravanavati kot zna- menja naravne te`nje, kakor se ka`e v tistih pojavih. b) To naravno te`njo bi bilo seveda treba razumeti v istosti z naravno te`njo, ki je iz- sledljiva pri razvoju `ivih bitij in pri ravnanju èloveka. Celotno zgodovino vesolja (vkljuèno z zgodovino èloveštva) bi bilo zato treba in- terpretirati kot zgodovino te te`nje, ki vodi od najosnovnejše oblike udejanjanja v izvor- nem gibanju delcev ob Velikem poku do ved- no popolnejših oblik udejanjenja preko rast- lin in `ivali do èloveka ter do zakljuène toèke Omega — toèke pobo`anstvenja stvarstva ob drugem Kristusovem prihodu. c) Zastavlja se vprašanje, ali bi obstajal na- èin, kako doloèiti kot splošno naèelo tisto, h kateremu naravna te`nja te`i, da bi se to lah- ko uporabilo kot vodilo v empiriènih raziska- vah. Zagotovo bi bilo potrebno to naèelo ug- ledati v te`enju po popolnosti absolutnega Cilja vsega stvarstva in torej po njegovi ab- solutni Lepoti, ki je absolutna Harmonija. Za temeljno naèelo harmonije pa `e od nekdaj velja razmerje zlatega reza, katerega je mogoèe prepoznati v celi vrsti naravnih oblik40 in ki ga je Johannes Kepler (1571-1630) prepoznal celo v gibanju planetov.41 *5   2  " Èe je res, kot je bilo nakazano v toèki 1, da je današnja z liberalizmom in kapitaliz- -. Salvador Dali: Španija, 1938, olje na platnu, Muzej Boymans-van Beunigen, Rotterdam.   mom zaznamovana politièno-ekonomska si- tuacija osnovana na tehnoznanstvenem, me- hanicistiènem razumevanju narave, bi posle- dièno nakazana te(le)ologizacija tehnoznano- sti morala povzroèiti bistvene spremembe tudi na politièno-ekonomski ravni. Kakšne bi bile te spremembe v podrobnostih, je te`ko reèi, vendar bi jih bilo mo`no v grobem `e sedaj orisati. V ta namen moramo najprej razumeti, na kakšen naèin se je iz pojava tehnoznanosti razvila kapitalistièna ureditev ekonomskih razmerij. Rekli smo `e, da se je to zgodilo na osnovi mogoènega tehnološkega razvoja, ki ga je tehnoznanost omogoèila s tem, ko je za- èela gledati na naravo kot na tehnièni, me- hanski pojav. Šele takšno razumevanje narave je omogoèilo iskanje vedno novih naèinov, kako se lahko vedno bolj okoristimo z meha- nizmi narave kot stroja: to iskanje pa je vodilo v tehnološki napredek, ki je omogoèil pojav kapitalizma. Izviranje kapitalizma iz meha- nicistiène razlage narave lahko še globlje uvi- dimo, èe se ozremo na samo bistvo kapitaliz- ma; pri tem bomo sledili bomo glavnim po- tezam klasiènega Marxovega prikaza kapita- lizma v Kapitalu. Bistvo kapitalizma je namreè konkurenca, saj ravno ona sili kapitalista k ni`anju cene proizvoda, kar povišuje njegovo povpraševa- nje. Na ta naèin kapitalist A poèasi izrine s trga vse tiste kapitaliste (B, C, D…), ki ne us- pejo zni`ati cene enakega proizvoda. Kapita- listu A pa to uspe, ker mu je uspelo dovolj zni`ati plaèo delovne sile. Po tej logiki, s tem ko kapitalisti B, C, D itd. propadejo, morajo skupaj s svojimi uslu`benci iskati slu`bo pri kapitalistu A, da pre`ivijo. Na ta naèin postanejo njegova vedno slabše plaèana delovna sila. Sledeè temu vzorcu je kapitali- stov poèasi vedno manj, izkorišèanega prole- tariata pa vedno veè. Zdi se, da se takšen prikaz kapitalizma na- naša bolj na razmere divjega kapitalizma dru- ge polovice 19. in zaèetka 20. stoletja kot pa na današnji mehkejši, s sindikati in socialni- mi zakoni omejen kapitalizem 21. stoletja. Dejstvo pa je, da je mehkost kapitalizma mo`no obèutiti le v zahodnem svetu, med- tem ko za ostali del èloveštva, še posebej v tretjem svetu, to nikakor ne velja. Dejstvo je tudi, da je mo`no mehkejše oblike zahodne- ga kapitalizma vendarle prepoznati kot krinke nekega drugaènega izkorišèanja èloveštva, ki se ka`e v redukciji zahodnega èloveka zgolj v voljnega kupca proizvodov, ki so jih mul- tinacionalke proizvedle v revnejših predelih sveta. V to pa je usmerjeno vse poplitvenje Zahoda, ki še posebej s pomoèjo medijskega pritiska sistematièno spreminja sodobnega za- hodnjaka v nebrzdanega potrošnika, v popol- nega materialista. S tem se na Zahodu naèrtno unièuje vse, kar diši po pristni duhovni kul- turi. Vidimo torej, na kakšne naèine kapitali- zem, ki je osnovan na pojavu konkurence, razèloveèuje èloveka. Toda v èem se ka`e teh- noznanstveno, mehanicistièno bistvo tega po- java? Konkurenca in kapitalizem z njo, sta os- novana na mo`nosti, da proizvajalec A proi- zvede enak proizvod kot proizvajalec B. To mu namreè omogoèi izrinjenje proizvajalca B s trga, èe le zni`a ceno proizvoda do tiste mere, do katere jo proizvajalec B ne more. Tehnoznanstvena zasnovanost te mo`nosti pa je oèitna v tem, da sta proizvoda dveh proi- zvajalcev lahko enaka samo v serijski, strojni proizvodnji. V predindustrijski, obrtni proi- zvodnji proizvajalec A ne more proizvesti ena- kega proizvoda kot proizvajalec B, ker obrtnik vedno vtisne svoj osebni, neponovljivi peèat v izdelek. Obrtnik je zato vselej umetnik, kar je še posebej oèitno v latinski besedi ars, ki pomeni hkrati umetnost in uporabno proi- zvodnjo. Gotske katedrale, enega izmed vr- huncev evropske umetnosti, je postavljal sred- njeveški obrtnik, artist: delavec in umetnik hkrati. V obrti prav zaradi specifiènosti izdel- -.  # kov posameznega proizvajalca ne more biti konkurence. Tehnoznanstvena revolucija pa onemogoèi obrt, saj s tem, ko izrine iz sveta srednjeveško vsesplošno usmerjenost na smo- ter, kateri je vedno nekaj lepega in privlaè- nega, izrine lepoto, umetniškost in z njima povezano izvirnost tudi iz ekonomske proi- zvodnje.42 Preostane le nema tvornost, me- hanskost, serijskost. Tako vznikne konkuren- ca in posledièni razèloveèevalni pohod kapi- talizma, ki spreminja èloveka in naravo v pod- mehanizme velikega stroja tehnoznanosti.43 Revolucionarni upor kapitalizmu, kakr- šnega si je zamislil Marx, ki bi preko dikta- -. ture proletariata s plansko ureditvijo gospo- darstva odpravil konkurenco s trga, ni napa- èen samo zato, ker tako gospodarstvo po nuj- nosti propade, saj vodi polenjenje èloveka v njegovo neproduktivnost, kajti niè veè ga ne priganja k delu. Takšen napor je napaèen predvsem zato, ker ni usmerjen v odpravo sa- mega izvora kapitalizma in konkurence: ni namreè usmerjen v odpravo njunega tehnoz- nanstvenega, mehanicistiènega porekla. Šele proizvodnja, ki bi se vrnila k srednje- veški ars, ki bi se vrnila k te`nji po izdelavi edinstvenih proizvodov, bi lahko predstavila dokonèno odpravo mehanicistiènega vzorca Salvador Dali: Halucinantni toreador, 1968-70, olje na platnu, Kolekcija muzeja Salvadorja Dalija, St. Petersburg, Florida.   -. v ekonomiji. Z razliko od marksistiène revo- lucije bi tovrstno prese`enje kapitalizma ne vodilo ljudi v polenjenje, paè pa bi jih spod- bujalo k iznajdljivi izvirnosti, k ustvarjanju pristne lepote, saj bi drugaèe potonili v trgu. Taka proizvodnja ni nekaj, kar bi moralo nekoè šele nastati, paè pa je njene zametke mo`no prepoznati v vseh tistih tipiènih iz- delkih posameznih okolišev, ki nimajo para na svetovnem tr`išèu. Taki proizvodi niso samo uporabni, paè pa tudi umetniški, saj so pristni izraz bistva proizvajalcev in njihovega naravno-kulturnega okolja. Takšna produkcija se torej razlikuje od mehanicistiène ne le zato, ker s tem, ko odpravlja konkurenco, odprav- lja tudi izkorišèanje èloveka, paè pa odpravlja tudi izkorišèanje narave, saj so njeni proizvo- di izraz specifiènih danosti naravnih okolij samih in ne njihovega tehniško-kapitalistiè- nega mehaniziranega unièevanja in tlaèenja.44 Obenem ka`e še poudariti, da bi si tako prenovo obrtne proizvodnje ne smeli pred- stavljati le v smislu izdelovanja kulinariènih specialitet in lokalnih noš, kot se to veèino- ma danes dogaja. Sprememba naèina razu- mevanja narave bi namreè spremenila znaèaj vseh proizvodov (saj so vsi proizvodi, vkljuèno s tehniènimi, vendarle del narave, kakor je tudi èlovek njen del). Zato bi npr. tudi teh- nièni proizvodi izgubili svoj osnovni mehan- ski ustroj in bi zadobili novo, smotrnostno, v lepoto Cilja usmerjeno, obrtno zasnovanost. Takšna prenovljena obrtna tehniènost pa bi bila tudi tr`no uspešnejša od kapitalistiène, ne le zato, ker bi kupce njeni pristni proizvo- di bolj privlaèili, paè pa tudi zato, ker bi bila njena teleološka, organska proizvodnja osno- vana na omenjenih najnovejših znanstvenih odkritjih in bi tako bila uèinkovitejša od me- hanicistiène. Konèno bi taka proizvodnja utemeljena na organski, smotrnostni razlagi narave vodila tudi v spremembo na politièni ravni. Njeni proizvodi bi namreè bili pristni izraz speci- fiènega naravno-kulturnega okolja in njego- vih smotrnostnih sil. S tem bi proizvodnja zadobila jasen naroden znaèaj. Liberalizem kot vodilna politièna struktura bi bil s tem prese`en. Bistvo liberalizma je namreè v do- pušèanju vseh mogoèih ravnanj, kar pa je utemeljeno v tehnoznanstveni razlagi narave, ki zanikuje, da bi v naravi obstajal kakršen koli objektivno spoznavni smoter ali vredno- ta. Na tem temelji tudi njeno dopušèanje svobode trga, ki jo z druge strani podpira kapitalizem in njegova mehanicistièna logika konkurence. Z nakazanim prese`enjem ka- pitalizma v gospodarstvu, ki temelji na go- jenju pristno narodnih proizvodov, bi libe- ralizem izgubil svoj moèan ekonomski pod- pornik. S prese`enjem mehanicistiène raz- lage narave pa bi izgubil svoj prav tako mo- èan teoretski podpornik in se tako dokonèno zrušil. Na njegovih ruševinah pa bi iz `ivih smotrnostnih silnic stvarnosti zrasel nov dru`beni red, ki bi bil ves zazrt v tisto Le- poto, po kateri »celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje« (Rim 8, 22). 1. O tem prim. še posebej Francis Fukuyama, The end of history and the last man, New York, 1992. 2. Najizrazitejši predstavnik takšne zamisli dr`ave je Robert Nozick, prim.: R. Nozick, Anarchy, State and Utopia, New York, 1974. 3. Prim. Martin Heidegger, Vorträge und Aufsätze (GA 7), str. 79. 4. Prim. Armand A. Maurer, Srednjeveška filozofija zahoda, Celje, 2001, str. 179-181. 5. Immanuel Kant, Kritika èistega uma, B 631 sl., A 603 sl.; B 648 sl, A 620 sl. 6. Oznaka »ontološki« je zopet Kantova (n. d., B 620 sl., A 592 sl.). 7. STh I, q. 2, a. 3, c. 8. Prim. n. d., str. 72 – 83. 9. Prim. Aristotel, Metafizika 1071 b 3 – 1072 a 18. 10. Heidegger zato oznaèuje celotno Aristotelovo filozofijo naravnost kot »pandinamiko biti nasploh« (M. Heidegger, Die Grundbegriffe der Antiken Philosophie (GA 22), str. 170). 11. Prim. Aristotel, Fizika III. 12. To seveda ne pomeni, da ne more biti iz nièa niè ustvarjeno.  # -. 13. Prim. o tem tudi Damir Barbariæ, Filozofija racionalizma, Zagreb, 1997, str. 28. 14. Prim. David Hume, Dialogues on Natural Religion, v: Hume on religion, London, 1963. 15. Prim. STh I, q. 4, a. 1, c. 16. Prim. Aristotel, Nikomahova etika, I 9, 1169 b 3-22. 17. Prim. STh I, q. 2, a. 3, c. 18. Prim. prikaz novejše zgodovine interpretacije Toma`eve misli v: Giovanni Ventimiglia, Differenza e contraddizione, Milano, 1997, str. 22 sl. 19. Prim. STh I, q. 3, a. 2, c: »Deus est actus purus«. 20. Prim. STh I, q. 15, a. 1, c: »(…) in quibusdam enim agentibus praeexistit forma rei fiendae«. 21. Prim. De ente et essentia II, STh I, q. 3, a. 3; ScG IV, 65. 22. STh I-II, q. 1, a. 2, c. 23. QDM, q. 1, a. 3, c. 24. Prim. STh I, q. 11, a. 3-4. 25. In to je mišljeno, ko sv. Toma` pravi, da »nihil enim movetur ad quod impossibile est pervenire« (ScG III, 2, 3). 26. Prim tudi sledeèi Toma`ev izrek: »Si agens non tenderet ad aliquem effectum determinatum, omnes effectus essent ei indifferentes.« (ScG III, 2, 8). 27. Prim. op. 25. 28. Prim. Jacobove lucidne ugotovitve smotrnosti bioloških procesov v F. Jacob, La logique du vivant, Pariz, 1972, cit. po A. Stres, Èlovek in njegov Bog, Celje, 1994, str. 153-157. 29. Prim. toèko 2.5.2.1a. 30. Prim. Janez Duns Skot, Opus Oxoniense, I, d. 3, q. 6, n. 15, cit. po Armand Maurer, Srednjeveška filozofija zahoda, Celje, 2001, str. 248. 31. O tem prim. Ivo Ker`e, Barok kot bistvo slovenstva, v: Tretji dan 8/9 (2003), str. 71. 32. O tem prim. prav tam, str. 70-72. 33. Edmund Husserl, Die Krisis der europäischen Wissenschaften und die transzendentale Phänomenologie, v it. Prev. E. Filippini, La crisi delle scienze europee e la fenomenologia trascendentale, Milano, 1968, str. 53 sl. 34. To velja za vso znanost od Galileja dalje. Èeprav se npr. Newton v znamenitem dopisovanju, ki poteka preko Clarka z Leibnizem (najdemo ga tudi v slovenšèini v: Gottfried Wilhelm Leibniz, Izbrani filozofski spisi, Ljubljana, 1979) ogreva za tvar kot poèelo oposameznitve, je to še vedno tvar, ki jo je mogoèe v principu vedno bolj formalizirati. To ni Toma`eva tvar, ki je po svojem bistvu ni mogoèe formalizirati. 35. Prim. Alberto Bandini Buti, Meccanica ondulatoria e quantistica, Milano, 1962, str. 74- 76. 36. Prim. Werner Heisenberg, Teil und Ganze, v slov. prev. K. Bogataj-Gradišnik: Del in celota, Celje, 1977, str. 135. 37. Prim. prav tam. 38. Prim. A. Bandini Buti, n. d., str. 55 sl. 39. Prim. 2.5.2.1 a-b. 40. Ian Stewart, What shape is a snowflake?, v slov. prev. S. Oblak: Kakšne oblike je sne`inka?, Radovljica, 2003, str. 126-128. 41. Johannes Kepler, Harmonice mundi, v ang. prev. E. J. Aiton et al.: The Harmony of the World, Philadelphia, 1997, str. 403 sl. Kepler je eden redkih novoveških fizikov, ki ni podlegel deteleologizaciji in posledièni deestetizaciji stvarnosti. 42. Poèasi jo bo izrnila tudi iz umetniške proizvodnje, o èemer prièa beda sodobne umetnosti. 43. Ta stroj nima nobenega smisla, paè pa je usmerjen v vedno ponovno unièenje vsega, kar je proizvedel, in v ponovno proizvajanje vsega, kar je unièil. Na skotistiènih ontoloških predpostavkah utemeljena Heglova dialektika biti in nièa iz zaèetka njegove Znanosti logike, bi lahko bila razumljena kot veren spekulativni prikaz tega vsesplošnega proizvajanja in unièevanja tehnoznanosti. 44. O tem tehnišk(o-kapitalistiènem) izkorišèanju narave prim. znamenit Heideggrov prikaz v: M. Heidegger, Die Frage nach der Technik, v: M. Heidegger, Vorträge und Aufsätze (GA 7), str. 16 sl.; v slov. prev. I. Urbanèiè v: M. Heidegger, Izbrani spisi, Ljubljana, 1967, str. 334.